plesnamesecu
Ex Member
|
Precej časa bi si morala vzeti za razlago vsega. Hvala, da si me opozoril na sošolki, to mi je tudi nekaj razjasnilo. Mislim, da zdaj razumem tudi prejšnje sanje in titudova razlaga je tudi na mestu. Vse skupaj je zelo povezano.
Je zelo ključnega pomena, da se pojavi na začetku babica. Če mi je všeč to ali ne, mi je privzgojila nek vrednostni sistem, čeprav ni bila veliko prisotna v mojem življenju. Prek nje je name vplivalo tudi krščanstvo, čeprav se tega nisem zavedala. Kruh simbolizira skupnost. Njen nauk, da je treba biti dober do vseh, predvideva neko samožrtvovanje v dobro skupnosti, kar je pri nas vodilo v različne patologije (oz. jaz sem edina v sorodstvu, ki jih tako vidim). Ključno vprašanje je, ali lahko posameznik v takšnem sistemu poskrbi zase (v sanjah se vprašam, če ima babica, ki je tako popolno poskrbela za goste, kje spati in kaj jesti). Ta vrednostni sistem rezultira v dveh skrajnostih: na eni so ljudje, ki se pretirano razdajajo in so izkoriščani, na drugi so ljudje, ki samo jemljejo in izkoriščajo druge. To izobraževanje, ki se mi ponudi v babičinem stanovanju, je v bistvu izobraževanje o drugačnem vrednostnem sistemu. Na mostu sta dve moji sošolki. Obe sta bili človeški, sočutni, ampak druga je bila mila in nežna, prva pa tudi odločna in dovolj agresivna, da je znala zaropotati, kadar se ji kaj ni zdelo pravično.
Primerjava med ruralnostjo in modernizacijo v mojih sanjah se v bistvu ukvarja z zdravim ravnotežjem in vrednotami. Moj partner in njegovo okolje se pojavijo kot primerjava s tistim, kar sem doživela prejšnji dan in s partnerjem ni povezano. Zaradi majčkene dediščine po babici (ki se pojavlja v sanjah) sem se srečala z bivšim partnerjem ter dvema svojima sorodnicama, ki sta zame največji poden od podna, kar ga poznam v življenju (sta se tudi že pojavljali v sanjah). Slučajno sem opazila, da je tam, kjer je največja osebna patologija (razbiti družinski odnosi, zanikanje vseh etičnih norm, pohlep, itd.), največja koncentracija denarja (kombinirana z najnižjo izobrazbo), neka kvazi zasebna podjetništva in popolna narejenost v smislu nekega zunanjega imidža. Ta tip modernizacije, ki ga pooseblja del mojega sorodstva, je v bistvu primitivizem najhujše vrste, ki črpa svojo moč iz denarja in zunanjega imidža. Moj bivši partner s svojim tradicionalnim katoliškim družinskim ozadjem predstavlja protipol tej patologiji (solidarnost, zavezanost tradiciji, spoštovanje soljudi - v tem smislu je daleč od kakšnega primitivizma, nasprotno, z določenega vidika je visoko kultivirano), hkrati pa neznanje in nepripravljenost upreti se tej patologiji zaradi avtomatičnega podrejanja avtoritetam. To naju je tudi razdruževalo. Ni se odcepil od prevladujoče mentalitete svojega okolja, ker se očitno počuti varno in stabilno v teh okvirih.
Starša mojega sedanjega partnerja se verjetno pojavita v sanjah kot simbol nekega okolja, v katerem na sedanji stopnji razvoja lahko najdem ravnovesje. To je normalno materialno razvito okolje, ni pa preseravanja v smislu nezdrave tekmovalnosti in uničevalnosti, je sicer velika mera tradicionalizma, ampak dovolj odprtosti in tolerance, da tega tradicionalizma ne vsiljujejo drugim. Predvsem pa je dovolj močna podlaga mojemu partnerju, da na prvo mesto postavlja pravičnost in ne avtoritete. Da ga ni strah konfliktov.
|