Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Razlaga sanj >> plesnamesecu
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1236263006

Message started by plesnamesecu on 05.03.2009 at 15:23:26

Title: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 05.03.2009 at 15:23:26

Navedla bom dvoje sanje, ki sem jih sanjala v krajšem razmiku in se po moje nekje povezujejo.

OČETOVO SORODSTVO

Izgleda, kot da živim s staršema (v realnosti že zelo dolgo ne več). V sanjah vidim svoj zimski plašč iz realnosti in mati izjavi, da tega plašča ne morem nositi vso zimo, da ima tega dovolj in da mi gre kupiti drug plašč. Hkrati našteje še nekaj drugih stvari, ki naj bi jih nabavila. Scena je nekako tesnobna. V sanjah naj bi bilo Silvestrovo in pričakovala sem, da bomo praznovali skupaj. Materina odločitev za odhod po nakupih je v popolnem nasprotju s tem, kakšno naj bi bilo vzdušje pred novim letom, okupiranost z nekim nepomembnim plaščem, ko bi morali ustvariti toplino doma. Občutim bolečino odtujenosti, skoraj nesorazmerno s težo dogodka. Materi skušam dopovedati, da ne rabim nobenega novega plašča, sploh pa ne bi nosila nečesa, kar mi je nekdo drug izbral, tudi druge stvari, ki naj bi jih nabavila, so skrajno banalne in nepotrebne. Dopovedujem ji, da je novo leto in da bi morali biti skupaj. Sploh me ne posluša in odide. Oče me sicer razume, ampak ne verjame, da lahko tukaj kaj naredi. V sanjah se mati sicer vrne v stanovanje pred novim letom, ne vem, zakaj, ampak se v nadaljevanju več ne pojavlja.  V nadaljevanju sem v veliki veži, ki nekako povezuje naše stanovanje in stanovanje soseda (bivalno okolje je nekoliko nenavadno). V veži je miza, na kateri je pripravljena hrana. Kot da bi nekdo hotel, da jo odnesemo. Ugibam, če je namenjena našemu staremu sosedu, ki leži na postelji v sosednjem stanovanju, kjer vidim naslonjene bergle, kar podkrepi mojo domnevo, da je potreben pomoči. Vprašam še očeta, kaj misli. Tudi on domneva, da je ta hrana za soseda. Odnesem jo v sosedovo stanovanje. Poleg njegove sobe so v sosednji sobi številni drugi ljudje, ki prav tako skrbijo za njegovo prehranjevanje in se jim zdi samoumevno, da tudi jaz prispevam svoje. V veži se nato pojavi še več hrane – vem, da jo bom nosila sosedu. Nadaljevanje sanj se še vedno nanaša na tega starega soseda. Izgleda, da je umrl ali pa je huje bolan, kakorkoli, stanje tega soseda je vzrok, da se zbere vse očetovo sorodstvo v hiši, v kateri je odraščal. Vizualno ta domnevna očetova rojstna hiša sicer izgleda kot sosednja hiša v realnosti.  Ogromno ljudi, mojih sorodnikov prihaja. En tak izjemno topel občutek me obide – težko opisati – kot da bi srečal izjemno dragega prijatelja po neskončno dolgih letih. In pa občutek ljubeče povezanosti. Prihaja še in še sorodnikov, veliko jih ne poznam ali se jih ne spomnim. Zagledam svojo starejšo sestrično (po očetovi sestri) in sklenem, da jo bom vprašala, kaj se je dogajalo v otroštvu najinih staršev. Dve starejši teti, katerih se sicer ne spomnim, pristopita k meni in dojenčku, ki ga imam v naročju in nekaj pomodrujeta o rasti zobk. Nato spoznam dekle, prav tako z dojenčkom v naročju, ki se je izgleda primožila v to sorodstvo, prišla je iz drugega okolja. Medtem ko se z njo pogovarjam, me nekdo lahno, ljubeče boža po laseh. Obrnem se in zagledam moža tega dekleta (v sanjah mi je očitno jasno, da je to njen mož), ki se mi prijateljsko nasmehne – kot nekdo, ki me že zelo dolgo pozna in je vesel srečanja z mano. Iz konteksta je jasno, da se me spomni in me pozna, prepričana sem, da ga tudi jaz poznam iz otroštva. Gledam obraz tega odraslega moškega in brskam po spominu za ljudmi, ki se jih spomnim iz otroštva in skušam najti vez med temi spomini in zdaj spremenjenim, odraslim obrazom.

Vtisi: glede na vsebino sanj zadnje mesece sem pričakovala, da se bodo sanje razvile do teh vsebin. Svojega sorodstva (z izjemo ene umrle sestrične) pred rojstvom svojega otroka nisem nikoli sanjala. V nekaj mesecih sem obdelala v sanjah vse, kar je mogoče obdelati. Po rojstni hiši moje matere in njenem sorodstvu, je logično, da sem zdaj sanjala še rojstno hišo očeta in še njegovo sorodstvo. S to razliko, da sem po materini strani obdelala skoraj vsako osebo posebej, pri očetu pa se mi pojavijo vsi naenkrat, v eni sami hiši.

V teh sanjah je ogromno za razlagat, ampak na kratko -gre pač za potrebo (zaradi novih okoliščin), da nekako ponovno ovrednotim svoje korenine. V sanjah so tri bivališča: v enem je vzdušje boleče odtujenosti, v drugem hranjenje betežnega soseda in v tretjem topel občutek povezanosti. Vez je stari sosed. Za to si moram še vzeti čas, da predelam.



URUGVAJEC


Sem v dnevni sobi bloka, v katerem sem odraščala. Z mano so hčerka, moja mati in moški srednjih let, ki naj bi bil iz Urugvaja. Urugvajec pripoveduje neko zgodbo, ki je povezana z nečim, kar sem prej govorila. Na nek način potrjuje neko mojo domnevo ali tezo. Omenjena sta Paragvaj in Ljubljana – pogovor se vrti okrog lokacije Ljubljane, ampak se ne spomnim zgodbe. Z zanimanjem opazujem obraz Urugvajca, na katerem vidim sledi dveh ras – bele in indijanske. Ima belo polt, ampak poteze so indijanske, lasje so pa črni, divji.

Nato se spomnim, da gre moja hčerka naslednji teden v prvi razred osnovne šole (kar nima zveze ne z realnostjo ne s trenutnim šolskim obdobjem). Obupano omenim, da smo na to pozabili in da nismo nabavili nobene opreme. Mati mi reče, naj ne paničarim in da je vse v redu. Pomislim, da to ni res, ampak nekako mi deluje njen glas pomirjujoče, prepričano vase. Urugvajec pritrdi moji materi in mi skuša spet s svojim primerom nekaj povedati.

Vtisi: zanimiv je motiv moje matere, ki se je kar naenkrat v nizu mojih sanj spremenil. Postal je drug aspekt. Do sedaj namreč ni nikoli deloval kot glas razuma in pomiritve. Ta aspekt ni moja realna mati, kvečjemu njeno nasprotje.

Urugvajec me spominja na afriške vrača v sanjah o Gani in na sanje o očetovem sorodstvu, kjer prav tako zrem odraslemu moškemu v obraz.

Ponavlja se mi tudi skrb za hčerko, ki je očitno v budnem stanju ne opazim, izgleda da mi to seka ven v sanjah. V teh sanjah je sicer moja reakcija vzpodbujena z nekim zelo banalnim dogodkom v budnem stanju. Šlo je za čisto tehnične zadeve, kjer sem preveč burno reagirala, namesto da bi delovala umirjeno in trezno. In sem se tega tudi zavedla.

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 05.03.2009 at 21:56:04


wrote on 05.03.2009 at 15:23:26:
Navedla bom dvoje sanje, ki sem jih sanjala v krajšem razmiku in se po moje nekje povezujejo.

OČETOVO SORODSTVO

Izgleda, kot da živim s staršema (v realnosti že zelo dolgo ne več). V sanjah vidim svoj zimski plašč iz realnosti in mati izjavi, da tega plašča ne morem nositi vso zimo, da ima tega dovolj in da mi gre kupiti drug plašč. Hkrati našteje še nekaj drugih stvari, ki naj bi jih nabavila. Scena je nekako tesnobna. V sanjah naj bi bilo Silvestrovo in pričakovala sem, da bomo praznovali skupaj. Materina odločitev za odhod po nakupih je v popolnem nasprotju s tem, kakšno naj bi bilo vzdušje pred novim letom, okupiranost z nekim nepomembnim plaščem, ko bi morali ustvariti toplino doma. Občutim bolečino odtujenosti, skoraj nesorazmerno s težo dogodka. Materi skušam dopovedati, da ne rabim nobenega novega plašča, sploh pa ne bi nosila nečesa, kar mi je nekdo drug izbral, tudi druge stvari, ki naj bi jih nabavila, so skrajno banalne in nepotrebne. Dopovedujem ji, da je novo leto in da bi morali biti skupaj. Sploh me ne posluša in odide. Oče me sicer razume, ampak ne verjame, da lahko tukaj kaj naredi. V sanjah se mati sicer vrne v stanovanje pred novim letom, ne vem, zakaj, ampak se v nadaljevanju več ne pojavlja.  V nadaljevanju sem v veliki veži, ki nekako povezuje naše stanovanje in stanovanje soseda (bivalno okolje je nekoliko nenavadno). V veži je miza, na kateri je pripravljena hrana. Kot da bi nekdo hotel, da jo odnesemo. Ugibam, če je namenjena našemu staremu sosedu, ki leži na postelji v sosednjem stanovanju, kjer vidim naslonjene bergle, kar podkrepi mojo domnevo, da je potreben pomoči. Vprašam še očeta, kaj misli. Tudi on domneva, da je ta hrana za soseda. Odnesem jo v sosedovo stanovanje. Poleg njegove sobe so v sosednji sobi številni drugi ljudje, ki prav tako skrbijo za njegovo prehranjevanje in se jim zdi samoumevno, da tudi jaz prispevam svoje. V veži se nato pojavi še več hrane – vem, da jo bom nosila sosedu. Nadaljevanje sanj se še vedno nanaša na tega starega soseda. Izgleda, da je umrl ali pa je huje bolan, kakorkoli, stanje tega soseda je vzrok, da se zbere vse očetovo sorodstvo v hiši, v kateri je odraščal. Vizualno ta domnevna očetova rojstna hiša sicer izgleda kot sosednja hiša v realnosti.  Ogromno ljudi, mojih sorodnikov prihaja. En tak izjemno topel občutek me obide – težko opisati – kot da bi srečal izjemno dragega prijatelja po neskončno dolgih letih. In pa občutek ljubeče povezanosti. Prihaja še in še sorodnikov, veliko jih ne poznam ali se jih ne spomnim. Zagledam svojo starejšo sestrično (po očetovi sestri) in sklenem, da jo bom vprašala, kaj se je dogajalo v otroštvu najinih staršev. Dve starejši teti, katerih se sicer ne spomnim, pristopita k meni in dojenčku, ki ga imam v naročju in nekaj pomodrujeta o rasti zobk. Nato spoznam dekle, prav tako z dojenčkom v naročju, ki se je izgleda primožila v to sorodstvo, prišla je iz drugega okolja. Medtem ko se z njo pogovarjam, me nekdo lahno, ljubeče boža po laseh. Obrnem se in zagledam moža tega dekleta (v sanjah mi je očitno jasno, da je to njen mož), ki se mi prijateljsko nasmehne – kot nekdo, ki me že zelo dolgo pozna in je vesel srečanja z mano. Iz konteksta je jasno, da se me spomni in me pozna, prepričana sem, da ga tudi jaz poznam iz otroštva. Gledam obraz tega odraslega moškega in brskam po spominu za ljudmi, ki se jih spomnim iz otroštva in skušam najti vez med temi spomini in zdaj spremenjenim, odraslim obrazom.

Vtisi: glede na vsebino sanj zadnje mesece sem pričakovala, da se bodo sanje razvile do teh vsebin. Svojega sorodstva (z izjemo ene umrle sestrične) pred rojstvom svojega otroka nisem nikoli sanjala. V nekaj mesecih sem obdelala v sanjah vse, kar je mogoče obdelati. Po rojstni hiši moje matere in njenem sorodstvu, je logično, da sem zdaj sanjala še rojstno hišo očeta in še njegovo sorodstvo. S to razliko, da sem po materini strani obdelala skoraj vsako osebo posebej, pri očetu pa se mi pojavijo vsi naenkrat, v eni sami hiši.

V teh sanjah je ogromno za razlagat, ampak na kratko -gre pač za potrebo (zaradi novih okoliščin), da nekako ponovno ovrednotim svoje korenine. V sanjah so tri bivališča: v enem je vzdušje boleče odtujenosti, v drugem hranjenje betežnega soseda in v tretjem topel občutek povezanosti. Vez je stari sosed. Za to si moram še vzeti čas, da predelam.



URUGVAJEC


Sem v dnevni sobi bloka, v katerem sem odraščala. Z mano so hčerka, moja mati in moški srednjih let, ki naj bi bil iz Urugvaja. Urugvajec pripoveduje neko zgodbo, ki je povezana z nečim, kar sem prej govorila. Na nek način potrjuje neko mojo domnevo ali tezo. Omenjena sta Paragvaj in Ljubljana – pogovor se vrti okrog lokacije Ljubljane, ampak se ne spomnim zgodbe. Z zanimanjem opazujem obraz Urugvajca, na katerem vidim sledi dveh ras – bele in indijanske. Ima belo polt, ampak poteze so indijanske, lasje so pa črni, divji.

Nato se spomnim, da gre moja hčerka naslednji teden v prvi razred osnovne šole (kar nima zveze ne z realnostjo ne s trenutnim šolskim obdobjem). Obupano omenim, da smo na to pozabili in da nismo nabavili nobene opreme. Mati mi reče, naj ne paničarim in da je vse v redu. Pomislim, da to ni res, ampak nekako mi deluje njen glas pomirjujoče, prepričano vase. Urugvajec pritrdi moji materi in mi skuša spet s svojim primerom nekaj povedati.

Vtisi: zanimiv je motiv moje matere, ki se je kar naenkrat v nizu mojih sanj spremenil. Postal je drug aspekt. Do sedaj namreč ni nikoli deloval kot glas razuma in pomiritve. Ta aspekt ni moja realna mati, kvečjemu njeno nasprotje.

Urugvajec me spominja na afriške vrača v sanjah o Gani in na sanje o očetovem sorodstvu, kjer prav tako zrem odraslemu moškemu v obraz.

Ponavlja se mi tudi skrb za hčerko, ki je očitno v budnem stanju ne opazim, izgleda da mi to seka ven v sanjah. V teh sanjah je sicer moja reakcija vzpodbujena z nekim zelo banalnim dogodkom v budnem stanju. Šlo je za čisto tehnične zadeve, kjer sem preveč burno reagirala, namesto da bi delovala umirjeno in trezno. In sem se tega tudi zavedla.


Oboje sanj je preplavljeno s skrbjo. Mislim, da oboje tvojih sanj govori o tvojem odnosu to tega načina funkcioniranja, ki je pogosto čisto neadekvatno. Vendar sanje jasno kažejo, da se to očitno spreminja. To se spremeni s skrbjo za ostarelega betežnega soseda, ki pa zares potrebuje skrb. Skrb nastopi v smiselni situaciji. Energija adekvatne skrbi v tebi zbudi pozitivna čustva, toplino, povezanost. Zato mali otroci v sanjah, ki zares potrebujejo skrb. Neadekvatna skrb, nesmiselna pa deluje tesnobno in razdiralno. Tvoja mati, ki je v tebi simbol problematične vedno zaskrbljene ženske, ki povzroča krah, se v družbi z vračem spremeni v simbol razsodne premišljene ženske. Kdo je že ta vrač !? Očitno tvoj življenski smisel v veliki meri temelji na skrbi. Tisti afričani zadnjič je niso potrebovali, ker so bili samozadostni. Življenski smisel se je očitno začel napajati tudi iz drugih izvirov, zato povečan notranji mir in spremenjena mama.

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 06.03.2009 at 07:33:14

Nekaj bi še dodal.

Pred kakim letom sem že po nekaj deset straneh prenehal brati freudovo interpretacijo sanj; skozi prebrano me je začela begati misel, kako hudiča sanje izbirajo simbole. Zadnjo leto sem bolj nezavedno kot zavedno bil na to pozoren in ugotavljal, da jih izbirajo glede na časovno bližino in glede na vsebino, ki je primerna za duhovno vsebino ali zgodbo, ki jo sanje prikazujejo. Domnevam, da so sanje uporabile like širše družine zato, ker jih uporabljaš in ne samo zato, ker bi sanje želele o teh likih kaj povedati. Definitivnmo so pa tako sanje kot simboli večplastni, zato je v teh sanjah verjetno še več duhovne vsebine, kot sem je opazil jaz. O družinskih nezavednih vsebinah lahko največ vidiš sama, ker si v tistem okolju globoko prisotna. Obstaja pa možnost, da določene like nezavedno vidi drugače ali vsaj širše, kot jih vidiš ti na zavestni ravni, zato je način, kako sanje prikazujejo simbole po svoje spet zelo zanimiv. So sanje pri določenih likih uporabile tvojo subjektivno vsebino, tvoje projekcije ali objektivno zaznavajo drugačno realnost od tvoje zavesti !? Po navadi je tako, da bližje kot ti je človek, bolj so sanje objektivne. Verjetno zato, ker ima nezavedno več možnosti za percepcijo in imajo nezavedne projekcije manj vpliva.

Title: Re: plesnamesecu
Post by titud on 06.03.2009 at 09:54:39

Opazil sem premik v smislu razpršitve/socialzicije skrbi, ki jo je najprej pososebljala tvoja mati. Hirajoči strarec je nekakšno poosebljenje objekta te njene skrbi, ki je bil doslej osredotočen morda na tebe in tvojega očeta. Premik se je zgodil po moje s  tem, da si sama z rojstvom otorka doživela izkušnjo realne skrbi do nekoga  drugega in se laže poistovetiš s skrbjo, ki jo je do tebe (in tvojega očeta) gojila mati. S tem se si psihološko razbremenila ogrožujoče/utesnjujoče in nadzorne  dimenzijo skrbi in ji dodala bolj celostno življensko dimenzijo. Ravno ta dimenzija je omogočila njeno razpršitev na širše družinsko okolje in celo na neznance in tujce, v nekem smsilu na globalno skrb, ki jo po mojem v drugem delu sanj pooseblja urugvajec. Ta razpršitev skrbi oz. širša družebna solidarnost je osvobodila tvojo mater, da se lahko nazaj do tebe in tvojega otroka obnaša pomirjujoče, ko si sama delaš nepotrebne skrbi (ko se obnašaš do otroka kot se je ona nekdaj do tebe). Ključ do osvoboditve od nerelane/panične in zate utesnjujoče/ogrožujoče skrbi, ki jo  je poosebljala tvoja mati, je  torej tvoja izkušnja realne skrbi do tvojega otroka.      

