Po moje ni nujno, da se sanje nanašajo na nek ekspliciten dogodek prejšnjega dne. Dovolj je nek sicer zavestno neopazen 'trigger', ki seže dovolj globoko v osebno (ali kolektivno) nezvedno, da se  to potem spontano vpokliče v sanjsko zavest.

Serija iger v tvojih sanjah, v kateri igralci odigrajo svoje vloge povsem brezhibno, me spominja na ene svoje sanje, v katerih sem se počutil povsem avtentičnega, ko sem na nekem družabnem dogodku brezhibno odigral vlogo, ki mi jo je določila/namenila žena, čeprav se nanjo nisem niti pripravljal niti nisem vedel v naprej. Šlo je za neko vrste sprotno spontano  improvizacijo in sinhronizacijo v obojestrnasko zadovoljstvo.

Lahko da je tako pri meni kot pri tebi šlo zgolj za kompenzacijo potrebe po ugajanju oz. uživanju v spontani igri, ki jo v real lajfu ne izživiva v taki popolnosti, vendar je zanimiva sanjska izkušnja avtentičnosti užitka, ki tako popolnost obljublja in jo s tem dela realno možno tudi v real lajfu.  

   

Quote:


Jonas, kot kompleksna in bolj melanholična osebnost, verjetno težko najde izzive. Sanje kažejo na infantilno prijetno nedolžno otroško igro, na nedolžno nenevarno a kreativno partnerjevo dokumentiranje dogajanja in na čudovito zunanjo podobo partnerjeve sestrične, ki služi svečanosti, praznovanju, zunanjemu blišču. Na eni strani lep estetsko otroško kreativni svet, na drugi strani melanholična kompleksnost na ukročenem konju, pripravljena na izzive. Izzivi prinesejo nepredvidljivost, ki jo simbolizirata komleksen Jonas in nagonska nepredvidljiva žival konj. Jonasova oprava spominja na uniformo, kar kaže na potencialno agresijo, brzdano z zunanjo podobo in otroško infantilnostjo, ki je skrita za kreativnostjo. Zelo zanimive sanje, ki kažejo na to, da po navadi zelo dodelano ravnovesje ni čisto varno pred nagoni in nezavedno ustvarjalno agresijo, ki je posledica melanholije in kompleksnosti in lahko deluje tudi uničujoče in razdiralno, če ni ozaveščena in osmišljena. Izpod infantilnega kreativnega ravnovesja je pokukala surova nezavedna dinamika.
Nekoč sem od nekoga, ki Jonasa pozna, slišal, da je precej melanholičen. Mogoče je tvoje nezavedno ujelo to njegovo lastnost. Jonas je odličen, prvovrstni klovn, za katere je značilno depresivno ozadje.

Zelo zanimivi razlagi.

Da še malo izpostavim lik Jonasa.

Ta lik se mi je pojavil v sanjah zdaj že tretjič. Sicer zelo redko sanjam znane osebe, zagotovo pa ne večkrat, z izjemo tega primera. Nisem kakšen fan Jonasa, nimam nič z njim, na zavestni ravni se nisem kaj posebej ukvarjala z njim, niti mi ni blizu, očitno pa je moje nezavedno prav v njem našlo nek material za povezavo z mojimi psihičnimi vsebinami.

Bom opisala še moje prve sanje, kjer se pojavlja in ki so v bistvu v določenih elementih podobne  že opisanim.

V sanjah sem v stanovanju v bloku, kjer sem preživela svoja otroška leta, vstopi Jonas s snemalno ekipo (mislim, da mu odpreta moja starša, mogoče pa odprem jaz, tega se ne spomnim) in me pozdravi, rekoč, da snemajo dokumentarec o otroških sobah. Moja starša stojita na hodniku in se ne vpletata v dogajanje. V sanjah se zavedam, da mi je nekoliko antipatičen (kar je v budnem stanju res) in predstavljam si, da bo zaradi tega komunikacija povsem neuspešna. Nato se zgodi nekakšen psihični preobrat. Odločim se, da za odprtost, empatijo do njega, ga nekako toplo sprejmem. In od tu naprej teče prijetna komunikacija. Vstopimo v otroško sobo in po toliko letih se spet razgledam po njej, tudi ostali se ogledujejo - rečem, da se ji pozna, da že leta ni bilo nikogar v njej, ostali se strinjajo, vidim nabrano pajčevino in nekakšen nered, sicer pa je takšna, kot se je dejansko spomnim iz preteklosti. Pogledam tudi skozi okno, na ulico, tudi tam je vse tako, kot je bilo. Se mi zdi, da se je že večerilo.

Jonas reče, da bo treba počistiti to pajčevino in urediti sobo, naredi en tak hecen, simboličen  zamah in vsi se ob tem zabavamo. Ponovno ogledovanje sobe mi postane užitek, občutim neko navdušenje. V sobi je prijetno vzdušje, klepetamo o tej sobi in tu nekje se sanje končajo.

