Quote:

Kako zgleda eno in kako drugo ?
Kako vem kaj je čustveno in kaj duhovno ?

Devi wrote on 21.03.2009 at 19:43:55:



Devi

Vidiš tako kot hočeš videti, samo dve stvari sta tu očitne, ki dokazujeta da nisi gledala realno, prvo je ta, da je nekdo žarel, to je tipična izjava vernikov, je žarel  

Drugo pa je ko praviš da so določena prepričanja za njih v redu, a ni nujno da so tudi zate, to je tipični trik, da  nevsiljivo pridobijo tvoje zaupanje in veš kaj se počasi zgodi, naenkrat njihova prepričanja postanejo tvoja in dobra tudi zate.

Ah religije res obvladajo psihologijo za čudežno tabletko pa dobiš džapo in maha mantro.  

Pa v zmoti si, ker misliš da si samo ti videla, sem bla enkrat in videla guruja in ponosnega učenca, sam žara nisem videla nobenga.  

Lep pozdrav  

"MOJA" vseobsežnost pa ne izključuje čustev.
primer:
Misel, da je izražanje občutne vibracije/energije z navdušenim veselim kričanjem v temle moralnem in olikanem oklju neprimerno in nespodobno, pa še nekaj ostrih/neodobravajočih pogledov zraven, otroka (npr!) nagovori k temu, da zaustavi svoj izraz, te energetske vibracije; da zanika samega sebe, svojo vseobsežnost. Takih situacij se lahko nabere tolko, da človek popolnoma izgubi stik s svojo energijo, avtentičnostjo, božanskostjo, call it what you want!
in ni še konec. pol se pa še v religiji/duhovnosti učiš kej tazga, kot da intenzivno in strastno izražanje čustev ni skladno z notranjim mirom.
Zame je tko ključnega pomena, da prisluhnem svojim filingom, da si jih priznam, da se zavem omejujočiih misli, ki so nanje pripete in da uporabim čustva čustveno vibracijo da te filinge izrazim, da te blokade pretresem, raztopim, spravim energijo spet v tok.  \o/ wuuuu!huuu! moj mir izhaja iz tega, da svoja čustva sprejemam.
občuti se ljubezen, občuti se resnica, občuti se mir. in če ne moreš začet z občutenjem prezira in jeze pa veselja  in simpatije, pristranosti in obsojanja, kako boš sploh osvobodu vso to energijo, da prideš do tiste tko opevane ljubezni. to se vse občuti, let your feelings flow.
jest sm clo misla, Alojz, da se ti greš to. spontano izražanje, zdaj resno, zdaj humorno... mislim cel svoj razpon predstavljaš tukaj gor. jest v tem vidim mnogo svobodnega čustvovanja.
Kako se pri tem počutiš? ;) - minimalno zezam. O teb res ne vem, veš ti.


v slovenskem etimološkem slovarju piše, da je prezirati v praslovanščini prvotno pomenilo  'gledati, zreti skozi (koga, kot da ga ni)'. To mi je takoj dalo misliti na človeško celostnost. ali se je zavedamo, ali pa ne - drugih in tako lastne. sam skomignem lahk z rameni, preziram nas čist vse :)
iskala sm se v nekih opravičilih; češ prezrem nekoga, ki mislim, da mi bo itak škodoval, torej preziranje iz obrambe, ali pa da mi vsaj ne bo koristil. Pri koristnosti se mi gre za to, da bi ta čas lahko namenila nečemu, kar bolj pritegne mojo pozornost (recimo svoji notranjosti), ne pa da se pustim za ta čas o-škodo-vati (in je bla spet škoda.) Ker pa pri času vedno pomislim, da je iluzija in da je vsako moje omejevanje z njim le znak moje nepotrpežljivosti = nestrpnosti = nesprejemanje v popolnosti = preziranje.
In kako bi blo idealno? Če bi bla popolnoma potrpežljiva, bi kot individuum še vedno najprej dolgovala prisluhniti svojim občutkom in potem šele drugim. Vendar bi za vse to imela tudi čas. Sej če sm v tem trenutku, se itak percepcija časa ful raztegne. Ampak kaj vse je že treba odvreč, da se lahko sprostiš v tem trenutku. in pri tem grem vase = občutim/zaznam sebe.
v idealni skupnosti, kjer bi vsi sebe sprejemal... si sploh ne znam predstavljat potrebe po pozornosti drugega oz. kaki užaljenosti/razočaranju ob pomanjkanju le-te. A vendar naj bi težili k temu, da opazujemo drug drugega in se tako širimo.