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 11.03.2009 at 09:05:46

Hvala za odgovore. Nekje ne znam točno ovrednotiti teh sanj. Ne vem, kaj točno me bega. Nekaj je še zadaj. Mislim, da se bom morala še vrniti k sanjam, da bom lahko ustrezno odgovorila.

Današnje sanje so me spomnile ne nekatere motive iz teh prejšnjih sanj.

SPECIALCI

Sem v svojem stanovanju iz realnosti. Skozi balkonska vrata vidim balkonska vrata soseda v sosednjem bloku. Skoznje zre v moje stanovanje nekaj moških, dva, mogoče več. Vsakič, ko pogledam, zrejo direktno vame. To se mi zdi sumljivo, mogoče nevarno, ne počutim se dobro. V mojem stanovanju so štirje moški/fantje. V sanjah to izgleda samoumevno, kot da spadajo tja. Povem jim za sosednje stanovanje, iz katerega zrejo k nam. Pogledajo tudi sami in nato se odločijo za akcijo. Vzamejo orožje - vsak ima svoj poseben način oboroževanja, jaz pa sem presenečena, da so tako dobro oboroženi. Nekateri izgledajo kot specialci. Njihov odziv mi da močan občutek varnosti.

Nato smo vsi skupaj pred bloki kot del širše množice. Izkaže se, da so tisti moški v sosednjem stanovanju imeli pomembno nalogo obveščanja javnosti. Najpomembnejši je velik, močan možakar indijanskega videza, ki je ravnokar prišel z mednarodne konference o okoljskih spremembah. Izgleda, da bo govora o svetovni kataklizmi in da smo del pomembnega procesa. Malo se počutim krivo, ker sem svoje specialce skoraj pripravila v oborožen spopad, ampak izgleda, da mi ne zamerijo in da so bili dovolj modri, da so pravočasno ocenili situacijo. Pripravljajo se na sodelovanje z moškimi iz sosednjega bloka.

Vtisi: edina asociacija na te sanje je drobec, ki sem ga mimogrede ujela včeraj po poročilih. Znanstveniki naj bi na neki mednarodni konferenci opozorili, da gre zares, da moramo takoj začeti z akcijo glede okoljskih sprememb. Začela sem razmišljati o potrošniškem načinu življenja in prišla do reklam. Razmišljala sem, da se večina reklam, s katerimi nas bombardirajo, nanaša na izdelke, ki so zelo škodljivi za okolje in da je to začaran krog. Potem pa so moje sanje proizvedle specialce. Spet se pojavi mož z indijanskimi potezami. Spet se pojavi zrenje. In sosedstvo. Motiv srečanja po dolgih letih, zrenja in sosedstva - vse v enem paketu, se mi je pojavil še v nekaterih drugih sanjah.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 11.03.2009 at 09:42:13


murileon wrote on 06.03.2009 at 07:33:14:
Obstaja pa možnost, da določene like nezavedno vidi drugače ali vsaj širše, kot jih vidiš ti na zavestni ravni, zato je način, kako sanje prikazujejo simbole po svoje spet zelo zanimiv. So sanje pri določenih likih uporabile tvojo subjektivno vsebino, tvoje projekcije ali objektivno zaznavajo drugačno realnost od tvoje zavesti !? Po navadi je tako, da bližje kot ti je človek, bolj so sanje objektivne. Verjetno zato, ker ima nezavedno več možnosti za percepcijo in imajo nezavedne projekcije manj vpliva.


Lahko mogoče navedeš konkreten primer, na kateri del sanj se to nanaša? Mene namreč bega kar nekaj simbolov v teh sanjah, zato tudi ne najdem primernega odgovora. V bistvu se mi zdijo te sanje izjemno zahtevne, ker segajo tako globoko in široko hkrati in zdijo se  tudi zelo večplastne. Vloga očeta in matere v prvem delu sanj in moja pozicija med njima je zelo objektivna, ampak jo imam tudi ozaveščeno. Tisti plašč v sanjah je zavajajoč, ker se ne nanaša na skrb zame kot otroka, ampak na ukvarjanje z videzom. Večplastnost sanj je v tem, da me trenutni materini odzivi pravzaprav spominjajo na vso to dolgoletno igro medsebojnih odnosov in sprožajo v meni odpor.

Vem, da ti moji odgovori zdaj niso pregledni in se človek lahko izgubi v njih, ampak trenutno tudi sama sestavljam drobce in ne morem prikazati celote.

Title: Re: plesnamesecu
Post by bp on 11.03.2009 at 10:31:56


wrote on 11.03.2009 at 09:05:46:
Motiv srečanja po dolgih letih, zrenja in sosedstva - vse v enem paketu, se mi je pojavil še v nekaterih drugih sanjah.

Jest sem sicer obupal, da si znam razložit še svoje sanje, kaj šele, da bi se spuščal v razlage kakšnih drugih. mi je pa postal zanimiv zadnje čase koncept zrenja, pogleda in to ne samo kot atributa družbenega odnosa in razmerja moči, ampak celo kot nekaj kar bistveno strukturira svet in je kot tak tudi podlaga vsaki akciji.

V tvojih sanjah gredo nato specialci takoj v akcijo, spodbudi pa jih tvoj pogled. Tu pride do srečanja, ne do spopada in sicer zaradi avtonomije, ki jo imajo, kljub svoji "specialnosti", ko se srečajo z gospodom ki obvešča javnost (torej se ti zdi pomembna javnost akcije), za katerim stoji stabilen pogled na okolje indijanca z okoljske konference.  Zadnje je ponavljajoče v tvojih sanjah, se mi zdi da indijance povezuješ z nekim drugačnim razmerjem in pa bližina oz. vsaj sorodnost pogledov, ki jih najdeš v sosedstvu, v ljudjeh v tvoji okolici. Optimistično. (Btw. ravno sem bral, kako je k propadu Mayevske civilizacije prispeval njihov netrajnostni odnos do okolja. Jared Diamond: Collapse)

bp

Title: Re: plesnamesecu
Post by titud on 11.03.2009 at 12:09:07

Plesnamesičina potreba celostnem osebnem zrenju se v sanjah izkazuje kot rezultat medsebojnega učinkovanja posameznih zrenj, ki si medsebojno onemogočajo prevlado in eksluzivnost nadzora  (predvsem  posamično  kolektivnega, ki se v sanjah kaže kot nadzor policijsko/urbanega nad rodovno/ruralnim in obratno).

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 11.03.2009 at 12:53:28


wrote on 11.03.2009 at 09:05:46:
Hvala za odgovore. Nekje ne znam točno ovrednotiti teh sanj. Ne vem, kaj točno me bega. Nekaj je še zadaj. Mislim, da se bom morala še vrniti k sanjam, da bom lahko ustrezno odgovorila.

Današnje sanje so me spomnile ne nekatere motive iz teh prejšnjih sanj.

SPECIALCI

Sem v svojem stanovanju iz realnosti. Skozi balkonska vrata vidim balkonska vrata soseda v sosednjem bloku. Skoznje zre v moje stanovanje nekaj moških, dva, mogoče več. Vsakič, ko pogledam, zrejo direktno vame. To se mi zdi sumljivo, mogoče nevarno, ne počutim se dobro. V mojem stanovanju so štirje moški/fantje. V sanjah to izgleda samoumevno, kot da spadajo tja. Povem jim za sosednje stanovanje, iz katerega zrejo k nam. Pogledajo tudi sami in nato se odločijo za akcijo. Vzamejo orožje - vsak ima svoj poseben način oboroževanja, jaz pa sem presenečena, da so tako dobro oboroženi. Nekateri izgledajo kot specialci. Njihov odziv mi da močan občutek varnosti.

Nato smo vsi skupaj pred bloki kot del širše množice. Izkaže se, da so tisti moški v sosednjem stanovanju imeli pomembno nalogo obveščanja javnosti. Najpomembnejši je velik, močan možakar indijanskega videza, ki je ravnokar prišel z mednarodne konference o okoljskih spremembah. Izgleda, da bo govora o svetovni kataklizmi in da smo del pomembnega procesa. Malo se počutim krivo, ker sem svoje specialce skoraj pripravila v oborožen spopad, ampak izgleda, da mi ne zamerijo in da so bili dovolj modri, da so pravočasno ocenili situacijo. Pripravljajo se na sodelovanje z moškimi iz sosednjega bloka.

Vtisi: edina asociacija na te sanje je drobec, ki sem ga mimogrede ujela včeraj po poročilih. Znanstveniki naj bi na neki mednarodni konferenci opozorili, da gre zares, da moramo takoj začeti z akcijo glede okoljskih sprememb. Začela sem razmišljati o potrošniškem načinu življenja in prišla do reklam. Razmišljala sem, da se večina reklam, s katerimi nas bombardirajo, nanaša na izdelke, ki so zelo škodljivi za okolje in da je to začaran krog. Potem pa so moje sanje proizvedle specialce. Spet se pojavi mož z indijanskimi potezami. Spet se pojavi zrenje. In sosedstvo. Motiv srečanja po dolgih letih, zrenja in sosedstva - vse v enem paketu, se mi je pojavil še v nekaterih drugih sanjah.


Indijanec v sanjah predstavlja tvoje poglede na svet, oziroma na tvojo ideologijo, ki si jo sama razvila. Glede na to, da je to lik indijanca, kaže na to, da ideologija oziroma tvoj pogled na svet ni v skladu z javnim mnenjem oziroma s prepričanji in pogledi povprečnega človeka ali pa trenutno vladajoče ideologije oziroma stanje kolektivnega zavednega (ne mislim na trende v politiki, kjer med strankami praktično ni več razlik, tam je še samo boj za interese ali pa še huje, plitko navijanje za naše in sovraštvo do drugih). Indijanec in druščina zrejo s sosednjega bloka v tvoje stanovanje. Ta tvoj pogled na svet, je skregan z nekim drugim pogledom na svet. Ti dovoljuješ poglede v tvojo intimo. Primer: na forum pišeš svoje sanje, kar je nekaj najintimnejšega, kar človek lahko naredi. S takimi in podobnimi potezami sprovociraš svoj del, ki hoče braniti to, kar je primerno in olikano ali pa vsaj obstoječe stanje (kar se verjetno nanaša tudi na širše družinsko okolje). Tvoj "primerni" del aktivira zaščitnike, specialce, da posredujejo. Nato posreduje nek tvoj del, ki te opozori, da namen gledanja v tvojo intimo ni vojerstvo, naslajanje nad gledanjem tvoje intime, ampak je koristno in potrebno, saj je duh časa tako umazan, da je umazal tudi okolje.
Je pa v sanjah tako, da specialci bivajo v tvojem stanovanju, indijanec in druščina v tvojo stanovanje zgleda zaenkrat še nimajo dostopa. Tisto, kar čutiš, da je avtentično, je pri tebi še vedno podrejeno obrambi in zaščiti in vzdrževanju obstoječega stanja. So pa ti aspekti začeli med sabo sodelovati, kar je velik napredek in notranje verjetno lažje dihaš, kot si pred časom.



Naravna težnja vsakega človeka je, da poskuša s svojimi vrednotami vplivati na drugo osebo. Ti motivi so lahko različni, lahko so primitivni v smislu zaščite npr. statusa, lahko so potrebni, v smislu raznorazne zaščite, lahko so pa modri, če svoje vrednote poznamo in smo do njih prišli s trudom. Vrednote imajo verjetno različne vrednosti in so lahko tudi precej relativne. Če veš, da je kaka tvoja vrednota kvalitetnejša in primernejša od neke druge je verjetno etično, da poskušaš na drugega človeka vplivati. Reklame pa so namenjene prodaji za vsako ceno.... Te reklame so zbudile neko tvojo notranjo zgodbo, oziroma so sprovocirale tvoje nezavedno, ki ti je dalo te lepe in pomembne sanje.

Verjetno se pogosto dogaja, da je pri tebi skrb emocija, ki neadekvatno aktivira specialce. Ampak tu je prišlo do premikov. Zaslužen je indijanec :).

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 11.03.2009 at 14:13:28


wrote on 11.03.2009 at 09:42:13:

murileon wrote on 06.03.2009 at 07:33:14:
Obstaja pa možnost, da določene like nezavedno vidi drugače ali vsaj širše, kot jih vidiš ti na zavestni ravni, zato je način, kako sanje prikazujejo simbole po svoje spet zelo zanimiv. So sanje pri določenih likih uporabile tvojo subjektivno vsebino, tvoje projekcije ali objektivno zaznavajo drugačno realnost od tvoje zavesti !? Po navadi je tako, da bližje kot ti je človek, bolj so sanje objektivne. Verjetno zato, ker ima nezavedno več možnosti za percepcijo in imajo nezavedne projekcije manj vpliva.


Lahko mogoče navedeš konkreten primer, na kateri del sanj se to nanaša? Mene namreč bega kar nekaj simbolov v teh sanjah, zato tudi ne najdem primernega odgovora. V bistvu se mi zdijo te sanje izjemno zahtevne, ker segajo tako globoko in široko hkrati in zdijo se  tudi zelo večplastne. Vloga očeta in matere v prvem delu sanj in moja pozicija med njima je zelo objektivna, ampak jo imam tudi ozaveščeno. Tisti plašč v sanjah je zavajajoč, ker se ne nanaša na skrb zame kot otroka, ampak na ukvarjanje z videzom. Večplastnost sanj je v tem, da me trenutni materini odzivi pravzaprav spominjajo na vso to dolgoletno igro medsebojnih odnosov in sprožajo v meni odpor.

Vem, da ti moji odgovori zdaj niso pregledni in se človek lahko izgubi v njih, ampak trenutno tudi sama sestavljam drobce in ne morem prikazati celote.


Zdi se mi, da je, zaradi mamine impulzivnosti in vsiljevanja njene volje, bil družinski vpliv z očetove strani zatrt. Oče je tisti, ki ti v sanjah potrdi, da je hrana za soseda. Pri maminem izpadu ne odreagira, kot bi moral in je ne zaustavi. Zdi se mi, da sanje govorijo tudi o tem, da prihajaš v stik z družinskim duhom po očetovi strani, ki pa v senci maminih patoloških potreb ni imel nate potrebnega vpliva. Ker je ta duh imel določene kvalitete,  za katere si bila prikrajšana, čutiš potrebo po tem, da postaneš domača s tem delom sorodstva. Ali gre tu za objektivno bližino ali za občutke, ki jih doživljaš ob njih, pa ne vem. V sanjah je polno enega sorodstva po očetovi strani. Vprašanje je v koliki meri je to objektiven, v koliki meri pa subjektiven prikaz sorodstva. V koliki meri gre za želje in projekcije, v kolikšni pa za objektivno zaznavanje. Te sanje ti o funkcioniranju tvojega očeta veliko povedo. V odnosu s tvojo mamo definitivno ni bil sposoben vzpostaviti zdravega ravnotežja. Je pa znal povedati, katera hrana je za soseda. Skrbeti je znal, boriti pa se ni znal.
Od mame si dobila zametke specialcev, od očeta pa zametke indijanca. mamini aspekti so zaenkrat pri tebi močnejši in dominantnejši od tega, kar si dobila od očeta, ker jih držiš v svojem stanovanju. Indijanec je še vedno bolj na površju.
Tole lahko prihaja do izraza v odnosu s tvojim partnerjem. Če gre za moškega, podobnega tvojemu očetu, je verjetno kdaj pa kdaj žrtev nasilja in nerazumevanja s strani specialcev. Domnevam, da so ti specialci bili pri tvoji mami kaki bolj primitivni aspekti, iz katerih si ti uspela narediti "civilizirane" specialce. Ob indijancu pa je verjetno ves blažen :).
Negativni aspekti tvojega očeta pa so verjetno bili v ne preveč dobro izdelani zunanji statusni podobi, kar je verjetno tvojo mater zelo iritiralo.
Tale interpretacija je tudi v moji notranjosti zbudila neka dogajanja.

Title: Re: plesnamesecu
Post by Devi on 11.03.2009 at 20:43:48


wrote on 05.03.2009 at 15:23:26:
Vtisi: glede na vsebino sanj zadnje mesece sem pričakovala, da se bodo sanje razvile do teh vsebin.
V sanjah so tri bivališča: v enem je vzdušje boleče odtujenosti, v drugem hranjenje betežnega soseda in v tretjem topel občutek povezanosti. Vez je stari sosed.


Men je tukej zanimiv lik tega starega soseda, vezni člen med odtujenostjo in povezanostjo. To verjetno ni nek realen človek? A zares obstaja, al se pojavlja samo v sanjah? On je star, bolan, skrbite za njegovo hrano. Ta skrb za njega se mi zdi nekej posebnega. Obilje hrane. Obilje skrbi. Obilje neke povezanosti in fizične navzočnosti in podpore.
Po eni strani me to darovanje hrane asociira na darovanje učitelju al pa skrb za kakega starega modreca, ki so mu nosli pred votlino hrano, on pa je v povrnitev molil zanje in za dobro človeštva. (Dala si pozornost delu sebe, ki je povezan s koreninami in v povrnitev dobila uvid.)
Po drugi strani gre mogoče zgolj za starega človeka in neko tradicionalno izražanje sočutja in naklonjenosti prek hrane (izjemno sočutje in skrb za njega v sanjah nimajo nekega drugega razloga, kot to, v kakšnem stanju je), ki umira in je mogoče njegovo stanje poanta zadeve.
Ker zbranost sorodstva spominja na povezanost družine ob prelomnih dogodkih, sploh ob smrti in pogrebu. Na nek način se takrat meje med tem in onim svetom stanjšajo. In gre za bolj bistvene stvari, kot je obleka, za vsebino. Po eni strani je tud telo obleka, in ko ga odvržeš, ostane vsebina. In ko je nekdo od bližnjih bolan ali pa umre, na nek način ni tolk pomembno, kolk si star in kakšen si, kako živiš in kaj delaš. Bistveno je, da si živ, da si tam, tako kot drugi in da si del družine, da čutiš z njimi. Ne sodijo te, ne sodiš tolk strogo. (Oz sodijo/sodiš tk zmerej, ampak to ne spremeni čist ničesar.) Pašeš zraven oz kakršenkoli si, sodiš zraven. To je tvoje mesto. Po krvi. Vedno bo. Nič ti ne pripada bolj, kot sorodstvo. In ker je tvoje mesto določeno in neodtujivo, situacija pa mejna, lahko običajne reakcije, ki jih imaš o sebi ali ob ljudeh sicer, položiš za trenutek na stran in posežeš globlje. In najdeš drugačne stvari, kot jih najdeš ponavadi.