V nekih drugih sanjah, ki so zelo kratke, pa se Jonas pojavi kot v nekakšnem napetem akcijskem filmu. Neki hudi kriminalci, zločinska mafija, ga poskušajo na vse načine uničiti in v sanjah se bojim zanj, zdi se mi nemogoče, da bi preživel vse te napade, pa vendar izgleda neuničljiv, kot kakšen super heroj. Bistvo sanj je, da preživi.

Ko bom imela več časa, bom napisala še razlage na vse to.

PREHOD

Prvega dela sanj se slabo spomnim. Je noč in manjka kakšna ura do novega leta. Na trgu pred Univerzo v Ljubljani (na lokaciji, kjer gradijo podzemno parkirišče, le da je v sanjah trg še cel) nas je skupina ljudi, kamor nas je pripeljal vodič z nekim vozilom. Tu nas izkrca in reče, da gre zdaj domov, proslavljat z domačimi novo leto. Malce sem zbegana, ker ne vem, kaj naj bi tam počeli.

Nato smo v nekakšnem prehodu, ki pelje skozi neke jame. Pojavi se moj sošolec iz osnovne šole, ki me ljubeče objame in nas vodi naprej skozi tisti prehod. Sošolčev objem je zelo prijeten, ampak presenečena sem nad njegovo gesto in začudeno vprašam, kaj je zdaj to, ta sošolec mi ni bil nikoli prijeten in kaj počne v mojih sanjah. Nato si razložim, da je verjetno nek aspekt moje osebnosti. Nekje v tem delu sanj se zavem, da sanjam. Sem tam, kjer spim, partner spi poleg mene, ampak okolica je drugačna, še vedno daje vtis nekakšne jame, ki jo prežema komaj vidna modrikasta svetloba. Zdaj se zavedam, da so vsi liki in dogajanja okrog mene sanjski. Opazujem jih z neko radovednostjo, moram pa vložiti določen psihični napor, da si te like lahko poljubno približujem. Spomnim se neke rumene puhaste živalice, ki si jo ogledujem z vseh strani, nato se od nekod pojavi lik ženske, ki se rokuje z mano, potem zagledam lik smehljajočega se starčka. Na koncu vidim posnetek sebe, ko se pogovarjam po telefonu (ta prizor naj bi bil enkrat posnet s kamero, kar sicer ne drži) in z zanimanjem opazujem tudi ta posnetek. Vidim prav določene podrobnosti na sebi, ki jih sicer ne morem.

Na koncu se na področju, kjer spiva s partnerjem, začne premikati neka senca, vse postane zelo čudno in me prestraši, skušam ugotoviti, kaj je, nato začne okolica zopet dobivati podobo iz budnega stanja in se tudi zbudim.

Komentar: tisti del sanj, v katerem se zavedam svojega sanjanja, je v pomenskem smislu nekoristen. Ampak prvič po takšnem tipu sanj sem zaslutila, da je to morda potencial v energijskem smislu. Že nekaj dni, če ne tednov, sem slabo spala in bila energetsko izčrpana. Te sanje pa so pustile v meni neko zelo močno energijo, kot da bi si napolnila baterije.

Prvi del sanj pa mi je simbolno in energetsko zelo zanimiv. Predvsem lik sošolca, njegova realna osebnost, njegov odnos do življenja, ki je zagotovo povezan z nekim prehodom. Takšen tip sanj zanika predpostavke, da so sanje brez pomena, ker je njihova izpovedna in simbolna moč neverjetna.

Zgleda, da so se res pojavile neke nove energije, ki ti polnijo baterije. Verjetno je pot do vpogleda v spremembo v simbolu sošolca, kaj si v njem videla prej in kaj je v sanjah. V realnosti ga verjetno nisi videla čisto objektivno, ampak si na njega  projicirala kake svoje vsebine. Turistični vodič in njegov umik je tudi zanimiv. Njegova odgovornost bi verjetno bila, da poskrbi za turiste, on se pa pred vrhuncem umakne. Turizem se ti v sanjah nenehno ponavlja . Domnevam, da je turizem tvoja profesija ali pa si pogosto turistka. V simboličnem smislu pa bi turizem lahko predstavljal pasivno prepuščanje in opazovanje z varne razdalje; delfini morajo sami priplavati, da jih doživiš; vodič ne opravlja svojega dela.

Hvala za komentarja, me je kar presenetila njuna pronicljivost, oba sta koristna, tako da je vedno tudi kaj, česar sama nisem opazila.

Tudi meni se zdi, da lokacija, kjer nas pusti vodič, nekaj predstavlja v simbolnem smislu. Najprej sem tudi razmišljala o Univerzi, ampak zgovorno mi je to, da je tam, kjer gradijo podzemne garaže in potekajo arheološka izkopavanja, v sanjah vse po starem. Nato pa me sošolec pelje v nekakšno podzemlje. Verjetno gre za simboliziranje prelomnice med starim in novim. Stari vodič verjetno nima več koristne vloge, zato se pojavi novi. I guess....

Robi wrote on 23.08.2010 at 20:37:21:


....in nezavedno....