Aja sm vprašala angelske blagoslove, spodbujajo vživljanje v človeka, ki ga ne mormo videt, pa spodbujajo gledanje s humorne plati.
Zdej če to delamo, moramo nujno prisluhnit svojim občutkom ob tem. tm so informacije za ozavestit. humor vsekakor blaži naše zakrčenosti, strahove, ostrino nasprotovanj in samoobsojanj... zlo olajša uvid.

zase morm rečt, da se vživljanja kr mal bojim, in iz obrambe tud jezim, ker sama nad tem dolg nism mela noeben kontrole. tista spontana empatija in nesposobnost ločit svoje filigne od filingov drugih. izguba identitete na račun identitete drugih posameznikov. sej če bi šlo za kšnga jezusa, al pa budo, pomojem ne bi mela tolk proti.
no pri premoščanju tega mi služi samoopazovanje, samospoznavanje in pač: kar tako naprej.

no, lepo :)) to me res veseli, Alojz

satis wrote on 22.03.2009 at 12:27:31:


SATIS

ČIM DOVOLJUJEŠ SEBI PREZIR JE TVOJE JEDRO MLAHAVO-NESTABILNO IN NESAMOSPOZNANO:

DOBROTA NI PREZIRATI ZLO-DOBROTA JE RAZUMETI ZLO!!!! IN MU POMAGATI PREMAGATI LASTNO ZLO.

Lp Alojz

Devi wrote on 22.03.2009 at 13:37:22:


DEVI

Oprosti ampak ti su tule natresla kup stvari v neko pašto,kjer ne veš kaj je za omako.

Ni mi važno,kaj se dogaja drugim.      To je zame najbolj egoistična trditev,ki jo lahko življenje uperi proti samemu sebi. To je izraz neomejene egocentričnosti in nepremišljenega,neodgovornega odnosa do soživljenja.Sedaj lahko ti meni poješ kakšna vernica,da si.Kakšna borka za pravičnost,odnosa do živali ecc. Ti si zame v sebi izgubljena in nerealna. Kvakaš lahko kolikor hočeš.Lahko rečeš -nisem mislila tako realizirala misel pa si tako.Torej tako misliš.

Fluid osebnosti ni žarjenje.Fluid je stvar duha,ki ga tvoj duh zazna ,ki šele nato zbudi čutila. ČUTIŠ PA TI TKO BOLJ MALO;A NE? Bolj precizno definiraj stvari ne površinsko po naučenih vzorcih.  

Da boš vedela vsako idealiziranje in malikovanje je pri samospoznanem človeku nepotrebno in odveč,ker on je poistoveten samobitno zlit z vsem.

Ti sploh še praga prave duhovnosti nisi prestopila- žal. Ampak zato te jaz nič manj ne cenim. Vi vsi mojo kritiko razumete kot nekaj kar vas ponižuje.Ste sposobni zadevo obrniti in jo zaznati pravilno?
Ne ker se v svojem nevedenju počutite ogrožene. Jaz vem,da je to normalen odziv vašega stanja biti. Zato me vaše nakladanje ne more prizadeti,mi je pa hudo za vas ki živite v taki temi  

Lp Alojz

Devi, za začetek ti nekaj sočutja ne bi škodilo. Ta pozornost na sebe in kaj se dogaja s teboj je v redu, vendar prave odnose vzpostavljaš s sočutjem. Normalno, da živiš zase in kdor trdi drugače se spreneveda, vendar je pravi odnos šele s sočutjem. Ne mislim sočustvovanja, da ne bo pomote.

Lp,Igor