Ko da si skozi sanje presegla konflikte glede družine, ki si jih obdelovala. Nekemu staremu in bolnemu delu si posvetila pozornost. Nekej starega je umrlo. To si počastila. Nekej zelo modrega v tebi ti je dalo priložnost, da narediš uno pravo darovanje in neko stvar zaključiš. Tisto, kar si ob tem odkrila, oz je ostalo, je povezanost. Ljubezen. Skrb. Bližina.

Ne vem, če sem razumljiva. Men se zdijo to zelo globoke sanje.
In mogoče sploh ni nujno, da sanje govorijo o sorodstvu. Mogoče govorijo o tebi ali o nasplošno ljudeh. ali odnosu, ki ga imaš do sebe ali ljudi. Da si presegla privzgojeno odtujenost in si začutila povezanost, ki temelji na globljih stvareh. Ne vem, na kak način in kako, ampak vstop v to in bistven sprožilec pri tem mi izgleda prav altruizem, sočutje, skrb in ljubezen.

tole je rekel murileon, pa se mi zdi dobro

Quote:
Od mame si dobila zametke specialcev, od očeta pa zametke indijanca. mamini aspekti so zaenkrat pri tebi močnejši in dominantnejši od tega, kar si dobila od očeta, ker jih držiš v svojem stanovanju. Indijanec je še vedno bolj na površju.

men se sicer zdi, da se indijanec pojavlja bolj ob tvoji mami. pri očetu se v sanjah pojavlja nekako sposobnost razumevanja (in po njegovem sorodstvu sočutje in ljubezen). Od vsakega starša dobiš nekej. In četud mogoče pri staršu ta lastnost izgleda rušilna, se lahko v tebi, ko jo prevzameš, njena namembnost spremeni v nekej zelo ustvarjalnega.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 13.03.2009 at 14:13:23


wrote on 11.03.2009 at 10:31:56:

Jest sem sicer obupal, da si znam razložit še svoje sanje, kaj šele, da bi se spuščal v razlage kakšnih drugih. mi je pa postal zanimiv zadnje čase koncept zrenja, pogleda in to ne samo kot atributa družbenega odnosa in razmerja moči, ampak celo kot nekaj kar bistveno strukturira svet in je kot tak tudi podlaga vsaki akciji.

V tvojih sanjah gredo nato specialci takoj v akcijo, spodbudi pa jih tvoj pogled. Tu pride do srečanja, ne do spopada in sicer zaradi avtonomije, ki jo imajo, kljub svoji "specialnosti", ko se srečajo z gospodom ki obvešča javnost (torej se ti zdi pomembna javnost akcije), za katerim stoji stabilen pogled na okolje indijanca z okoljske konference.  Zadnje je ponavljajoče v tvojih sanjah, se mi zdi da indijance povezuješ z nekim drugačnim razmerjem in pa bližina oz. vsaj sorodnost pogledov, ki jih najdeš v sosedstvu, v ljudjeh v tvoji okolici. Optimistično. (Btw. ravno sem bral, kako je k propadu Mayevske civilizacije prispeval njihov netrajnostni odnos do okolja. Jared Diamond: Collapse)

bp


Po moje ni za obupat pri poskusih razlage sanj- ko gre za lastne sanje, le precej truda je treba vložiti, kar pa terja čas. Eva je napisala nekaj zanimivih zadev v zvezi z intuitivnim raziskovanjem, kar po moje lahko vsakemu pomaga.

Tudi meni je v teh mojih sanjah zanimivo, da ne pride do spopada, ampak srečanja in sodelovanja. Ta drobec v kombinaciji s skrivnostnim tujcem z drugega kontinenta, ki se pojavlja kot motiv, se mi zdi pomemben. Se mi zdi, da je tudi veliko povezave med odnosom do sočloveka in odnosom do naravnega okolja. Tu vidim edino skupno točko med motivom zrenja in problemom uničevanja okolja v mojih sanjah.



titud wrote on 11.03.2009 at 12:09:07:
Plesnamesičina potreba celostnem osebnem zrenju se v sanjah izkazuje kot rezultat medsebojnega učinkovanja posameznih zrenj, ki si medsebojno onemogočajo prevlado in eksluzivnost nadzora  (predvsem  posamično  kolektivnega, ki se v sanjah kaže kot nadzor policijsko/urbanega nad rodovno/ruralnim in obratno).


Vprašanje ali je to moja potreba ali dejanska sprememba v načinu zrenja.


murileon wrote on 11.03.2009 at 12:53:28:
 
Verjetno se pogosto dogaja, da je pri tebi skrb emocija, ki neadekvatno aktivira specialce. Ampak tu je prišlo do premikov. Zaslužen je indijanec :).


Postala sem pozorna na to, da se razsoden moški z drugega kontinenta pojavlja v mojih sanjah, kadar moram zaupati okolju, ki me obkroža. Ali neznanim Afričanom v Gani, ali svoji materi, ko me miri, ali sosedom, ki zrejo vame. Podobno je v sceni z očetovim sorodstvom, ko dobim občutek, da je v ljudeh v tistem okolju veliko več dobrega kot sem jim bila pripravljena priznati in uvideti. Nekako je vse povezano z drugačnim fokusom mojega pogleda.




Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 13.03.2009 at 14:38:29


murileon wrote on 11.03.2009 at 14:13:28:


Zdi se mi, da je, zaradi mamine impulzivnosti in vsiljevanja njene volje, bil družinski vpliv z očetove strani zatrt. Oče je tisti, ki ti v sanjah potrdi, da je hrana za soseda. Pri maminem izpadu ne odreagira, kot bi moral in je ne zaustavi. Zdi se mi, da sanje govorijo tudi o tem, da prihajaš v stik z družinskim duhom po očetovi strani, ki pa v senci maminih patoloških potreb ni imel nate potrebnega vpliva. Ker je ta duh imel določene kvalitete,  za katere si bila prikrajšana, čutiš potrebo po tem, da postaneš domača s tem delom sorodstva. Ali gre tu za objektivno bližino ali za občutke, ki jih doživljaš ob njih, pa ne vem. V sanjah je polno enega sorodstva po očetovi strani. Vprašanje je v koliki meri je to objektiven, v koliki meri pa subjektiven prikaz sorodstva. V koliki meri gre za želje in projekcije, v kolikšni pa za objektivno zaznavanje. Te sanje ti o funkcioniranju tvojega očeta veliko povedo. V odnosu s tvojo mamo definitivno ni bil sposoben vzpostaviti zdravega ravnotežja. Je pa znal povedati, katera hrana je za soseda. Skrbeti je znal, boriti pa se ni znal.
Od mame si dobila zametke specialcev, od očeta pa zametke indijanca. mamini aspekti so zaenkrat pri tebi močnejši in dominantnejši od tega, kar si dobila od očeta, ker jih držiš v svojem stanovanju. Indijanec je še vedno bolj na površju.
Tole lahko prihaja do izraza v odnosu s tvojim partnerjem. Če gre za moškega, podobnega tvojemu očetu, je verjetno kdaj pa kdaj žrtev nasilja in nerazumevanja s strani specialcev. Domnevam, da so ti specialci bili pri tvoji mami kaki bolj primitivni aspekti, iz katerih si ti uspela narediti "civilizirane" specialce. Ob indijancu pa je verjetno ves blažen :).
Negativni aspekti tvojega očeta pa so verjetno bili v ne preveč dobro izdelani zunanji statusni podobi, kar je verjetno tvojo mater zelo iritiralo.
Tale interpretacija je tudi v moji notranjosti zbudila neka dogajanja.


Glede na občutke in sceno v sanjah bi rekla, da očetovo sorodstvo predstavlja širše okolje in pa povezavo z nekaterimi mojimi aspekti, ki jih je prekril, potlačil tok časa, se pa zdaj spet prebujajo. Materino sorodstvo v mojih sanjah pa dejansko predstavlja ožje, družinsko/sorodstveno okolje in tudi nekatere moje boleče točke, ki so prekrile nekoč ustvarjalni del osebnosti.  Očetovo sorodstvo zame ni bilo nikoli problematično, zato lažje simbolizira neko odprtost in izhod. Kot simbol širšega okolja, v katerem sem nekaj časa odraščala, mi dejansko lahko pooseblja občutek povezanosti in pripadnosti.

Značilnosti mojih staršev, njuna medosebna dinamika in njun vpliv name so mi znani. V najinem odnosu s partnerjem je pomembno predvsem tisto, kar sva oba uspela preseči iz svojega primarnega družinskega okolja in iz tega narediti neko kvaliteto. Pomembno je tisto, kar je pri nama drugačno, kvalitetno in naju povezuje. To je osnova za partnerski odnos.

Te specialce v sanjah sicer doživljam pozitivno. Bi jih takoj vzela za svoje. Kolikor so moji aspekti, sem vesela, da jih imam in da so tako usposobljeni.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 13.03.2009 at 14:51:10


Devi wrote on 11.03.2009 at 20:43:48:

wrote on 05.03.2009 at 15:23:26:
Vtisi: glede na vsebino sanj zadnje mesece sem pričakovala, da se bodo sanje razvile do teh vsebin.
V sanjah so tri bivališča: v enem je vzdušje boleče odtujenosti, v drugem hranjenje betežnega soseda in v tretjem topel občutek povezanosti. Vez je stari sosed.


Men je tukej zanimiv lik tega starega soseda, vezni člen med odtujenostjo in povezanostjo. To verjetno ni nek realen človek? A zares obstaja, al se pojavlja samo v sanjah? On je star, bolan, skrbite za njegovo hrano. Ta skrb za njega se mi zdi nekej posebnega. Obilje hrane. Obilje skrbi. Obilje neke povezanosti in fizične navzočnosti in podpore.
Po eni strani me to darovanje hrane asociira na darovanje učitelju al pa skrb za kakega starega modreca, ki so mu nosli pred votlino hrano, on pa je v povrnitev molil zanje in za dobro človeštva. (Dala si pozornost delu sebe, ki je povezan s koreninami in v povrnitev dobila uvid.)
Po drugi strani gre mogoče zgolj za starega človeka in neko tradicionalno izražanje sočutja in naklonjenosti prek hrane (izjemno sočutje in skrb za njega v sanjah nimajo nekega drugega razloga, kot to, v kakšnem stanju je), ki umira in je mogoče njegovo stanje poanta zadeve.
Ker zbranost sorodstva spominja na povezanost družine ob prelomnih dogodkih, sploh ob smrti in pogrebu. Na nek način se takrat meje med tem in onim svetom stanjšajo. In gre za bolj bistvene stvari, kot je obleka, za vsebino. Po eni strani je tud telo obleka, in ko ga odvržeš, ostane vsebina. In ko je nekdo od bližnjih bolan ali pa umre, na nek način ni tolk pomembno, kolk si star in kakšen si, kako živiš in kaj delaš. Bistveno je, da si živ, da si tam, tako kot drugi in da si del družine, da čutiš z njimi. Ne sodijo te, ne sodiš tolk strogo. (Oz sodijo/sodiš tk zmerej, ampak to ne spremeni čist ničesar.) Pašeš zraven oz kakršenkoli si, sodiš zraven. To je tvoje mesto. Po krvi. Vedno bo. Nič ti ne pripada bolj, kot sorodstvo. In ker je tvoje mesto določeno in neodtujivo, situacija pa mejna, lahko običajne reakcije, ki jih imaš o sebi ali ob ljudeh sicer, položiš za trenutek na stran in posežeš globlje. In najdeš drugačne stvari, kot jih najdeš ponavadi.

Ko da si skozi sanje presegla konflikte glede družine, ki si jih obdelovala. Nekemu staremu in bolnemu delu si posvetila pozornost. Nekej starega je umrlo. To si počastila. Nekej zelo modrega v tebi ti je dalo priložnost, da narediš uno pravo darovanje in neko stvar zaključiš. Tisto, kar si ob tem odkrila, oz je ostalo, je povezanost. Ljubezen. Skrb. Bližina.

Ne vem, če sem razumljiva. Men se zdijo to zelo globoke sanje.
In mogoče sploh ni nujno, da sanje govorijo o sorodstvu. Mogoče govorijo o tebi ali o nasplošno ljudeh. ali odnosu, ki ga imaš do sebe ali ljudi. Da si presegla privzgojeno odtujenost in si začutila povezanost, ki temelji na globljih stvareh. Ne vem, na kak način in kako, ampak vstop v to in bistven sprožilec pri tem mi izgleda prav altruizem, sočutje, skrb in ljubezen.

tole je rekel murileon, pa se mi zdi dobro

Quote:
Od mame si dobila zametke specialcev, od očeta pa zametke indijanca. mamini aspekti so zaenkrat pri tebi močnejši in dominantnejši od tega, kar si dobila od očeta, ker jih držiš v svojem stanovanju. Indijanec je še vedno bolj na površju.

men se sicer zdi, da se indijanec pojavlja bolj ob tvoji mami. pri očetu se v sanjah pojavlja nekako sposobnost razumevanja (in po njegovem sorodstvu sočutje in ljubezen). Od vsakega starša dobiš nekej. In četud mogoče pri staršu ta lastnost izgleda rušilna, se lahko v tebi, ko jo prevzameš, njena namembnost spremeni v nekej zelo ustvarjalnega.


Tole mi je bilo užitek brati - zaradi globine in intuitivnosti. Stari sosed je zame najbolj skrivnosten del sanj. Ker ga ne morem povezati z ničemer v realnosti, bi moral ponazarjati delovanje moje psihe. Tudi hrana, ki se pojavlja v sanjah, je tam, kot da jo je postavila neka višja sila z določenim namenom. Je sporočilo nekoga, ki ga ne vidim in ki ga moram šele razvozlati.

Mogoče je ta sosed modrec - nek arhetip, ki priskoči na pomoč (sosed ima bergle), ko okolje ne nudi dobrih pogojev za življenje in mora psiha sama najti pripomoček za pot do celovitosti. Mogoče je kaj drugega - tega ne vem tudi sama. Ne vem, koliko se povezuje z ostalimi liki skrivnostnih mož v mojih sanjah.  

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 13.05.2009 at 08:23:13

ŽELEZNIŠKA POSTAJA

Tole sem  sanjala včeraj in se zagotovo povezuje s sceno na forumu.


Več sanjskih scen, veliko zabrisanih ali delno pozabljenih.

V eni želim neko dekle (mogoče kakšno sorodnico ali prijateljico iz otroških let) v kraju, kjer sem nekaj let odraščala (in del sorodstva zdaj živi tam), peljati na peščene sipine nekje v hribih, naprej od naše hiše, preden se znoči. V sanjah tudi sama težko verjamem, da so tam peščene sipine, vendar vem, da sem jih videla in bi jih rada pokazala tudi njej. Ne vem pa, če imam še dovolj časa, ker se bo vsak hip zmračilo. Vtis: ta hoja proti hribom, stran od naše hiše, se mi pojavlja v sanjah večkrat. Oziroma bolj kot hoja, scena v teh hribih oz. ravnini, ki je obkrožena s hribi in gozdovi. S tega področja je dober razgled na več sosednjih krajev. Komentar: mislim, da je v sanjah to področje, kjer lahko gledam na določene dogodke z večje distance. Peščenih sipin tam v realnosti ni.

V drugi sceni grem najprej skozi neko sosesko precej futurističnega izgleda, malce spominja na ljubljansko Emoniko, vredna pozornosti se mi zdi edino stavba, ki bi bila lahko novi NUK v Ljubljani (v sanjah pač stoji tam). Namenjena sem pa drugam, na dejansko obstoječo železniško postajo v Ljubljani. Z vlakom nameravam v kraj, ki se je pojavil v prejšnji sanjski sceni, in sicer tako, da bom dala bicikl na vlak (stari bicikl, ki sem ga imela pred leti – vmes sem imela druge), nato pa iz točno določenega kraja prekolesarila do doma (v realnosti sem sicer prekolesarila že precej večje razdalje). V sanjah želim prekolesariti tisti del, kjer je zelo lep razgled daleč naokrog. Zaplet nastane na železniški postaji, kjer mi njihov uradnik pove, da bicikla ne morem vzeti s sabo na vlak – da imajo takšna pravila. Menda to prakticirajo šele v Nemčiji in nato naprej proti severu. Ker je razumeti, da je to praksa le v razvitejših državah, ne razumem zakaj ni to možno tudi v Avstriji. Komentar: v sanjah se mi zdi vožnja z biciklom dobra ideja, čeprav obstajajo hitrejše in enostavnejše variante. Na koncu izpade problematična, ker nisem predvidela možnega zapleta. Še tole: iz kraja, kjer naj bi po svojem načrtu izstopila iz vlaka, vodita do mojega "doma" dve poti. Ena je bolj znana, širša in mimo pelje vlak (je tudi tranzit za turiste). Druga je manj znana, je ožja in zanjo vedo bolj domačini, je pa precej narave okrog in res dober razgled.

Nato mislim, da je nadaljevanje scene s to železniško postajo – smo sama dekleta, po moje v čakalnici, na železniški postaji –kot da bi bile sošolke iz srednješolskih let. Sedimo v krogu. Nekaj jih začne igro z rokami, ki se mi zdi nekoliko otročja. Meni to ne sede, ne želim sodelovati in se izločim iz kroga. Grem se eksperiment koliko časa bom zdržala zunaj kroga. Vse več deklet se vključuje v igro, na koncu mi postane jasno, da bom igro pokvarila, če ne grem nazaj v krog, zato se spet priključim in sledim vzorcu gest z rokami. Komentar: po neki teoriji bi to morali biti moji adolescentni aspekti, ki jih ne želim zapustiti oz. pustiti na cedilu. Nedvomno je sporočilo to, da ne želim pokvariti igre. Po občutku bi rekla obratno, da ne želim zapustiti komunikacije na forumu.

Nekje vmes med temi scenami sem še vedno nekam namenjena na tej železniški postaji – grem nekam po stopnicah gor. Izgleda, da sem gola, ampak ni videti, da bi se zavedala, da je v tem kaj nenavadnega. Mimo pride (mislim da po tekočih stopnicah) manjša deklica svetlih las, mislim, da je tudi sama gola. Zelo jo zanima moje telo, ki je drugačno od njenega (ker je odraslo). Deklici skušam odgovarjati na njena vprašanja, hkrati sem v dilemi ali ravnam prav. Komentar: golota je razstavljanje intime. Mala deklica moj otroški in radovedni aspekt. Jaz pa tista, ki ne vem kaj, koliko in na kakšen način lahko kaj razodenem še ne dozorelemu delu sebe.



