Robi wrote on 25.10.2011 at 09:05:04:Islandci niso dali svoji 'revoluciji' posebnega imena, zdela se jim je samoumevna in uspeli so. Poglejmo eno zanimivo pisanje, ki mi je prišlo v pošto :
"Poučna zgodba za skregane slovence.
Islandija. Tretji največji gospodarski zlom v zapisani zgodovini. Leta 2007
je javni dolg države znašal 900 odstotkov BDP, vsak Islandec pa je
Britancem in Nizozemcem dolgoval po 20.000 evrov. Kazalo je, da ni rešitve
in da bo otok potonil pod težo finančnega zloma. Tri leta pozneje je
Islandija krizo pustila za sabo. Svoje težave je z nekaj malega pomoči
svetovnih finančnih institucij rešila hitro, učinkovito in – sama.
Do nedavnega je vikinški otok živel srečen v osami: zgradili so si napredno
in demokratično družbo, imeli močno socialno mrežo in globoko spoštovali
družinske vezi in tradicijo. Njihove banke in finančne družbe so kraljevale
po vsej dolžini glavne ulice v danskem Københavnu, kreditne hiše so jih
oboževale, svoje obveznosti so poravnavali v rokih in nič ni bilo predrago
zanje. Ko je udarila kriza, je udarila hitro in strašno. Agnes
Asgeirsdottir je bila z družino na Škotskem, ko so jo začeli klicati
prijatelji.
»Novice iz Islandije so bile strašne. Računi so bili zaprti, do denarja
nismo mogli. V nekem trenutku nam je ostalo le še 40 funtov, da preživimo
naslednji teden.« Deset odstotkov prebivalstva je čez noč ostalo brez
službe, na gradbiščih stroji zjutraj niso več zagrmeli, naročeni avtomobili
so ostali parkirani na tovornih ladjah, McDonald's je zapiral poslovalnice.
Vsega so bili krivi požrešni bankirji.
Bankrot
Banke so bile do začetka tisočletja državne, potem so se jih odločili
privatizirati. To je bil čas, ko je bil svet poln denarja. Pri investicijah
se je veliko tvegalo, malo pa razmišljalo o strateških odločitvah.
Islandske banke so delovale po celotni Evropi in v kratkem času postale
izjemno uspešne. Bile so nosilke celotne otoške ekonomije, zaposlovale
izobražene Islandce, podpirale podjetja iz vseh sektorjev, dajale kredite.
Mladi bančniški povzpetniki so velikopotezno prodirali na tuje trge, saj so
bili s ponudbo spletnih storitev zelo konkurenčni in zelo privlačni za tuje
vlagatelje. Njihovi donosi so rasli, a kaj ko je še bolj raslo njihovo
zadolževanje v tujini. Leta 2007 je na njihov račun zunanji dolg države
znašal neverjetnih 900 odstotkov BDP.
In potem je prišla kriza. Islandska krona je izgubila 85 odstotkov
vrednosti glede na evro. Virtualni denar je izpuhtel, banke so se zrušile v
enem samem dnevu, brezposelnost je podivjala, poleg tega je gospodarstvo
moralo še upogniti hrbtenico in plačevati dolg opeharjenim tujcem. Vse to,
ker so se grabežljivi bankirji zaigrali pri igri monopolija. A ljudje se
niso dali kar tako. Vstali so in rekli ne. Ne! Demonstrirali so toliko
časa, da so s položaja vrgli vlado in guvernerja banke in zavrnili
plačevanje tujih dolgov. Potem pa so se lotili posla. Od Mednarodnega
denarnega sklada so si izposodili dve milijardi dolarjev in v treh letih
postavili gospodarstvo nazaj na noge.
Medsebojna pomoč in nove priložnosti
Islandci se nikoli niso mešali v tuje posle in nikoli jih ni zanimalo, kaj
počnejo drugi. Tega so se držali tudi na poti iz krize. Po pomoč so se kot
vedno obrnili drug k drugemu, v mejah svojega otoka. Pred desetletjem
privatizirane banke so spet državne. Zavrnili so koncept svobodnega,
neoliberalnega trga in zahtevali od države, da prevzame odgovornost in
opravi svojo dolžnost. Recite temu, kakor hočete – intervencionizem,
ekonomski socializem ali kaj drugega – Islandiji je prinesel rešitev iz
krize. Država se je izkazala za boljšega gospodarja od zasebnikov. Krona je
devalvirala, kar je pripeljalo tuje vlagatelje in prineslo razcvet turizmu.
Na morju so otok kot že tolikokrat prej reševali ribiči z bogatim ulovom. V
kombinaciji z močnim izvozom in proizvodnjo aluminija so reševali banke in
s tem lastno glavo. Po treh letih tako ne iščejo več poti iz krize. Našli
so jo.
Nikdar več
Da se krivica ne bi ponovila, so Islandci spremenili ustavo. Pri vsaki
reformi morajo sodelovati tudi navadni državljani. Kar 25 jih mora biti, ne
smejo pripadati nobeni politični stranki, priporočiti pa mora vsakega od
njih 30 drugih državljanov. Na Islandiji verjamejo v družino in tradicijo.
Kadar je najtežje, se držimo skupaj! V to verjame tudi Birgitta Jonsdottir,
parlamentarka in realistična anarhistka, ki pozna revščino, saj je nekoč po
topli obrok hodila v ljudsko kuhinjo. »Mislim, da ustava ne sme biti
vklesana v kamen,« pravi, »spreminjati in dopolnjevati bi jo morala vsaka
generacija.« Tako kot drugi člani parlamenta nima nobenih posebnih
ugodnosti, ne tajnice, ne osebja, ne službenega avtomobila. Vozi se v
ekonomskem razredu in prejema plačo v razredu univerzitetnega profesorja.