Title: Re: plesnamesecu
Post by bp on 13.05.2009 at 09:45:23

Jest bom šel od zadaj naprej, v skladu z mojim pogledom:

Če kaj v tem svetu ni konstruirano, ni naš miselni konstrukt, potem je to telo. Pri tem ga slabo poznamo, drugič ga je z besedami težko opisat, tretjič ga mistificiramo in zavijamo v skrivnosti, četrtič se ga sramujemo in se o tem niti ne upamo pogovarjat, potiskamo v intimo, petič na njem gradimo različne druge konstrukte. V sanjah je telo golo, brez prekrival, soočita se otroška radovednost in neposrednosti z vsemi socialnimi konstrukti, ki smo jih napletli okrog telesa in pojavi se nelagodje, strah, skrb za otroka.

Železniška postaja je kraj, kjer odhajamo, prihajamo, se srečujemo, poslavljamo. Nasploh je v vseh scenah v tvojih sanja nek prihod, odhod, sprememba. Krog deklet ki se igra zate nesmiselno igro, v katero pa se je potrebno vključit, da nisi iz družbe izključen, je v tem okolju morda nenavaden. Lahko da čakate skupaj, da gre za kolektiven prehod, kot je naprimer puberteta, adolescenca, prehod v samostojno življenje, ko se odvezujemo od staršev in v katerem se nam tudi zato zdi grozno pomembna družba in podpora vrstnikov. Ključ do razumevanja tega dela sanj so po mojem tvoji občutki, ki jih do vsega tega občutiš. Družba deklet se ti morda zdi prehodna, pa vendar jo v tem prehodu očitno še potrebuješ.

Sam imam v soseskah futurističnega izgleda rahlo neprijeten občutek. Stanovanjsko naselje v Mostecu, je pri meni, preden je bilo vseljeno in malo ozelenelo, pri meni dobilo ljubkovalni vzdevek Alkatraz, ker me je bolj spomnilo na zapor, kot pa na mesto, kjer bi želel živet. Mislim zato, da sanje v tem delu govorijo o želji po spremembi, po drugačnem, širšem, bolj odprtem pogledu, kot ga omogočajo škatle stanovanjske soseske, v svoji postmodernistični brezkarakternosti. Morda pogrešaš vkljčitev tradicije, izročila, družine, celo česa tako abstraktnega kot je ženski princip v to kockasto praznino, ne vem. Seveda naletiš pri tem na ovire, ki so v tvojem pogledu posledica majhnosti in pa zaostalosti oz. si domišljaš da jih drugje ni, vsaj ne tovrstnih.

Peščene sipine sredi hribov so zanimive, saj se celo tebi v sanjah zdijo neverjetne. Hkrati pa si prepričana da tam so in si jih že izkusila in bi to rada delila še s kom, čeprav veš da imaš omejen čas in svetlobo. Meni se zdijo to sanje o želji po deljenju intime, dosti bolj kot tisti del z golo deklico. Celo morda če tam sipin v resnici tudi ni, pa je morda tista pot proti sipinam, izkušnja te poti nekaj, kar bi rada imela skupnega s sorodnico ali prijateljico, pot, poglede, razglede.

Skratka te tvoje sanje se tudi po mojem mnenju vrtijo okrog tvojega osebnega doživljanja, zorenja, odraščanja, spoznavanja sebe in svojega delovanja, deljenja intime, želja, spomnov, preko vpetosti v družbo, okolje, skozi prijatelje, družbena pravila, vse tja do arhitekture, v katerih se spustiš do telesa, tiste točke, kjer konstrukti niso mogoči, kar pa ne prinese kakšne posebne jasnosti, spoznanja, razsvetljenja, ampak se takoj vklopijo strahovi, skrivnosti, družbena pravila, ki to goloto prekrijejo.

bp

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 13.05.2009 at 12:52:54


wrote on 13.05.2009 at 08:23:13:
ŽELEZNIŠKA POSTAJA

Tole sem  sanjala včeraj in se zagotovo povezuje s sceno na forumu.


Več sanjskih scen, veliko zabrisanih ali delno pozabljenih.

V eni želim neko dekle (mogoče kakšno sorodnico ali prijateljico iz otroških let) v kraju, kjer sem nekaj let odraščala (in del sorodstva zdaj živi tam), peljati na peščene sipine nekje v hribih, naprej od naše hiše, preden se znoči. V sanjah tudi sama težko verjamem, da so tam peščene sipine, vendar vem, da sem jih videla in bi jih rada pokazala tudi njej. Ne vem pa, če imam še dovolj časa, ker se bo vsak hip zmračilo. Vtis: ta hoja proti hribom, stran od naše hiše, se mi pojavlja v sanjah večkrat. Oziroma bolj kot hoja, scena v teh hribih oz. ravnini, ki je obkrožena s hribi in gozdovi. S tega področja je dober razgled na več sosednjih krajev. Komentar: mislim, da je v sanjah to področje, kjer lahko gledam na določene dogodke z večje distance. Peščenih sipin tam v realnosti ni.

V drugi sceni grem najprej skozi neko sosesko precej futurističnega izgleda, malce spominja na ljubljansko Emoniko, vredna pozornosti se mi zdi edino stavba, ki bi bila lahko novi NUK v Ljubljani (v sanjah pač stoji tam). Namenjena sem pa drugam, na dejansko obstoječo železniško postajo v Ljubljani. Z vlakom nameravam v kraj, ki se je pojavil v prejšnji sanjski sceni, in sicer tako, da bom dala bicikl na vlak (stari bicikl, ki sem ga imela pred leti – vmes sem imela druge), nato pa iz točno določenega kraja prekolesarila do doma (v realnosti sem sicer prekolesarila že precej večje razdalje). V sanjah želim prekolesariti tisti del, kjer je zelo lep razgled daleč naokrog. Zaplet nastane na železniški postaji, kjer mi njihov uradnik pove, da bicikla ne morem vzeti s sabo na vlak – da imajo takšna pravila. Menda to prakticirajo šele v Nemčiji in nato naprej proti severu. Ker je razumeti, da je to praksa le v razvitejših državah, ne razumem zakaj ni to možno tudi v Avstriji. Komentar: v sanjah se mi zdi vožnja z biciklom dobra ideja, čeprav obstajajo hitrejše in enostavnejše variante. Na koncu izpade problematična, ker nisem predvidela možnega zapleta. Še tole: iz kraja, kjer naj bi po svojem načrtu izstopila iz vlaka, vodita do mojega "doma" dve poti. Ena je bolj znana, širša in mimo pelje vlak (je tudi tranzit za turiste). Druga je manj znana, je ožja in zanjo vedo bolj domačini, je pa precej narave okrog in res dober razgled.

Nato mislim, da je nadaljevanje scene s to železniško postajo – smo sama dekleta, po moje v čakalnici, na železniški postaji –kot da bi bile sošolke iz srednješolskih let. Sedimo v krogu. Nekaj jih začne igro z rokami, ki se mi zdi nekoliko otročja. Meni to ne sede, ne želim sodelovati in se izločim iz kroga. Grem se eksperiment koliko časa bom zdržala zunaj kroga. Vse več deklet se vključuje v igro, na koncu mi postane jasno, da bom igro pokvarila, če ne grem nazaj v krog, zato se spet priključim in sledim vzorcu gest z rokami. Komentar: po neki teoriji bi to morali biti moji adolescentni aspekti, ki jih ne želim zapustiti oz. pustiti na cedilu. Nedvomno je sporočilo to, da ne želim pokvariti igre. Po občutku bi rekla obratno, da ne želim zapustiti komunikacije na forumu.

Nekje vmes med temi scenami sem še vedno nekam namenjena na tej železniški postaji – grem nekam po stopnicah gor. Izgleda, da sem gola, ampak ni videti, da bi se zavedala, da je v tem kaj nenavadnega. Mimo pride (mislim da po tekočih stopnicah) manjša deklica svetlih las, mislim, da je tudi sama gola. Zelo jo zanima moje telo, ki je drugačno od njenega (ker je odraslo). Deklici skušam odgovarjati na njena vprašanja, hkrati sem v dilemi ali ravnam prav. Komentar: golota je razstavljanje intime. Mala deklica moj otroški in radovedni aspekt. Jaz pa tista, ki ne vem kaj, koliko in na kakšen način lahko kaj razodenem še ne dozorelemu delu sebe.


Se mi zdi, da si v svojih komentarjih sanje že sama skoraj do konca zanalizirala in skoraj ni kaj dodati.
Samo dogajanje na tem forumu, roko na srce, je tudi malo otročje, hkrati pa tudi zelo odraslo, saj svojo nerazvitost in inferiornost pokažemo drug drugemu in tako dobimo možnost za rast. Zato verjetno tak ambivalenten odnos do onih punc. Radovedna punca po moje potrjuje odraslost radovednega otroka. Odrasli ljudje smo včasih v sramu in zaščiti prav otročji.
Stari dom, vračanje k njemu, verjetno nakazuje naravo dela, ki ga delamo. Zgleda kot eno capljanje na mestu, kjer nič ne narediš a vseeno imaš občutek, da si veliko naredil. Zato pa so zraven tudi futuristični deli v sanjah, ki te pa ne prevzamejo kaj dosti. Na forumu verjetno vsi občasno precej tolčemo prazno slamo.
Zaposleni na postaji ti pove neko novo pravilo. Verjetno si reagirala po kakih svojih starih vzorcih, katere predstavlja ta zaposleni in stari bicikl. To pravilo je verjetno malo rigidno, zato ga verjetno pripisuješ zahodu, ki bolj spoštuje pravila.
Železniška postaja zgleda kot zastoj, verjetno bi bilo vse lažje in manj komplicirano, če bi se odpeljala kar s kakim biciklom.
Kaj pa ti pomenijo peščene sipine? Verjetno so sipine tiste, ki te tu zadržujejo.


Title: Re: plesnamesecu
Post by titud on 13.05.2009 at 15:57:57


murileon wrote on 13.05.2009 at 12:52:54:
Železniška postaja zgleda kot zastoj, verjetno bi bilo vse lažje in manj komplicirano, če bi se odpeljala kar s kakim biciklom.
Kaj pa ti pomenijo peščene sipine? Verjetno so sipine tiste, ki te tu zadržujejo.


Peščene sipine povezuie z dobrim razgledom, dober  razgled je pogojen  z golostjo teh sipin... tako da je mogoče razumet golost kot možnost za nemoten/nepogojen vpogled. Kolo kot prevozno sredtsvo do teh sipin tudi omogoča boljši razgled, vendar tudi individulani  napor, ki bi lahko ta razgled/vpogled okrnil, zato kombinacija z vlakom. Vlak je namreč  kolektivno sredstvo prevoza, ki omili individulni napor, zaplet na železniški postaji pa bi lako pomenil problem ločevanja med kolektivnim in individulnim, kot vsiljevanje kolektivnega na račun individulnega (morda s smislu  moraliziranja, pristnega tudi na tem forumu kot javnem mestu - železniški postaji)    

Title: Re: plesnamesecu
Post by Devi on 14.05.2009 at 21:04:19

jes bom zajadrala nekam u čist drugo sfero, čeprov se mi zdi, da imaš ti rada jasnost in logiko in si rada poskusiš stvari čimbolj smiselno razložit.. sam men so se tele sanje, ko sem jih prebrala zazdele čist magične, prov čarovniške. (mogoče vidim vse prave simbole not, ker sem sama na njih pozorna, se mi pa zdi da je tud bp v sanjah zaznal nek ženski princip.. namreč, v tvojih sanjah so same ženske.. vseeno bo tole zelo subjektivno, sam mislim, da objektivnega itak nič ne vidim)

v prvem delu sanj greš od doma v divjino, noči se in ti iščeš peščene sipine. to me je asociiralo na uno knjigo Ženske, ki tečejo z volkovi. Nekje pri koncu je ena pesem, ki pravi: 'Pojdi v gozd, pojdi tja.. če ne boš šla v gozd, se nikoli ne bo zgodilo nič in tvoje življenje se nikoli ne bo začelo..' v gozdu boš srečala divjo naravo, nekej prvinskega, kar še ima prave nagone in občutke. kar ve, kaj je res in kaj laž, komu/čemu zaupaš, komu/čemu pa ne. Večkrat greš v sanjah od doma, od varnosti, od naučenega in bežiš v gozd. iskat tisto v sebi, kar ve.
peščene sipine se mi zdijo en tak magičen kraj. sredi divjine. tam se srečata nebo in zemlja v svoji najbolj osnovni podobi. spodaj je zemlja, zgoraj nebo. pripadaš obojemu, stojiš pa vmes. spodaj je prah si in v prah se povrneš in zgorej večnost in enost. na takem prostoru se mi zdi, da človek lažje začuti življenje in dobijo stvari s katerimi se vsakodnevno ukvarja zelo široko perspektivo. če je bil prej izgubljen, se najde. ker tam ni ničesar. samo ti si. in svet okoli tebe. in prostor v katerega lahko vse zložiš, pa bo še vedno prazen. ker prostora ne polnijo stvari, ampak smisel.

v drugi sceni si v realnem življenju in na poti v divjino. greš mimo NUKa (tudi kultura se lahko tolk 'modernizira', da se v njej izgubi stik z lastnim bistvom). tja se boš peljala z vlakom in kolesom. ne zelo moderna prevoza.. mogoče razumeš pomen tradicionalnih obredov, ki že sami po sebi prikličejo pravo vzdušje in občutja. ampak v divjino ne prideš. tvoj nadzornik ti ne dovoli. (moški razumni del psihe?)

tretja scena.. dekleta na postaji. sedite v krogu. mene spominja na coven, čarovniški zaprti krog, le da se namesto zaklinjanj izvajajo gibi. igre z rokami. roke so funkcionalni del človeka, tebi se zdi otročje v življenjsko funkcionalnost spustit nekaj tako neresnega, kot je igra kretenj. ki nekej predstavljajo. določene kretnje imajo lahko zelo veliko moč. pri chi-gongu se zgolj s kretnjami telesa pretaka energija, pri reikiju se zgolj s kretnjami odpira energetski pretok. rekla si: vzorec gest.. to niso naključne geste, imajo pomen. in spominja me na mlada dekleta, ki imajo svoje 'čarovniške' obrede. v tistem času jih to še zanima, ne zdi se jim neumno ampak zanimivo, upajo si, in odprte so, ker še ne vejo, čemu je 'treba' verjet, čemu pa ne.. in če drugega ne, je to v mladosti za ene en prvih načinov, na katerega začnejo iskat svoj lastni duhovni izraz al pa izvor (cerkvene obrede se naučiš in jih podeduješ po družini, v veri ni iskanja lastnega izraza in razglabljanja o tem, kakšen je svet in kdo sem jaz v njem in kaj zmorem) Na koncu se le vključiš, a ne poveš, kako se počutiš, ko postaneš del kroga. (to bi me zanimalo).

v zadnjem delu se mi zdi, da se srečata tvoj naravni in tvoj ustvarjeni jaz. in se pogovarjata. o ženskosti. kdo ona je. deklica še ne ve in ti boš njen prvi vir znanja. kaj ji boš povedala? kaj so povedali tebi? razmišljaš o omejevanju/preoblikovanju informacij. da bodo primernejše (letom, občutljivosti, prepričanjem, zrelosti). vedno je nekdo ki sprašuje in informacije, ki jih je treba oblikovat v nekaj, kar je primerno določeni zrelosti (da bodo sploh uporabne, da bo vzgoja prava, ..). kolk razumemo? kaj zamolčimo in zakaj? kaj so zamolčali nam? smo vse zamolčano pozneje odkrili? in kaj, če nismo? se pozneje sploh še sprašujemo? mogoče se začnemo šele takrat, ko nam nekdo spet postavi prvo vprašanje..

in še zmerom si na postaji. med vsemi temi prihodi in odhodi in poskusi nekam prit, se dejansko vse dogaja tam. nikamor ti ni treba it. karkoli hočeš najt, je že tam.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 15.05.2009 at 11:41:55

Zanimivo se mi zdi, da ste vsi nekaj videli v teh peščenih sipinah, ki sem jih jaz kar nekako pustila za sabo. Mislim, da sta prva in zadnja scena v sanjah povezani in da obe govorita o tem, da rabim pogled drugega. V prvi sceni je namreč nekaj nelogičnega – ni jasno, zakaj bi morala nujno pred temo pokazati te sipine, saj bodo itak tam ostale. Edini odgovor vidim v tem, da ne verjamem niti sama sebi, da moram še enkrat tja in še z nekom drugim, da se lahko prepričam. V sanjah te sipine tudi povezujem s pojavom vode – voda je vzrok zanje in bolj gre za to, da ne morem verjeti, da bi bila tam voda – ker vsi vemo, da tam ni vode. In mislim, da bodo drugi verjeli še manj. Vsi imamo v spominu sceno, kakršno smo videli nazadnje in je od vekomaj ista, jaz pa sem videla spremembe. In ni nobene logične razlage, kako bi lahko prišlo do teh sprememb – pa vendar so bile tam. Gre za razliko med tem, kar mi pravi razum in med tem, kar so zaznale moje oči. To razliko morajo videti še oči nekoga drugega. In mogoče je v tem res del magije, kot pravi Devi. Res je tudi, da so te sipine na področju, ki je v realnosti na robu gozda (in na zemljišču, ki je formalno last mene in moje sestre).

Stanovanjska soseska Mostec (kot primer nekaterih tipov sodobne gradnje) je zanimiv primer navezave na moje sanje. Tisti, ki je ni šel pogledat pred leti ali pa tudi sedaj, bo mogoče težko razumel. Ta soseska velja za prestižno in se reklamira tudi kot soseska, ki ponuja stik z naravo, ima pogled na jezerce, itd. Absurd je v tem, da pogled nanjo (sploh s ceste, ki pelje mimo) v človeku zares pusti občutek, da gre za zaporniški kompleks. Mogoče je vzrok v forsiranju individualnosti, kjer se popolnoma izgubi občutek za skupnost. In namesto odprtosti in maksimalne svobode, ki jo reklamira, vzpodbudi zaprtost, osamo, izključitev (tudi princip zaporne kazni je v izključitvi iz skupnosti). Nauk te zgodbe je, vsaj zame, da brez skupnosti odprtosti ne more biti.

Ko sem si vzela malo časa za te sanje, mi je krog deklet, ki se igrajo z rokami, postal precej bolj večplasten. Ne vem, če razlaga sanje, ampak tudi jaz sem dobila asociacijo na ritual. V bistvu se v tej sceni nekaj zgodi z mano. Zanimivo, da je zelo malo občutkov,  bolj gre za transformacijo zavedanja. Ko izstopim iz kroga, to doživljam kot za druge nepomembno odločitev – kot samo preizkus mojih notranjih vzgibov. Zunaj kroga gledam na celotno dogajanje z večje distance in bolj vidim mehanizem te igre. Vidim, da ta igra zahteva udeležbo vseh in da jo bo moj izstop prekinil – prekinila bom harmonijo rituala in nekaj bom vzela tem dekletom – kar je očitno zanje pomembno. Zato grem nazaj v krog, preden je prepozno. Mene je ta scena bolj spomnila na Gapetov »vsi smo eno«  - življenje ima obliko kroga. Skupnost ima obliko kroga. Sodobna arhitektura marsikje krši to načelo in prekinja ta živi tok - mogoče gre zato v sanjah mimo moje pozornosti.

In zdi se mi, da ravno ta moja vključitev nazaj v krog pripelje deklico mimo mene. Brez tega kroga ne bi bilo pogleda otroka. Drugače bi šla naprej po stopnicah gola, pa se ne bi niti zavedela svojega telesa in svoje golote. Včasih mi je zanimivo opazovati, kako majhni otroci privlečejo poglede odraslih. Kot da bi imeli v sebi magnet. V otroku se še zrcali nepotvorjen svet, brez cenzure, brez selekcije. V njem je še vedno tisti »vse je eno«.  

Mislim, da moje sanje govorijo o pogledu in zrenju (že spet) - vidim sipine, pa ne verjamem, vidim dogajanje v krogu z druge perspektive šele ko izstopim, iščem prevozna sredstva, s katerimi lahko najboljše vidim, na koncu otrok vidi mene oz. šele ozavešča, kaj vidi - jaz pa se moram odločati, kako to posredovati in izgleda nisem še čisto tam, kjer bi zmogla harmonično nemoteno komunikacijo s svetom, s sabo, z otrokom.

Sanje pa govorijo pa tudi o vstopanjih in izstopanjih. Zamislim si točno določen kraj, kjer bom izstopila z vlaka. Izstopim iz kroga in nato spet vstopim vanj. Vstop in izstop imata veliko opravka z zavedanjem. Včasih je treba izstopiti, da bi videl z druge perspektive (z biciklom grem lahko po drugi poti in vidim drugo perspektivo, kot če bi se celo pot peljala z vlakom). Ampak spet samo zato, da bi nato spet nekam vstopila in postala del kroga.

Title: Re: plesnamesecu
Post by bp on 15.05.2009 at 12:31:59

Meni se zdi, da so paradoksi, nenavadni pojavi in podobno v sanjah nek del našega notranjega dogajanja, ki se močno trudi priti do odra naše zavesti in poskuša zbudit pozornost. Pri tebi je to peščena sipina sredi hribov, pri titudu zadnjič dva avtomobila, ki se zraven njega zaletita v zid na videz brez razloga, pri meni morda pošasti za mojim hrbtom, pri devi medved, pri murileonu spomini in podobe, ki jih sicer tlači.

Po mojem imaš prav, ko praviš, da niso tako pomembni sami na sebi, ampak tisto, kar jih generira.

bp

Title: Re: plesnamesecu
Post by bp on 18.05.2009 at 10:24:05


wrote on 15.05.2009 at 11:41:55:
Zanimivo se mi zdi, da ste vsi nekaj videli v teh peščenih sipinah, ki sem jih jaz kar nekako pustila za sabo.

Gozd je po mojem pogosta metafora za dogajanje pod pragom zavesti, temčno, neznano, nepregledno, nepredvidljivo. Prav tako je lahko metafora za sanje, sanjski svet. V tem kontekstu je lahko čistina oz. peščena sipina morda prav kakšno analiziranje, razlaganje sanj.

V ta kontekst bi lahko stlačil celo kakšno zenovsko "drevo v zlatem gozdu", kot metaforo za metaforo v metaforičnem prepletu, oz. tisto, čemur danes bolj popularno pravimo, da je konstruirano.

bp

Title: Re: plesnamesecu
Post by titud on 18.05.2009 at 12:00:50


wrote on 15.05.2009 at 11:41:55:
Zanimivo se mi zdi, da ste vsi nekaj videli v teh peščenih sipinah, ki sem jih jaz kar nekako pustila za sabo. Mislim, da sta prva in zadnja scena v sanjah povezani in da obe govorita o tem, da rabim pogled drugega. V prvi sceni je namreč nekaj nelogičnega – ni jasno, zakaj bi morala nujno pred temo pokazati te sipine, saj bodo itak tam ostale. Edini odgovor vidim v tem, da ne verjamem niti sama sebi, da moram še enkrat tja in še z nekom drugim, da se lahko prepričam.


Tle jest vidim en problem (po bp-jevsko paradoks)  s pomeni  simbolov, ki naj bi bili hkrati kolektivni in osebni/indivudalni. Da nekaj lahko funkcionira kot simbol (v pomenuu ključa do v pogleda v osebno/koketivno nezavedno), mora bit kolektivno verificirano  torej ustvarjeno/preizkušeno in skranjeno v kolektivnem spominu (kot del naše kolektivne zgodovine), tud če ima čisto osebni pomen (ki mu ga da osebna zgodovina). Da nekaj  (npr. puščava) deluje kot simbol, torej mora bit kolektivno verifirificirano, mora 'nekaj' pomenit  najmanj dvema,  torej  morata vsaj dva (po možnosti nedvisno, čeprav najboljš kot prijatelja zaradi zmanjašanja možnosti zlorabe?) potrdit obstoj nekega pojava, da lahko deluje kot simbol, čeprav lahko  vsakomur (pač vsakemu v  skladu z njegovo osebno zgodovinio) omogoča vpogled  v nekaj drugega...

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 20.05.2009 at 07:37:12

Še malo moje subjektivne interpretacije:

En del sanj, tam, kjer je zaplet, se mi zdi zanimiv s še enega vidika. Odločitev ali z vlakom ali z biciklom. Vlak je verjetno najbolj varno prevozno sredstvo in je produkt kolektivnega ustvarjanja človeštva. Tudi bicikel je produkt kolektivnega ustvarjanja. Je pa bicikel bolj nevarno, bolj individualno mobilno sredstvo, ki omogoča dostop do krajev, kamor se z vlakom ne da. Vlak je težko, utirjeno, zelo varno prevozno sredstvo, ki pripelje samo do določenih točk. Pri uporabi bicikla si odvisen od svoje kondicije, v vlaku pa samo sediš in čakaš, da te pripelje do želene točke. Ko hočeš na vlak, imaš opravka z rigidnimi pravili, ki se jim mora inferiorna oseba (zaposleni na železnici) držati in mora z njimi tudi druge malo "zajebavati". Se pa z vlakom daleč pride, predvsem v obdobju, ko smo mladi, neizkušeni, takrat verjetno rabimo vlak, ker bi se z biciklom hitro zgubili, pa še kam daleč ne bi mogli priti, ker so naše sposobnosti omejene. Najboljša je torej kombinacija vlaka in bicikla. Vlak te daleč pripelje, na kraje, kamor ne moreš ali nočeš z vlakom, pa greš z biciklom. Do sipin se pride samo z biciklom, kar pa ti onemogoča zaposleni na železnici, ki mora spoštovati pravila. Gre za svobodo pri potovanju z vlakom. Mi tu veliko vozimo z biciklom in odkrivamo toplo vodo, namesto, da bi se vsedli na vlak in uporabili utirjeno in preizkušeno prevozno sredstvo. Verjetno smo tukaj spretni biciklisti, ki jim manjka vožnje z vlakom, zato se verjetno pogosto pri vseh nas pojavi upor v podobi zaposlenega na železnici, ki reče, da z biciklom ne bo šlo.
V tvojih sanjah ne gre za veliko razdaljo, gre za razdaljo, ki bi jo z biciklom komot premagala, pa se vseeno nezavedno zainati in te pošlje na vlak.
Deklice v krogu in mala deklica verjetno nekega učnega-izobraževalnega procesa, dediščine kolektivnega še niso veliko prejele. Zato je verjetno tista mala gola deklica v svoji radovednosti in avtentičnosti zelo ranljiva, ker ni zaščitena s kolektivno že pridobljenimi znanji. V sanjah se kaže tudi dozorevanje, do katerega se pride na železniški postaji, kjer se čaka, da te vlak, kolektivna dediščina, nekam pripelje. Na tem forumu, od nas otrok, skozi igro dobivaš zavedanje o sebi in svoji vlogi, funkciji, situaciji. Vlak ali pa bicikel te bosta pripeljala do sipin :), ki so tam, od koder izviraš. Zanimivo. Hude sanje.
Iz deklice, praviš, govori, vse je eno. Deklico srečaš na železniški postaji, ki je, po moji subjektivni interpretaciji, čakalnica za prejemanje kolektivne dediščine znanja (učno-izobraževalni proces). Deklica je v fazi, ko kolektivne dediščine še ni veliko prejela, svojega je pa tudi bore malo ustvarila. Je pa radovedna in prvinska. Na tej stopnji razvoja, smo res vsi še na podobni fazi razvoja, "eno". Imamo pa vsak svoje potenciale. Skozi kolektivno in individualno izobraževanje-razvoj dobimo bolj izrazito identiteto in nismo več samo eno, ampak dobimo zraven, se obogatimo z identiteto kolektivnega in s tistim, kar sami ustvarimo. Razvijamo potenciale. Kolektivna dediščina je lahko dobra, lahko pa slaba, odvisno od kvalitete in kvantitete doze, ki smo jo prejeli. Potenciale lahko zatre ali spodbuja. Verjetno si nečesa premalo dobila ali pa se dobljenega ne spomniš več ali pa kaj od tega ni bilo dobro ali pa te to preprosto zanimam in te žene radovednost-čudenje-zrenje, zato se pa vračaš v prostor in čas, ko se je dediščina prejemala. Si pa pri tem ustvarjalna in samostojna, saj greš z biciklom.
Uff, ful obsežne sanje si sanjala.
Vedno sanjaš neke kraje, ki so turistično zanimivi. Afrika, sipine, turistična cesta, arhitektura v ljubljani,... Kaj zate pomeni turizem, ogledovanja v simboličnem smislu? Nalašč sem uporabil besedo ogledovanje, namesto besede zrenje. Gre za turizem, ki je lahko tudi čisto banalno-komercialno-hedonistična stvar, kar pa človek v pravi meri tudi rabi, če druga ne, kot spremembo, da napolni baterije. Zdaj sem se spomnil, da si imela nekoč sanje na temo nakupovanja v trgovini, s čimer so se zgleda, vsaj na nivoju turizma, te sanje spet malo pozabavale. Turizem, samo ogledovanje, ima tudi neresno dimenzijo, namenjeno zabavi in oddihu, brez globine. Verjetno so sanje želele opozoriti, da se pri interpretacijah dogaja tudi to, komentiranje videnega brez globine. Verjetno pri vseh.

Title: Re: plesnamesecu
Post by bp on 20.05.2009 at 10:40:10


titud wrote on 18.05.2009 at 12:00:50:
Tle jest vidim en problem (po bp-jevsko paradoks)  s pomeni  simbolov, ki naj bi bili hkrati kolektivni in osebni/indivudalni. Da nekaj lahko funkcionira kot simbol (v pomenuu ključa do v pogleda v osebno/koketivno nezavedno), mora bit kolektivno verificirano  torej ustvarjeno/preizkušeno in skranjeno v kolektivnem spominu (kot del naše kolektivne zgodovine), tud če ima čisto osebni pomen (ki mu ga da osebna zgodovina). Da nekaj  (npr. puščava) deluje kot simbol, torej mora bit kolektivno verifirificirano, mora 'nekaj' pomenit  najmanj dvema,  torej  morata vsaj dva (po možnosti nedvisno, čeprav najboljš kot prijatelja zaradi zmanjašanja možnosti zlorabe?) potrdit obstoj nekega pojava, da lahko deluje kot simbol, čeprav lahko  vsakomur (pač vsakemu v  skladu z njegovo osebno zgodovinio) omogoča vpogled  v nekaj drugega...

Meni se zdi, da je včasih morda dovolj pozornost, kolektivni spomin je zame tisto, kar se da najti tudi v knjižnici. Mi je pa še nekaj časa odmevalo po glavi, tako da sem napisal še tekst, ki se skriva za tem linkom..

lp, bp

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 21.05.2009 at 12:47:58

Mhm, drevesa v zlatem gozdu in paradoksi  :). Zanimivo. Bom poskusila na vse vaše razlage, ki mi dajejo materiala za nekaj let  :), na kratko odgovoriti.

Mislim, da bistvo prve scene v mojih sanjah niso peščene sipine, ampak to, kar počnem v zvezi s tem, da sem jih videla. Sanje izražajo paradoksnost mojega načina funkcioniranja (in so odgovor na konfliktiranje v zadevi Murileon-Gaviota). V tem smislu so sanje dokaj dobesedne. To bi se moralo nanašati na mojo prekomerno, neracionalno vnemo pri zagovarjanju lastnih stališč oz. tistega, kar jaz vidim, pa drugi izgleda da ne. Peščene sipine bi bile tako sinonim za resnico, hkrati pa tudi sinonim za izgubljanje časa in energije, ki ga vlagam v to, da bi posredovala to resnico drugim, ki je že itak tam in ne more izginiti. Vzrok za ta moj način funkcioniranja je v kraju, nad katerim so postavljene te peščene sipine. Ta kraj predstavlja ena zelo težka leta odraščanja zame, v katerih je bil ta boj za resnico (zaradi zelo nasilnega okolja) smiseln in upravičen, danes pa ni več. Recimo temu, da gre za strah (največkrat nezavedni) pred nasiljem kolektivnega nad individualnim - v bistvu ste vsi opazili to razmerje med kolektivnim in individualnim v sanjah,  Devi pa posebej potrebo ozaveščanja individualnega.


murileon wrote on 20.05.2009 at 07:37:12:
Še malo moje subjektivne interpretacije:

Vedno sanjaš neke kraje, ki so turistično zanimivi. Afrika, sipine, turistična cesta, arhitektura v ljubljani,... Kaj zate pomeni turizem, ogledovanja v simboličnem smislu? Nalašč sem uporabil besedo ogledovanje, namesto besede zrenje. Gre za turizem, ki je lahko tudi čisto banalno-komercialno-hedonistična stvar, kar pa človek v pravi meri tudi rabi, če druga ne, kot spremembo, da napolni baterije. Zdaj sem se spomnil, da si imela nekoč sanje na temo nakupovanja v trgovini, s čimer so se zgleda, vsaj na nivoju turizma, te sanje spet malo pozabavale. Turizem, samo ogledovanje, ima tudi neresno dimenzijo, namenjeno zabavi in oddihu, brez globine. Verjetno so sanje želele opozoriti, da se pri interpretacijah dogaja tudi to, komentiranje videnega brez globine. Verjetno pri vseh.


Tisto, kar opažam,  je to, da se mi pojavlja (od vedno) neverjetno veliko število tujih dežel v sanjah, zadnje čase pa še rasno mešanje  ::). S tem, da v sanjah ne hodim na turistična ogledovanja  ;). V bistvu sem po duši bolj popotnica in me je groza vnaprej splaniranih turističnih paketov. Mislim, da je razlog v tistem, kar sem zgoraj napisala. Sanje so odgovor duše na nasilne poskuse zadušitve individualnega - ampak hkrati tudi združevanje - torej iskanje kolektivnega na neki novi osnovi. Mislim, da se v ta kontekst vklapljajo tudi moje sanje o gradovih. Bi bilo pa lahko hkrati tudi polnjenje baterij - ampak moja sanjska dogajanja v tujih deželah ponavadi niso uživanje v turizmu  :-/.

V bistvu ste vsi dali toliko izhodišč, da sem se kar malo izgubila v vsem tem  :).

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 03.06.2009 at 12:07:15

Sanj se bolj malo spomnim.  Najprej se v množici ljudi nekam vzpenjam, nato postane prizorišče notranjost neke cerkve, prostor je ogromen. Ne vem natačno, zakaj moram v cerkvi nekaj plačati, da grem lahko ven. Poleg tega jim moram dati vsaj eno od treh knjig, ki jih imam s sabo. Edina scena, ki se je jasno spomnim, je vsebina dveh knjig. Najprej potegnem ven zelo rabljen in popisan učbenik nemškega jezika (v realnosti obstaja). Tega jim nočem pustiti, nima sicer nobene materialne vrednosti, ampak je iz določenih vzrokov zame spominska vrednost. Nato jim dam novo knjigo o poganski ikonografiji v cerkvah (v realnosti ne vem zanjo). Rečem, da je ta več vredna, ampak mogoče ne bo po njihovem okusu. Jasno se pa spomnim fotografij iz te knjige - lesene skulpture, ki simbolizirajo elemente v naravi, postavljene v sakralni prostor.

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 03.06.2009 at 14:22:31

A lahko kaj več napišeš o simbolih  in občutkih v sanjah in do česa si že sama prišla.

Title: Re: plesnamesecu
Post by bp on 03.06.2009 at 15:26:05

Mene knjige spominjajo na interese, vrednote in stališča, nemški učbenik na tiste bolj osebne, povezane z marsikakšnimi spomini, ki ima najvišjo osebno vrednost, morda pa simbolizira tudi željo iti v širiši svet, tista knjiga o poganski ikonografiji pa na tiste malo bolj abstraktne in glede na okolico celo rahlo nenavadne. Prostor ki ga vidiš kot cerkev pa na okolje v katerem sicer deluješ, sploh ker si večkrat v sanjah želiš v druga okolja in drugačne izkušnje. Plačilo za izstop je v tem kontekstu pravzaprav kar precej visoko. Tvoje dejanje pa je lahko celo rahlo subverzivno, daš jim nekaj, kar v tem okolju deluje ne prav pravoverno. Morda knjiga govori o življenju, ne samo človeškem, ampak kar vsem, kot o čudežu, tistemu, kar je vredno postavit v središče in imet za sveto, namesto monoteizma pa uvaja širši pogled, neke vrste panteizem. Morda bi morala za odhod v svet določene interese žrtvovat, recimo bi se enostavno zgubili v raznih pritiskih, opravkih, delu in podobnem. Precej bolje pa verjetno veš sama.

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 04.06.2009 at 07:51:22


wrote on 03.06.2009 at 12:07:15:
Sanj se bolj malo spomnim.  Najprej se v množici ljudi nekam vzpenjam, nato postane prizorišče notranjost neke cerkve, prostor je ogromen. Ne vem natačno, zakaj moram v cerkvi nekaj plačati, da grem lahko ven. Poleg tega jim moram dati vsaj eno od treh knjig, ki jih imam s sabo. Edina scena, ki se je jasno spomnim, je vsebina dveh knjig. Najprej potegnem ven zelo rabljen in popisan učbenik nemškega jezika (v realnosti obstaja). Tega jim nočem pustiti, nima sicer nobene materialne vrednosti, ampak je iz določenih vzrokov zame spominska vrednost. Nato jim dam novo knjigo o poganski ikonografiji v cerkvah (v realnosti ne vem zanjo). Rečem, da je ta več vredna, ampak mogoče ne bo po njihovem okusu. Jasno se pa spomnim fotografij iz te knjige - lesene skulpture, ki simbolizirajo elemente v naravi, postavljene v sakralni prostor.