Ljudje na otoku so neposredni, srčni, takoj vam odprejo vrata doma. Ne
poznajo protokola in pompa. Pri njih ne boste našli ene same trgovine z
visoko modo. Islandci ne nosijo Chanela. »Mi smo disfunkcionalna družba v
postkolonialnem obdobju,« pravi umetnik Haraldur Jonsson. »Vsi imamo
občutek, da pripadamo. Potrkam sosedu, ki ga poznam le na videz, in ga
prosim, ali mi lahko dva meseca hrani mačko, ker grem na potovanje, pa se
mu bo to zdelo popolnoma normalno.« Ljudje puščajo stanovanja in avtomobile
odklenjene. Kraje tako rekoč ne poznajo. Drug drugemu pustijo, da živijo,
kakor hočejo, in si v stiski priskočijo na pomoč. Katera generacija je v
Sloveniji zadnja lahko računala na kaj podobnega? Kdaj smo na to pozabili?
Pred petimi leti je bila Islandija po družbenem bruto proizvodu druga
država na svetu, lani 110., štirideset mest za, denimo, Hrvaško. Padec je
bil strašen, okrevanje počasno. Tisto glavno, kar so se Islandci iz krute
lekcije naučili, pa to, da niso nikomur nič dolžni in da jim ni treba
odgovarjati za to, kar jim je storil svobodni trg. Pa čeprav jih Britanci
zato imenujejo teroriste."
sej lahk iz wikipedie mau pejstam..
"Iceland ranked 5th in the Index of Economic Freedom 2006 and 14th in 2008. Iceland has a flat tax system. The main personal income tax rate is a flat 22.75% and combined with municipal taxes the total tax rate is not more than 35.72%, and there are many deductions.[69] The corporate tax rate is a flat 18%, one of the lowest in the world.[69] Other taxes include a value added tax; a net wealth tax was eliminated in 2006. Employment regulations are relatively flexible. Property rights are strong .."
"Iceland has a free market economy with relatively low taxes compared to other OECD countries,[12] while maintaining a Nordic welfare system providing universal health care and tertiary education for its citizens"
Mi je všeč da si našel Islandijo, k ma relativni free market capitalism:)
torej 2006 je bla top5 v economic freedom? In 2008 tut..To pomen relativno zelo svobodna ekonomija, glede na ostal svet. In kok je mela GDP na prebivalca, 2007 velik?
flat tax system! To je neki, kar jaz zagovarjam, bolj pošten in pravičen sistem, kot pa progresivna lestvica, kjer NISO VSI ENAKO OBRAVNAVANI.
"Nizki" korporativni davki? Relativno majhni davki, v primerjavi z nami. Še boljš bi jim šlo, če bi bli še manjši!
Strong property rights! To pomen spoštavnje zasebne lastnine, kar pomeni manj sociale.
Oni vejo kaj je treba narest, banke so nacionaliziral ampak niso pufov plačal.. To je isto kot da bi bankrotirale..
Kapitalizem pomeni private profits in private losses in ne
private profits in socialized losses!
Pravilno so nardil, da niso hotl odplačat dolgov! Pravilno! Nej kapitalisti vejo, če bojo dnar slabo posojal, da ga navjo dobil nazaj!
To bi mogl narest v USA, EU, ampk niso! In so veliki crash samo postavl na kasnejši datum.
in če pogledaš, obrestno mero so mogl dvignt na 18%!
Nizke obrestne mere so razlog za vse težave in oni so pač znal rešit zadevo.
Kje bo ECB dvignu mero na .. na kok na 1.75%? če dvigne preveč se vse skp sesul.
Zdej mogoče lahk sklepate, kakšna klima se ustvari v bolj svobodnem in pravičnem sistemu. Ze samo iz davkov, KJER SO VSI OBRAVNAVANI ENAKO, in ekonomske svobode vidim, da imajo bolj pravičen sistem in to vzbudi ljudi, da so tudi taki.
Imajo do neke srednje mere socialno državo, ampak vseeno držijo relativno nizke davke in svobodno ekonomijo in jim to omogoča da socialna država preživi.
Jaz mislim da bi jim šlo ŠE BOLŠ, če bi imeli še MANJ sociale.
Tko kt gre nam slabš, k jo mamo več, njim gre pa bolš od nas, kjer jo imajo manj..
kar se tiče nacionalizacije bank. Bomo vidl, kako dobr gospodar bo država. Upam da boljši kot pri NLB:)
kar se tiče pa propada privatnih bank. To sem že večkrat na forumu povedu, lah še enkrat.
GOVERMENT DEPOSIT INSURANCE. Torej vlada je jamčila depozite privatnih bank. KAJ TO POMEN?
GREMO GEMBLAT K ITAK DRŽAVA KRIJE.
Torej država se je vmešala na TRG in spremenila obnašanje ekonomskih subjetkov do te mere, da so sprožile moralni hazard!
google it.
Tko da všeč mi je, da si Islandijo potegnu , k ma sistem relativno podoben takemu, kot ga jaz zagovarjam.
Zanimiv samo, kako nekdo zgodbico sestavi in pomeša vzroke in posledice in demagoško izpelje sklepe ki so neresnicni..