Zdi se mi, da sanje govorijo o občutku pripadnosti in o prilagajanju neki skupnosti. Zaradi občutka pripadnosti se počutiš krivo, ko želiš iti ven iz cerkve. Za izhod je potrebno plačati neki davek. Kot je bp dobro opazil, gre za neke osebne vrednote, ki imajo zate visoko vrednost. Temu se, jasno, nočeš odpovedati. Pripravljena pa si se odpovedati nekim abstraktnim vrednotam, kar je že, kot se mi zdi, že tudi bp omenil. Tisti začetni vzpon po moje govori o trudu, ki ga vlagaš na kolektivnem nivoju, da bi soustvarjala neke skupne svete vrednote. Sanje kažejo na razvito kolektivno odgovornost, ki bo še naprej doživljala svoj razvoj ali spremembe, predvsem na podlagi dinamike med osebnimi izkušnjami in abstraktnimi znanji. Te sanje so verjetno trenutni prikaz te zgodbe.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 04.06.2009 at 11:02:52


murileon wrote on 03.06.2009 at 14:22:31:
A lahko kaj več napišeš o simbolih  in občutkih v sanjah in do česa si že sama prišla.


Kakšnih izrazitih občutkov v teh sanjah ni. Zato si jih tudi težje razlagam. Nekaj špekuliram s trenutnim dogajanjem, ampak mi nekako nič ne razloži  teh dveh knjig. Najbolj izstopata dve knjigi, ker jasno vidim njuno vsebino. Nemški učbenik je veren posnetek realnosti, v njem so jasno vidne opombe z mojo pisavo. Druga knjiga je tudi zelo jasna, s fotografijami, le da ne vem v realnosti zanjo. Očitno je samo to, da sem na prvo knjigo čustveno vezana, na drugo pa ne. V prvo sem vlagala tudi neko svoje delo, druga je sorodna mojemu pogledu na svet, ampak v njej ni mojega osebnega truda. Jo lažje dam naprej. Po drugi strani je malo čudno, da od mene v tej cerkvi zahtevajo knjige, čudno je tudi, da jih dam.

Mogoče imata oba prav, trenutno si kaj več ne znam razložiti.




Title: Re: plesnamesecu
Post by titud on 04.06.2009 at 13:17:29

Vzpenjanje po stopnicah simbolozira stik s transedentnim/'onostranstvom' že po svetopismesemskih jobovih sanjah. Stopnice so most med posvetnim in svetim, med osebnim in nadosebnim, participacija pri svetosti pa zahteva razvezo od osebnega/telesenega, zato pri jobu po stopnicah hodijo angeli kot eterična bitja kot posredniki. Ti greš po stopnicah v telesu, zato v svetišču zahtevajo razvezo od osebnega, ki jo nisi (še) pripravljena v celoti izpolnit. V zameno želiš sveto napravit bolj osebno/človeško, kar je namen 'poganstva', ki je ta dva svetova povezovalo brez ločnic. V sanjah nezvedno ustvariš nek kompromis, s trgovanjem ustavrjaš enotnost svetega posvetnega, neko stanje brez vidnega prehoda (stopnic), ki bi terjale odpoved navezanosti na osebno, hkrati pa ti zagotovilo udeležbo v svetem. V zadovoljivost  takšnega kopmpromisa  sicer dvomiš, vendar nanjo kljub osebnemu dvomu na sedani stopnji osebnega in hkrati duhovnega razvoja očitno pristajaš.      

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 04.06.2009 at 14:24:04


titud wrote on 04.06.2009 at 13:17:29:
Vzpenjanje po stopnicah simbolozira stik s transedentnim/'onostranstvom' že po svetopismesemskih jobovih sanjah. Stopnice so most med posvetnim in svetim, med osebnim in nadosebnim, participacija pri svetosti pa zahteva razvezo od osebnega/telesenega, zato pri jobu po stopnicah hodijo angeli kot eterična bitja kot posredniki. Ti greš po stopnicah v telesu, zato v svetišču zahtevajo razvezo od osebnega, ki jo nisi (še) pripravljena v celoti izpolnit. V zameno želiš sveto napravit bolj osebno/človeško, kar je namen 'poganstva', ki je ta dva svetova povezovalo brez ločnic. V sanjah nezvedno ustvariš nek kompromis, s trgovanjem ustavrjaš enotnost svetega posvetnega, neko stanje brez vidnega prehoda (stopnic), ki bi terjale odpoved navezanosti na osebno, hkrati pa ti zagotovilo udeležbo v svetem. V zadovoljivost  takšnega kopmpromisa  sicer dvomiš, vendar nanjo kljub osebnemu dvomu na sedani stopnji osebnega in hkrati duhovnega razvoja očitno pristajaš.      


Joj, ne vem kakšen bi bil moj motiv, da bi se ukvarjala s svetostjo? S Cerkvijo nimam kaj dosti opravka. Edina navezava, ki bi se mogoče lahko prikradla v moje sanje skozi nezavedno, je odpor do pretiranega patriarhalizma (ampak to ni v teh sanjah vidno). Judovstvo in kasneje krščanstvo je z zatiranjem poganstva zatrlo tudi moč ženske in ta mentaliteta cveti še danes (nekaj sem brala o demonizaciji Lilith, prvotno poganske boginje in tu se mi je mogoče ustvarila slika neke knjige). Mogoče se je vse skupaj oblikovalo šele v sanjah, ker se zavedno nisem kaj dosti ukvarjala s to temo.



Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 04.06.2009 at 14:38:03


wrote on 04.06.2009 at 14:24:04:

titud wrote on 04.06.2009 at 13:17:29:
Vzpenjanje po stopnicah simbolozira stik s transedentnim/'onostranstvom' že po svetopismesemskih jobovih sanjah. Stopnice so most med posvetnim in svetim, med osebnim in nadosebnim, participacija pri svetosti pa zahteva razvezo od osebnega/telesenega, zato pri jobu po stopnicah hodijo angeli kot eterična bitja kot posredniki. Ti greš po stopnicah v telesu, zato v svetišču zahtevajo razvezo od osebnega, ki jo nisi (še) pripravljena v celoti izpolnit. V zameno želiš sveto napravit bolj osebno/človeško, kar je namen 'poganstva', ki je ta dva svetova povezovalo brez ločnic. V sanjah nezvedno ustvariš nek kompromis, s trgovanjem ustavrjaš enotnost svetega posvetnega, neko stanje brez vidnega prehoda (stopnic), ki bi terjale odpoved navezanosti na osebno, hkrati pa ti zagotovilo udeležbo v svetem. V zadovoljivost  takšnega kopmpromisa  sicer dvomiš, vendar nanjo kljub osebnemu dvomu na sedani stopnji osebnega in hkrati duhovnega razvoja očitno pristajaš.      


Joj, ne vem kakšen bi bil moj motiv, da bi se ukvarjala s svetostjo? S Cerkvijo nimam kaj dosti opravka. Edina navezava, ki bi se mogoče lahko prikradla v moje sanje skozi nezavedno, je odpor do pretiranega patriarhalizma (ampak to ni v teh sanjah vidno). Judovstvo in kasneje krščanstvo je z zatiranjem poganstva zatrlo tudi moč ženske in ta mentaliteta cveti še danes (nekaj sem brala o demonizaciji Lilith, prvotno poganske boginje in tu se mi je mogoče ustvarila slika neke knjige). Mogoče se je vse skupaj oblikovalo šele v sanjah, ker se zavedno nisem kaj dosti ukvarjala s to temo.

Kaj je moč ženske, kaj je tisto, kar je bilo zatrto?

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 11.06.2009 at 14:47:00

Spet sem imela zelo dolge sanje, so mi pa zanimive zaradi simbolov - most, čevlji, blato.

PREHOD

Najprej sem v stanovanju svoje babice in tudi babica je prisotna, ampak bolj kot figura. Vidim vse prostore v stanovanju. V kuhinji je kruh, tisti izjemno dober kruh, ki ga je znala speči. Verjetno je v kuhinji tudi druga hrana, tega se toliko ne spomnim. V eni od sob je pripravljena postelja za goste. Vse je namenjeno gostom, ampak v nekem trenutku se začnem spraševati, če je poskrbela zase. Kaj je z njo?

Nato pride v to stanovanje Borut Veselko in najbrž spremljevalna ekipa. Vodili bodo moje izobraževanje. Sprašujem zakaj me bodo izobraževali, saj sem dala vse stopnje skozi – osnovno šolo, srednjo šolo, faks. Ne delujejo resni - kot da bi šlo za neko parodijo ali smešnico. Sprašujem, če je to skrita kamera, čeprav v bistvu mislim tip oddaj v stilu resničnostnega šova. Večina sanj se potem nadaljuje v tem stilu – kot da bomo posneli za tv izseke iz resničnega življenja, jaz pa sem del tega dogajanja. Vse je pa nekakšen hec.

Še vedno v tem stilu dogajanja gremo tri ženske čez most (mislim, da smo sicer zelo mlade, bolj dekleta), na drugi strani je mesto. Ena od teh je moja sošolka iz osnovne šole, ki jo imam v vseh pogledih za zelo kvalitetno in jo cenim. Pove, da ima tudi ona enoletno punčko in nato govori o njej (v resnici ima nekaj let starejšega fantka). Nato se obrne k tretji ženski, ki je bila prav tako najina sošolka in meni pri srcu in ji reče: «Tudi zate je že skrajni čas«. V realnosti je ta sošolka imela med nami ena prvih otroke. Nato se vse tri znajdemo v avli nekega razkošnega stanovanja ali hiše in seveda spet ne vemo zakaj, ker je to del nekega scenarija in moramo počakati na nadaljnje napotke.  

V istem stilu postaneta del dogajanja starša mojega partnerja. Prenavljala oz. modernizirala naj bi notranjost hiše in to je spet del neke oddaje, ki je jaz ne poznam. Vse spremljajo s kamero.

Nato pa sva midva s partnerjem v kraju, kjer je odraščal, blizu različnih igrišč in vse naokrog je ogromno otrok, mladine in ne vem, mogoče tudi odraslih. Skratka ogromno ljudi. Veliko se dogaja, veliko je heca, meni je zabavno, igram se z neko mularijo. V sanjah pa vidim tudi jasno razliko med tem okoljem in okoljem, kjer sem jaz odraščala – tu se modernizirajo veliko počasneje, vse je še bolj tradicionalno. Ampak v sanjah sem vesela, da je tako, vse je bolj človeško in pristno, v nasprotju z okoljem, s katerim imam jaz izkušnje. Iz tega okolja greva s partnerjem v neko elitno restavracijo, pari imamo nekakšne prijetne intimne separejčke. Jaz pa sem prinesla s tistih igrišč, kjer smo se igrali z žogo, ne da bi opazila, blato na čevljih in zdaj je to blato tudi v tem separeju. Ne želim tega pustiti drugim gostom, ugotovim pa da imajo v restavraciji čistilno osebje, ki je zadolženo tudi za takšne zadrege in namerava to počistiti. Ko pa tako gledam tisto blato na čevljih, presenečeno opazim, da že čisto razpadajo, niso več uporabni – podplat se je kar odlepil. To pokažem tudi partnerju. Ne mislim se več ukvarjati s temi čevlji, s katerimi so sami problemi. Grem bosa po tisti elitni restavraciji in hecno je, da se počutim prav elegantno in svobodno.





Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 11.06.2009 at 15:11:53


wrote on 11.06.2009 at 14:47:00:
Spet sem imela zelo dolge sanje, so mi pa zanimive zaradi simbolov - most, čevlji, blato.

PREHOD

Najprej sem v stanovanju svoje babice in tudi babica je prisotna, ampak bolj kot figura. Vidim vse prostore v stanovanju. V kuhinji je kruh, tisti izjemno dober kruh, ki ga je znala speči. Verjetno je v kuhinji tudi druga hrana, tega se toliko ne spomnim. V eni od sob je pripravljena postelja za goste. Vse je namenjeno gostom, ampak v nekem trenutku se začnem spraševati, če je poskrbela zase. Kaj je z njo?

Nato pride v to stanovanje Borut Veselko in najbrž spremljevalna ekipa. Vodili bodo moje izobraževanje. Sprašujem zakaj me bodo izobraževali, saj sem dala vse stopnje skozi – osnovno šolo, srednjo šolo, faks. Ne delujejo resni - kot da bi šlo za neko parodijo ali smešnico. Sprašujem, če je to skrita kamera, čeprav v bistvu mislim tip oddaj v stilu resničnostnega šova. Večina sanj se potem nadaljuje v tem stilu – kot da bomo posneli za tv izseke iz resničnega življenja, jaz pa sem del tega dogajanja. Vse je pa nekakšen hec.

Še vedno v tem stilu dogajanja gremo tri ženske čez most (mislim, da smo sicer zelo mlade, bolj dekleta), na drugi strani je mesto. Ena od teh je moja sošolka iz osnovne šole, ki jo imam v vseh pogledih za zelo kvalitetno in jo cenim. Pove, da ima tudi ona enoletno punčko in nato govori o njej (v resnici ima nekaj let starejšega fantka). Nato se obrne k tretji ženski, ki je bila prav tako najina sošolka in meni pri srcu in ji reče: «Tudi zate je že skrajni čas«. V realnosti je ta sošolka imela med nami ena prvih otroke. Nato se vse tri znajdemo v avli nekega razkošnega stanovanja ali hiše in seveda spet ne vemo zakaj, ker je to del nekega scenarija in moramo počakati na nadaljnje napotke.  

V istem stilu postaneta del dogajanja starša mojega partnerja. Prenavljala oz. modernizirala naj bi notranjost hiše in to je spet del neke oddaje, ki je jaz ne poznam. Vse spremljajo s kamero.

Nato pa sva midva s partnerjem v kraju, kjer je odraščal, blizu različnih igrišč in vse naokrog je ogromno otrok, mladine in ne vem, mogoče tudi odraslih. Skratka ogromno ljudi. Veliko se dogaja, veliko je heca, meni je zabavno, igram se z neko mularijo. V sanjah pa vidim tudi jasno razliko med tem okoljem in okoljem, kjer sem jaz odraščala – tu se modernizirajo veliko počasneje, vse je še bolj tradicionalno. Ampak v sanjah sem vesela, da je tako, vse je bolj človeško in pristno, v nasprotju z okoljem, s katerim imam jaz izkušnje. Iz tega okolja greva s partnerjem v neko elitno restavracijo, pari imamo nekakšne prijetne intimne separejčke. Jaz pa sem prinesla s tistih igrišč, kjer smo se igrali z žogo, ne da bi opazila, blato na čevljih in zdaj je to blato tudi v tem separeju. Ne želim tega pustiti drugim gostom, ugotovim pa da imajo v restavraciji čistilno osebje, ki je zadolženo tudi za takšne zadrege in namerava to počistiti. Ko pa tako gledam tisto blato na čevljih, presenečeno opazim, da že čisto razpadajo, niso več uporabni – podplat se je kar odlepil. To pokažem tudi partnerju. Ne mislim se več ukvarjati s temi čevlji, s katerimi so sami problemi. Grem bosa po tisti elitni restavraciji in hecno je, da se počutim prav elegantno in svobodno.


A lahko malo opišeš tisto drugo sošolko in starše tvojega partnerja ?
Verjetno gre za prehod iz nekega primitivnega-ruralnega sveta v meščanski svet, ki pa si ga morala prilagoditi in ga v sebi narediti bolj človeškega in naravnega, bolj po meri prvinskega-naravnega človeka, ki je bil v ruralnem okolju manj zatrt kot v meščanskem okolju, kjer je v ospredju izumetničenost. Mislim da gre za iskanje ravnotežja med avtentičnostjo in primernostjo, bontonom, oliko. Sanje kažejo na to, da ti je spet uspelo najti občutek za eno kvalitetno in naravi naklonjeno ravnotežje. Mislim, da uspešno gradiš vrednote, ki bi jih trenutna družba potrebovala na širšem družbenem nivoju. V bistvu sprejmeš resničnostni šov, oziroma uspeš združiti intimni svet s širšo okolico. Verjetno je zaščita intime najboljša na tak način, da se deloma odpre okolici. Kdo je najbolj zategnjen? Tisti, ki prihaja iz primitivnega okolja, se tega sramuje in hoče biti bolj papežki od papeža. Primitivizem diktira nenaravna pravila. Stari, od blata umazani čevlji, razpadejo. Prehod od primitivizma v narejenost in nato v naravnost.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 12.06.2009 at 08:59:20

Precej časa bi si morala vzeti za razlago vsega. Hvala, da si me opozoril na sošolki, to mi je tudi nekaj razjasnilo. Mislim, da zdaj razumem tudi prejšnje sanje in titudova razlaga je tudi na mestu. Vse skupaj je zelo povezano.

Je zelo ključnega pomena, da se pojavi na začetku babica. Če mi je všeč to ali ne, mi je privzgojila nek vrednostni sistem, čeprav ni bila veliko prisotna v mojem življenju. Prek nje je name vplivalo tudi krščanstvo, čeprav se tega nisem zavedala. Kruh simbolizira skupnost. Njen nauk, da je treba biti dober do vseh, predvideva neko samožrtvovanje v dobro skupnosti, kar je pri nas vodilo v različne patologije (oz. jaz sem edina v sorodstvu, ki jih tako vidim). Ključno vprašanje je, ali lahko posameznik v takšnem sistemu poskrbi zase (v sanjah se vprašam, če ima babica, ki je tako popolno poskrbela za goste, kje spati in kaj jesti). Ta vrednostni sistem rezultira v dveh skrajnostih: na eni so ljudje, ki se pretirano razdajajo in so izkoriščani, na drugi so ljudje, ki samo jemljejo in izkoriščajo druge. To izobraževanje, ki se mi ponudi v babičinem stanovanju, je v bistvu izobraževanje o drugačnem vrednostnem sistemu. Na mostu sta dve moji sošolki. Obe sta bili človeški, sočutni, ampak druga je bila mila in nežna, prva pa tudi odločna in dovolj agresivna, da je znala zaropotati, kadar se ji kaj ni zdelo pravično.

Primerjava med ruralnostjo in modernizacijo v mojih sanjah se v bistvu ukvarja z zdravim ravnotežjem in vrednotami. Moj partner in njegovo okolje se pojavijo kot primerjava s tistim, kar sem doživela prejšnji dan in s partnerjem ni povezano. Zaradi majčkene dediščine po babici (ki se pojavlja v sanjah) sem se srečala z bivšim partnerjem ter dvema svojima sorodnicama, ki sta zame največji poden od podna, kar ga poznam v življenju (sta se tudi že pojavljali v sanjah). Slučajno sem opazila, da je tam, kjer je največja osebna patologija (razbiti družinski odnosi, zanikanje vseh etičnih norm, pohlep, itd.), največja koncentracija denarja (kombinirana z najnižjo izobrazbo), neka kvazi zasebna podjetništva in popolna narejenost v smislu nekega zunanjega imidža. Ta tip modernizacije, ki ga pooseblja del mojega sorodstva, je v bistvu primitivizem najhujše vrste, ki črpa svojo moč iz denarja in zunanjega imidža. Moj bivši partner s svojim tradicionalnim katoliškim družinskim ozadjem predstavlja protipol tej patologiji (solidarnost, zavezanost tradiciji, spoštovanje soljudi - v tem smislu je daleč od kakšnega primitivizma, nasprotno, z določenega vidika je visoko kultivirano), hkrati pa neznanje in nepripravljenost upreti se tej patologiji zaradi avtomatičnega podrejanja avtoritetam. To naju je tudi razdruževalo. Ni se odcepil od prevladujoče mentalitete svojega okolja, ker se očitno počuti varno in stabilno v teh okvirih.

Starša mojega sedanjega partnerja se verjetno pojavita v sanjah kot simbol nekega okolja, v katerem na sedanji stopnji razvoja lahko najdem ravnovesje. To je normalno materialno razvito okolje, ni pa preseravanja v smislu nezdrave tekmovalnosti in uničevalnosti, je sicer velika mera tradicionalizma, ampak dovolj odprtosti in tolerance, da tega tradicionalizma ne vsiljujejo drugim. Predvsem pa je dovolj močna podlaga mojemu partnerju, da na prvo mesto postavlja pravičnost in ne avtoritete. Da ga ni strah konfliktov.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 12.06.2009 at 10:33:56


murileon wrote on 04.06.2009 at 14:38:03:

wrote on 04.06.2009 at 14:24:04:

titud wrote on 04.06.2009 at 13:17:29:
Vzpenjanje po stopnicah simbolozira stik s transedentnim/'onostranstvom' že po svetopismesemskih jobovih sanjah. Stopnice so most med posvetnim in svetim, med osebnim in nadosebnim, participacija pri svetosti pa zahteva razvezo od osebnega/telesenega, zato pri jobu po stopnicah hodijo angeli kot eterična bitja kot posredniki. Ti greš po stopnicah v telesu, zato v svetišču zahtevajo razvezo od osebnega, ki jo nisi (še) pripravljena v celoti izpolnit. V zameno želiš sveto napravit bolj osebno/človeško, kar je namen 'poganstva', ki je ta dva svetova povezovalo brez ločnic. V sanjah nezvedno ustvariš nek kompromis, s trgovanjem ustavrjaš enotnost svetega posvetnega, neko stanje brez vidnega prehoda (stopnic), ki bi terjale odpoved navezanosti na osebno, hkrati pa ti zagotovilo udeležbo v svetem. V zadovoljivost  takšnega kopmpromisa  sicer dvomiš, vendar nanjo kljub osebnemu dvomu na sedani stopnji osebnega in hkrati duhovnega razvoja očitno pristajaš.      


Joj, ne vem kakšen bi bil moj motiv, da bi se ukvarjala s svetostjo? S Cerkvijo nimam kaj dosti opravka. Edina navezava, ki bi se mogoče lahko prikradla v moje sanje skozi nezavedno, je odpor do pretiranega patriarhalizma (ampak to ni v teh sanjah vidno). Judovstvo in kasneje krščanstvo je z zatiranjem poganstva zatrlo tudi moč ženske in ta mentaliteta cveti še danes (nekaj sem brala o demonizaciji Lilith, prvotno poganske boginje in tu se mi je mogoče ustvarila slika neke knjige). Mogoče se je vse skupaj oblikovalo šele v sanjah, ker se zavedno nisem kaj dosti ukvarjala s to temo.

Kaj je moč ženske, kaj je tisto, kar je bilo zatrto?



Mislim, da mi zadnje sanje pojasnjujejo tudi moje sanjske zaplete s Cerkvijo (kot institucijo s pripadajočo ideologijo),  za katero sem mislila, da nima nobene zveze z mano. Cerkev je postavila na piedestal vrednoto samozatajevanja in samožrtvovanja (pri ženskah še posebej izrazito) kot model zanesljive poti do nebes. To naj bi bila pot transcendence. V resnici je samožrtvovanje v pozitivnem smislu (verjetno) možno samo na najvišji stopnji spoznanja, sicer pa je, narobe razumljeno in vsiljeno, najbližja pot do pekla. Ženskam nam je dostopna transcendenca prav preko telesnosti, ne pa brez nje.

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 12.06.2009 at 10:38:45

"Nato se obrne k tretji ženski, ki je bila prav tako najina sošolka in meni pri srcu in ji reče: «Tudi zate je že skrajni čas«."

Mislim, da bi morala tudi o tem delu sanj razmisliti. Kaže na nek tvoj notranji konflikt ali pa na neko nedoraslost. Je možno, da konec sanj pove, da je s tem problemom konec ali gre za neko stvar, ki s koncem sanj nima veze?

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 12.06.2009 at 10:40:03

Kako zgleda transcedenca preko telesnosti?

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 12.06.2009 at 15:41:59


murileon wrote on 12.06.2009 at 10:38:45:
"Nato se obrne k tretji ženski, ki je bila prav tako najina sošolka in meni pri srcu in ji reče: «Tudi zate je že skrajni čas«."

Mislim, da bi morala tudi o tem delu sanj razmisliti. Kaže na nek tvoj notranji konflikt ali pa na neko nedoraslost. Je možno, da konec sanj pove, da je s tem problemom konec ali gre za neko stvar, ki s koncem sanj nima veze?


Ja, to že piše v mojem komentarju, kje je manko  - odločnost, zdrava agresivnost. Vsi deli sanj so pomensko povezani, konec sanj je razrešitev.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 12.06.2009 at 15:46:20


murileon wrote on 12.06.2009 at 10:40:03:
Kako zgleda transcedenca preko telesnosti?


O tem lahko napišemo sto knjig. Kaj pa lahko narediš brez telesa? Seveda je znana tudi uporaba telesnosti za dosego transcendence. Kar se žensk tiče, so tradicionalno znane kot povezovalke različnih svetov.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 24.06.2009 at 08:32:04

V kratkem razmiku sem sanjala dvoje sanj, ki mi po motivu delujejo podobno (motiv izvora).  

DRESDEN

Ne vem, kje se nahajam v sanjah. Govorim z dekletom, ki pove, da je napol Turkinja (oče Nemec, mati Turkinja). Ima obraz bolj orientalskega videza in dolge, temne lase, zelo je zgovorna in temperamentna. Čeprav je neznanka, mi je nenavadno blizu. To si razlagam z njenim turškim poreklom. Dekle me prepričuje, naj jo obiščem v Dresdnu, kjer živi. Pravi, da se je v Dresdnu nekoč ogromno rušilo, ampak da je danes tam super, zelo rada živi v tistem kraju in me vabi naj pridem pogledat. V sanjah sem navdušena nad to idejo.

V naslednji sceni gledam seznam priimkov po različnih državah in vidim priimek svojega partnerja v rubriki Rusija ter Sudeti (kot posebno področje), ki jih pa razvrstim pod Ukrajino. Partnerju povem, kaj sem našla, ampak mi reče, da mu je to že znano.


NISO SLOVAKI

Smo nekje na prostem, mislim, da sem v skupini. Pred nami nastopa skupina, ki poje in pleše. Najprej mislim, da so s Slovaške, nato ugotovim, da njihov jezik prvič slišim, popolnoma mi je tuj. Nato vendarle slišim nekaj slovanskih besed vmes. Razmišljam, da je slovaški jezik našemu zelo podoben in da mora biti to nek drug slovanski jezik. Tudi na naši strani plešemo, ljudje v skupini nasproti se nam smejijo, poskušajo komunicirati z nami.


Komentar: spet se moje sanje ukvarjajo z nekim izvorom, pripadnostjo in mešanjem krvi.  V sanjah vem, da je bil Dresden tarča silnega uničevanja, kaj drugega pa mi ni znano. V budnem stanju sem nato prebrala, da so Dresden nekoč imenovali Firence na Elbi zaradi bogate kulturne in arhitekturne dediščine ter ugodne klime (je menda eno najbolj zelenih mest Evrope). To mesto so Slovani naselili pred Germani, ob delitvi Nemčije pa je pripadlo vzhodu.
Izvor priimka mojega partnerja ni jasen: lahko bi bil germanskega ali slovanskega izvora - sanje ga izgleda želijo uvrstiti na vzhod oz. na področje Sudetov, ki je sporno. Druge sanje se spet ukvarjajo s slovanstvom. Zaenkrat mi ni jasno, zakaj me to slovanstvo v sanjah okupira, ker v budnem stanju tega ne zaznavam.

Title: Re: plesnamesecu
Post by titud on 24.06.2009 at 11:41:36

Po moje se nadaljuje niz sanj, v katerih iščeš/ustvarjaš novo identiteto.  Globji vzrok je rojstvo otroka, ki terja od tebe, da na novo definiraš pripadnost. Po moje je to kar splošen problem intelektualcev, ki zaradi podaljšanega stanja odvisnosti morajo vložit precej energije v osamosvjanje, potem pa imajo občutek, da z ustvarjanjem  partnersko-družinske scene 'padajo' nazaj v pripadnost, ki jo enačijo z odvisnostjo, ki so jo komaj in trudoma presegli. Ta nova pripadnost zato presega krvno/rodovne in kulturno/jezikovne okvire, je bolj univerzalna in celo nadosebna/transcedentalana (sanje o cervi). To sodim po sebi, ki sem se bil prisilejn precej na hitro/silo 'losat' pripadnosti/odvisnosti in hkrati ustvarit novo indentiteto z novo (družinsko/partersko) pripadnostjo, iz katere  (podnevi in ponoči) izganjam občutke odvisnosti prav s pomočjo kreiranja  identitete na podlagi univerzalnejših, da ne rečem celo transcedentalnih oblik pripadnosti.    

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 24.06.2009 at 12:34:48


titud wrote on 24.06.2009 at 11:41:36:
Po moje se nadaljuje niz sanj, v katerih iščeš/ustvarjaš novo identiteto.  Globji vzrok je rojstvo otroka, ki terja od tebe, da na novo definiraš pripadnost. Po moje je to kar splošen problem intelektualcev, ki zaradi podaljšanega stanja odvisnosti morajo vložit precej energije v osamosvjanje, potem pa imajo občutek, da z ustvarjanjem  partnersko-družinske scene 'padajo' nazaj v pripadnost, ki jo enačijo z odvisnostjo, ki so jo komaj in trudoma presegli. Ta nova pripadnost zato presega krvno/rodovne in kulturno/jezikovne okvire, je bolj univerzalna in celo nadosebna/transcedentalana (sanje o cervi). To sodim po sebi, ki sem se bil prisilejn precej na hitro/silo 'losat' pripadnosti/odvisnosti in hkrati ustvarit novo indentiteto z novo (družinsko/partersko) pripadnostjo, iz katere  (podnevi in ponoči) izganjam občutke odvisnosti prav s pomočjo kreiranja  identitete na podlagi univerzalnejših, da ne rečem celo transcedentalnih oblik pripadnosti.    


Ja, nekaj je zagotovo na tem. Razmerje do skupnosti v vseh oblikah je zadnje čase pogosta tema  v mojih sanjah.
In tudi precej moje energije terja, da me ne povleče nazaj v pretekle sorodstvene scene zaradi nove vloge. Hvala za razlago.

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 29.06.2009 at 20:50:29


wrote on 24.06.2009 at 08:32:04:
V kratkem razmiku sem sanjala dvoje sanj, ki mi po motivu delujejo podobno (motiv izvora).  

DRESDEN

Ne vem, kje se nahajam v sanjah. Govorim z dekletom, ki pove, da je napol Turkinja (oče Nemec, mati Turkinja). Ima obraz bolj orientalskega videza in dolge, temne lase, zelo je zgovorna in temperamentna. Čeprav je neznanka, mi je nenavadno blizu. To si razlagam z njenim turškim poreklom. Dekle me prepričuje, naj jo obiščem v Dresdnu, kjer živi. Pravi, da se je v Dresdnu nekoč ogromno rušilo, ampak da je danes tam super, zelo rada živi v tistem kraju in me vabi naj pridem pogledat. V sanjah sem navdušena nad to idejo.

V naslednji sceni gledam seznam priimkov po različnih državah in vidim priimek svojega partnerja v rubriki Rusija ter Sudeti (kot posebno področje), ki jih pa razvrstim pod Ukrajino. Partnerju povem, kaj sem našla, ampak mi reče, da mu je to že znano.


NISO SLOVAKI

Smo nekje na prostem, mislim, da sem v skupini. Pred nami nastopa skupina, ki poje in pleše. Najprej mislim, da so s Slovaške, nato ugotovim, da njihov jezik prvič slišim, popolnoma mi je tuj. Nato vendarle slišim nekaj slovanskih besed vmes. Razmišljam, da je slovaški jezik našemu zelo podoben in da mora biti to nek drug slovanski jezik. Tudi na naši strani plešemo, ljudje v skupini nasproti se nam smejijo, poskušajo komunicirati z nami.


Komentar: spet se moje sanje ukvarjajo z nekim izvorom, pripadnostjo in mešanjem krvi.  V sanjah vem, da je bil Dresden tarča silnega uničevanja, kaj drugega pa mi ni znano. V budnem stanju sem nato prebrala, da so Dresden nekoč imenovali Firence na Elbi zaradi bogate kulturne in arhitekturne dediščine ter ugodne klime (je menda eno najbolj zelenih mest Evrope). To mesto so Slovani naselili pred Germani, ob delitvi Nemčije pa je pripadlo vzhodu.
Izvor priimka mojega partnerja ni jasen: lahko bi bil germanskega ali slovanskega izvora - sanje ga izgleda želijo uvrstiti na vzhod oz. na področje Sudetov, ki je sporno. Druge sanje se spet ukvarjajo s slovanstvom. Zaenkrat mi ni jasno, zakaj me to slovanstvo v sanjah okupira, ker v budnem stanju tega ne zaznavam.



Dresden je simbolični prikaz tega, kako je Hitler uničil samega sebe in milijone svojih privržencev. Verjetno bi morala malo razmisliti o tem, kako ti doživljaš nacionalsocializem. Slovani in Turki so bili za njega manj vredne rase. V nekih točkah verjetno res, zato se je nekaj časa s tako silno lahkoto sprehajal s svojo vojsko in uresničeval svoje bolane ideje. Premoč je bila v organizaciji in tehnološkem razvoju, s čimer mu je uspelo potegniti ljudstvo iz revščine. Enkrat sem gledal en odličen film Hitler, ki je Hitlerja prikazal kot enega nevrotičnega umetnika. Iz nevroze se sigurno ne more zgraditi nič življenju prijaznega. Tu so verjetno "inferiorne kulture" močnejše. So bolj sproščene, bolj polne življenja, manj obremenjene z razvojem. Pol Turkinja, pol Nemka je zelo zgovorna, kar verjetno kaže na odprtost in posledično humanost. Nemčijo je takrat humana zahodna kultura, ki se zdaj izrojeva v neko požrešno in togo deklarativno moralistično tvorbo, morala sesuti in jo na novo postaviti. Tvoje trenutno psihološko stanje je verjetno s strani humanega zahoda obnovljeni Dresden, kjer je fajn živeti in kjer so ljudje odprti. So plesoči slovani res nekaj, kar podpira obnovljeni Dresden ali so grožnja !?  Sam imam predstavo, da simbolizirajo spektakel, množično slavje, ki je groba, nevarna in pijana energija, z omračenim umom, ki lahko marsikaj uniči. Tudi Hitler je bil od svojih fantazij pijan in grob.
Zdi se mi, da je simbol sesutja nacionalsocializma zelo močan simbol in vreden resne pozornosti. Kaj je bilo tisto, kar je bilo sesuto? Kaj je obnovljena povojna Nemčija, kar je bilo veliko dejanje humanega zahoda ? Kaj so plesoči slovani ? Kakšna energija je tvoj partner ? Kaj ima takega, kar še nisi asimilirala ? Katere tvoje in partnerjeve notranje psihološke vsebine predstavljajo ti simboli ? Kaj je zgovornost in kaj je nasprotje zgovornosti ?
Mogoče spet samo svoje stvari predelujem, kaj pa vem.....

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 30.06.2009 at 09:38:37


titud wrote on 24.06.2009 at 11:41:36:
Po moje se nadaljuje niz sanj, v katerih iščeš/ustvarjaš novo identiteto.  Globji vzrok je rojstvo otroka, ki terja od tebe, da na novo definiraš pripadnost. Po moje je to kar splošen problem intelektualcev, ki zaradi podaljšanega stanja odvisnosti morajo vložit precej energije v osamosvjanje, potem pa imajo občutek, da z ustvarjanjem  partnersko-družinske scene 'padajo' nazaj v pripadnost, ki jo enačijo z odvisnostjo, ki so jo komaj in trudoma presegli. Ta nova pripadnost zato presega krvno/rodovne in kulturno/jezikovne okvire, je bolj univerzalna in celo nadosebna/transcedentalana (sanje o cervi). To sodim po sebi, ki sem se bil prisilejn precej na hitro/silo 'losat' pripadnosti/odvisnosti in hkrati ustvarit novo indentiteto z novo (družinsko/partersko) pripadnostjo, iz katere  (podnevi in ponoči) izganjam občutke odvisnosti prav s pomočjo kreiranja  identitete na podlagi univerzalnejših, da ne rečem celo transcedentalnih oblik pripadnosti.    



Adaptacija je zmeraj dlje trajajoč in boleč proces. V spremembo in potrebo po adaptaciji pa nas verjetno pahne sebstvo (šele zdaj sem prvič začutil pomen tega pojma). Z adaptacijo se verjetno res reši tudi problem identitete, brez katere, se mi zdi, človek težko živi. Identiteta pa je plod ozaveščanja in pravilne-nepravilne, dobre-slabe, kvalitetne-nekvalitetne, široke-ozke,.... ozaveščenosti. Sebstvo in razvoj identitete sta zgleda povezana. Je sebstvo samo individualno in terja samo samouresničitev ali je nekaj širšega, ki sega tudi na področje kolektivnega ? Hmmmm....  :-? V tem smislu se mi zdi beseda asimilacija skoraj bolj primerna od besede adaptacija. Asimilacija je povezana z identiteto, adaptacija pa samo z obvladovanjem neke nove stvarnosti.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 01.07.2009 at 08:47:03


murileon wrote on 29.06.2009 at 20:50:29:

wrote on 24.06.2009 at 08:32:04:
V kratkem razmiku sem sanjala dvoje sanj, ki mi po motivu delujejo podobno (motiv izvora).  

DRESDEN

Ne vem, kje se nahajam v sanjah. Govorim z dekletom, ki pove, da je napol Turkinja (oče Nemec, mati Turkinja). Ima obraz bolj orientalskega videza in dolge, temne lase, zelo je zgovorna in temperamentna. Čeprav je neznanka, mi je nenavadno blizu. To si razlagam z njenim turškim poreklom. Dekle me prepričuje, naj jo obiščem v Dresdnu, kjer živi. Pravi, da se je v Dresdnu nekoč ogromno rušilo, ampak da je danes tam super, zelo rada živi v tistem kraju in me vabi naj pridem pogledat. V sanjah sem navdušena nad to idejo.

V naslednji sceni gledam seznam priimkov po različnih državah in vidim priimek svojega partnerja v rubriki Rusija ter Sudeti (kot posebno področje), ki jih pa razvrstim pod Ukrajino. Partnerju povem, kaj sem našla, ampak mi reče, da mu je to že znano.


NISO SLOVAKI

Smo nekje na prostem, mislim, da sem v skupini. Pred nami nastopa skupina, ki poje in pleše. Najprej mislim, da so s Slovaške, nato ugotovim, da njihov jezik prvič slišim, popolnoma mi je tuj. Nato vendarle slišim nekaj slovanskih besed vmes. Razmišljam, da je slovaški jezik našemu zelo podoben in da mora biti to nek drug slovanski jezik. Tudi na naši strani plešemo, ljudje v skupini nasproti se nam smejijo, poskušajo komunicirati z nami.


Komentar: spet se moje sanje ukvarjajo z nekim izvorom, pripadnostjo in mešanjem krvi.  V sanjah vem, da je bil Dresden tarča silnega uničevanja, kaj drugega pa mi ni znano. V budnem stanju sem nato prebrala, da so Dresden nekoč imenovali Firence na Elbi zaradi bogate kulturne in arhitekturne dediščine ter ugodne klime (je menda eno najbolj zelenih mest Evrope). To mesto so Slovani naselili pred Germani, ob delitvi Nemčije pa je pripadlo vzhodu.
Izvor priimka mojega partnerja ni jasen: lahko bi bil germanskega ali slovanskega izvora - sanje ga izgleda želijo uvrstiti na vzhod oz. na področje Sudetov, ki je sporno. Druge sanje se spet ukvarjajo s slovanstvom. Zaenkrat mi ni jasno, zakaj me to slovanstvo v sanjah okupira, ker v budnem stanju tega ne zaznavam.



Dresden je simbolični prikaz tega, kako je Hitler uničil samega sebe in milijone svojih privržencev. Verjetno bi morala malo razmisliti o tem, kako ti doživljaš nacionalsocializem. Slovani in Turki so bili za njega manj vredne rase. V nekih točkah verjetno res, zato se je nekaj časa s tako silno lahkoto sprehajal s svojo vojsko in uresničeval svoje bolane ideje. Premoč je bila v organizaciji in tehnološkem razvoju, s čimer mu je uspelo potegniti ljudstvo iz revščine. Enkrat sem gledal en odličen film Hitler, ki je Hitlerja prikazal kot enega nevrotičnega umetnika. Iz nevroze se sigurno ne more zgraditi nič življenju prijaznega. Tu so verjetno "inferiorne kulture" močnejše. So bolj sproščene, bolj polne življenja, manj obremenjene z razvojem. Pol Turkinja, pol Nemka je zelo zgovorna, kar verjetno kaže na odprtost in posledično humanost. Nemčijo je takrat humana zahodna kultura, ki se zdaj izrojeva v neko požrešno in togo deklarativno moralistično tvorbo, morala sesuti in jo na novo postaviti. Tvoje trenutno psihološko stanje je verjetno s strani humanega zahoda obnovljeni Dresden, kjer je fajn živeti in kjer so ljudje odprti. So plesoči slovani res nekaj, kar podpira obnovljeni Dresden ali so grožnja !?  Sam imam predstavo, da simbolizirajo spektakel, množično slavje, ki je groba, nevarna in pijana energija, z omračenim umom, ki lahko marsikaj uniči. Tudi Hitler je bil od svojih fantazij pijan in grob.
Zdi se mi, da je simbol sesutja nacionalsocializma zelo močan simbol in vreden resne pozornosti. Kaj je bilo tisto, kar je bilo sesuto? Kaj je obnovljena povojna Nemčija, kar je bilo veliko dejanje humanega zahoda ? Kaj so plesoči slovani ? Kakšna energija je tvoj partner ? Kaj ima takega, kar še nisi asimilirala ? Katere tvoje in partnerjeve notranje psihološke vsebine predstavljajo ti simboli ? Kaj je zgovornost in kaj je nasprotje zgovornosti ?
Mogoče spet samo svoje stvari predelujem, kaj pa vem.....


Zašel si v neke lastne filme. Pri teh sanjah se na Hitlerja in njegov nacizem sploh spomnila nisem, ti si pa cel traktat napisal o tem. Dresden je močan simbol - česa, je odvisno od sanjalca. Je pomembno, da je bil nekoč cvetoče kulturno središče, da so ga uničili (kontroverzna tarča zaveznikov) in da se obnavlja.  V tem delu sanj je v ospredju energija dekleta in moj stik z njo.

V drugih sanjah je v ospredju moj poskus razumevanja jezika. Ne gre za nikakršen spektakel, scena je zelo običajna, prav tako ljudje. Izgleda bolj kot folklorna skupina. Ne vem, kje si našel to grobost in pijanost  ::). Tvoji predsodki?


Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 01.07.2009 at 10:29:38


wrote on 01.07.2009 at 08:47:03:

murileon wrote on 29.06.2009 at 20:50:29:

wrote on 24.06.2009 at 08:32:04:
V kratkem razmiku sem sanjala dvoje sanj, ki mi po motivu delujejo podobno (motiv izvora).  

DRESDEN

Ne vem, kje se nahajam v sanjah. Govorim z dekletom, ki pove, da je napol Turkinja (oče Nemec, mati Turkinja). Ima obraz bolj orientalskega videza in dolge, temne lase, zelo je zgovorna in temperamentna. Čeprav je neznanka, mi je nenavadno blizu. To si razlagam z njenim turškim poreklom. Dekle me prepričuje, naj jo obiščem v Dresdnu, kjer živi. Pravi, da se je v Dresdnu nekoč ogromno rušilo, ampak da je danes tam super, zelo rada živi v tistem kraju in me vabi naj pridem pogledat. V sanjah sem navdušena nad to idejo.

V naslednji sceni gledam seznam priimkov po različnih državah in vidim priimek svojega partnerja v rubriki Rusija ter Sudeti (kot posebno področje), ki jih pa razvrstim pod Ukrajino. Partnerju povem, kaj sem našla, ampak mi reče, da mu je to že znano.


NISO SLOVAKI

Smo nekje na prostem, mislim, da sem v skupini. Pred nami nastopa skupina, ki poje in pleše. Najprej mislim, da so s Slovaške, nato ugotovim, da njihov jezik prvič slišim, popolnoma mi je tuj. Nato vendarle slišim nekaj slovanskih besed vmes. Razmišljam, da je slovaški jezik našemu zelo podoben in da mora biti to nek drug slovanski jezik. Tudi na naši strani plešemo, ljudje v skupini nasproti se nam smejijo, poskušajo komunicirati z nami.


Komentar: spet se moje sanje ukvarjajo z nekim izvorom, pripadnostjo in mešanjem krvi.  V sanjah vem, da je bil Dresden tarča silnega uničevanja, kaj drugega pa mi ni znano. V budnem stanju sem nato prebrala, da so Dresden nekoč imenovali Firence na Elbi zaradi bogate kulturne in arhitekturne dediščine ter ugodne klime (je menda eno najbolj zelenih mest Evrope). To mesto so Slovani naselili pred Germani, ob delitvi Nemčije pa je pripadlo vzhodu.
Izvor priimka mojega partnerja ni jasen: lahko bi bil germanskega ali slovanskega izvora - sanje ga izgleda želijo uvrstiti na vzhod oz. na področje Sudetov, ki je sporno. Druge sanje se spet ukvarjajo s slovanstvom. Zaenkrat mi ni jasno, zakaj me to slovanstvo v sanjah okupira, ker v budnem stanju tega ne zaznavam.



Dresden je simbolični prikaz tega, kako je Hitler uničil samega sebe in milijone svojih privržencev. Verjetno bi morala malo razmisliti o tem, kako ti doživljaš nacionalsocializem. Slovani in Turki so bili za njega manj vredne rase. V nekih točkah verjetno res, zato se je nekaj časa s tako silno lahkoto sprehajal s svojo vojsko in uresničeval svoje bolane ideje. Premoč je bila v organizaciji in tehnološkem razvoju, s čimer mu je uspelo potegniti ljudstvo iz revščine. Enkrat sem gledal en odličen film Hitler, ki je Hitlerja prikazal kot enega nevrotičnega umetnika. Iz nevroze se sigurno ne more zgraditi nič življenju prijaznega. Tu so verjetno "inferiorne kulture" močnejše. So bolj sproščene, bolj polne življenja, manj obremenjene z razvojem. Pol Turkinja, pol Nemka je zelo zgovorna, kar verjetno kaže na odprtost in posledično humanost. Nemčijo je takrat humana zahodna kultura, ki se zdaj izrojeva v neko požrešno in togo deklarativno moralistično tvorbo, morala sesuti in jo na novo postaviti. Tvoje trenutno psihološko stanje je verjetno s strani humanega zahoda obnovljeni Dresden, kjer je fajn živeti in kjer so ljudje odprti. So plesoči slovani res nekaj, kar podpira obnovljeni Dresden ali so grožnja !?  Sam imam predstavo, da simbolizirajo spektakel, množično slavje, ki je groba, nevarna in pijana energija, z omračenim umom, ki lahko marsikaj uniči. Tudi Hitler je bil od svojih fantazij pijan in grob.
Zdi se mi, da je simbol sesutja nacionalsocializma zelo močan simbol in vreden resne pozornosti. Kaj je bilo tisto, kar je bilo sesuto? Kaj je obnovljena povojna Nemčija, kar je bilo veliko dejanje humanega zahoda ? Kaj so plesoči slovani ? Kakšna energija je tvoj partner ? Kaj ima takega, kar še nisi asimilirala ? Katere tvoje in partnerjeve notranje psihološke vsebine predstavljajo ti simboli ? Kaj je zgovornost in kaj je nasprotje zgovornosti ?
Mogoče spet samo svoje stvari predelujem, kaj pa vem.....


Zašel si v neke lastne filme. Pri teh sanjah se na Hitlerja in njegov nacizem sploh spomnila nisem, ti si pa cel traktat napisal o tem. Dresden je močan simbol - česa, je odvisno od sanjalca. Je pomembno, da je bil nekoč cvetoče kulturno središče, da so ga uničili (kontroverzna tarča zaveznikov) in da se obnavlja.  V tem delu sanj je v ospredju energija dekleta in moj stik z njo.

V drugih sanjah je v ospredju moj poskus razumevanja jezika. Ne gre za nikakršen spektakel, scena je zelo običajna, prav tako ljudje. Izgleda bolj kot folklorna skupina. Ne vem, kje si našel to grobost in pijanost  ::). Tvoji predsodki?




Verjetno si prišla do zaključka ali potrebe, da določen simbol v tvojih sanjah ni arhetipski, kolektiven, ampak predstavlja samo tvoje subjektivne vsebine ali pa mogoče familijarne. Na subjektivnem nivoju sva  zgleda preveč različna svetova, da bi si z mojo interpretacijo tvojih sanj, ki jih razlagam kot svoje, lahko karkoli pomagala. Ali pa imaš mogoče kak predsodek, kaj pa vem. Nisem torej zašel v svoje filme, ampak so ti moje ideje in moje vsebine samo tuje in zate neprimerne. Pač naš način dela. Z njim samo izmenjujemo mnenja in dobivamo morebitne ideje.
Pri opisu pijanih energij ne gre za moj predsodek, ampak za zaznavanje trenutnega kolektivnega stanja duha.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 03.07.2009 at 09:36:55


murileon wrote on 01.07.2009 at 10:29:38:

Verjetno si prišla do zaključka ali potrebe, da določen simbol v tvojih sanjah ni arhetipski, kolektiven, ampak predstavlja samo tvoje subjektivne vsebine ali pa mogoče familijarne. Na subjektivnem nivoju sva  zgleda preveč različna svetova, da bi si z mojo interpretacijo tvojih sanj, ki jih razlagam kot svoje, lahko karkoli pomagala. Ali pa imaš mogoče kak predsodek, kaj pa vem. Nisem torej zašel v svoje filme, ampak so ti moje ideje in moje vsebine samo tuje in zate neprimerne. Pač naš način dela. Z njim samo izmenjujemo mnenja in dobivamo morebitne ideje.
Pri opisu pijanih energij ne gre za moj predsodek, ampak za zaznavanje trenutnega kolektivnega stanja duha.


Tvoje razlikovanje subjektivnega in kolektivnega me malo bega. V mojih sanjah je Dresden lahko kolektivni simbol - ampak simbol obnove porušenega. Simboli so večplastni. Sanje se ukvarjajo s sedanjostjo (tisto, kar je bilo nekoč, je danes drugačno). Zato me preseneča, da v kontekstu teh sanj vidiš rušilno energijo, zanima me, kje?  Bega me tudi zaznavanje trenutnega kolektivnega stanja duha - ali ni to spet nekaj subjektivnega - in kako bi lahko moje sanje izražale nekaj takega?

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 03.07.2009 at 16:26:35


wrote on 03.07.2009 at 09:36:55:

murileon wrote on 01.07.2009 at 10:29:38:

Verjetno si prišla do zaključka ali potrebe, da določen simbol v tvojih sanjah ni arhetipski, kolektiven, ampak predstavlja samo tvoje subjektivne vsebine ali pa mogoče familijarne. Na subjektivnem nivoju sva  zgleda preveč različna svetova, da bi si z mojo interpretacijo tvojih sanj, ki jih razlagam kot svoje, lahko karkoli pomagala. Ali pa imaš mogoče kak predsodek, kaj pa vem. Nisem torej zašel v svoje filme, ampak so ti moje ideje in moje vsebine samo tuje in zate neprimerne. Pač naš način dela. Z njim samo izmenjujemo mnenja in dobivamo morebitne ideje.
Pri opisu pijanih energij ne gre za moj predsodek, ampak za zaznavanje trenutnega kolektivnega stanja duha.


Tvoje razlikovanje subjektivnega in kolektivnega me malo bega. V mojih sanjah je Dresden lahko kolektivni simbol - ampak simbol obnove porušenega. Simboli so večplastni. Sanje se ukvarjajo s sedanjostjo (tisto, kar je bilo nekoč, je danes drugačno). Zato me preseneča, da v kontekstu teh sanj vidiš rušilno energijo, zanima me, kje?  Bega me tudi zaznavanje trenutnega kolektivnega stanja duha - ali ni to spet nekaj subjektivnega - in kako bi lahko moje sanje izražale nekaj takega?


Važno je kako sama čutiš sanje. Kar sem jaz napisal, ti lahko samo služi za kako idejo, lahko pa gladko zamahneš z roko.
Si pa nekaj vprašala, zato bom tudi odgovoril. Sama si rekla, da so simboli večplastni. Iz tega razloga sam pri interpretacijah drugih veliko akceptiram. Sanje se mi nikoli ne zdijo enopomenske. Sem pa zadovoljen, če iz njih potegnem vsaj kak pomen. Če me uspe kdo sprovocirati, se mi tudi zdi dobro, ker povzroči v meni tuhtanje, ki stvari razčiščuje. Zakaj sem v simbolu Dresdena postal pozren na njegovo zgodovino. Prvič zato, ker so sanje uporabile ravno to mesto, ki je bilo žrtev nacistov. Drugič zato, ker je v sanjah omenjeno, da se je tam nekoč ogromno rušilo. Sanje s tem simbolom opozarjajo na povzročitelje rušenja (naciste) in na posledico vladavine nacistov (totalno uničenje mesta). Meni se to zdi en tako močan kolektivni simbol, da sem se na to ujel. Mogoče je to moje subjektivno doživljanje, predvsem zato, ker pogosto sanjam kake naciste. Zadnje pol leta jih več nisem. Mislim, da sem pogruntal, odkod ti nacisti. To so definitivno moji aspekti, ki pa so nastali v zgodnjem otroštvu, ko sem dobil občutek, da malokdo čuti kako simpatijo do mene. Tako sem tudi sam postal človek, ki čuti malo simpatije in topline do drugih. Pogoj za nastanek kolektivnih obsesij je po mojem pomanjkanje simpatije in empatije do drugih ljudi. Če ti nekdo želi dobro, ga boš težko zasovražil. Nezavedno ima preveč subtilno zaznavo, da ne bi znalo ločiti od prave in sprevržene dobrote. Ko se ljudje zabavajo in plešejo, ne mislijo na druge, ampak jih zanima samo veselje in veseljačenje z drugimi. V takih okoliščinah spet ni prostora za simpatijo in empatijo.
Zakaj misliš, da smo se nedolgo nazaj "zakačili". Ker imamo vsi temne potenciale, ki se lahko hitro aktivirajo. Ta na novo zgrajeni Dresden ni noben garant, da se ga ne da spet porušiti.
No, odgovoril sem ti na vprašanja. Sama presodi, če imajo odgovori kake veze s tabo. Mislim, da sem ti s temo o veseljačenju odgovoril tudi na drugo vprašanje.
Mislim, da vsi živimo v bolj ali manj enakem svetu, zato lahko drug drugemu precej pomagamo do ozaveščanj. Več glav več ve. In naše sanje so prežete s kolektivnim nezavednim in kolektivnim zavednim.

Title: Re: plesnamesecu
Post by Devi on 04.07.2009 at 12:36:02

a niso Dresden zavezniki v 2.vojni zbombardirali v nulo, bolj ko katerokoli drugo mesto v Nemciji? kao da je blo to eno redkih čist uničenih mest v nemčiji v tej vojni. iz te iste vojne, če bi potegnila vzporednice in dala vsakemu mestu nek pomen, bi potem nurnberg mogoce pomenil vrednotenje, sodbe, crto pod računom.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Bombardiranje_Dresdna
nekej kar je blo zelo porušeno in pol obnovljeno, kraj, kjer je zdaj zelo prijetno živet. in to ljudem, ki jim sicer v nemciji kao nej ne bi blo lepo zivet.. kot so turki, drugačni, priseljeni. Ki vnašajo drug temperament, še eno dodatno presežno vrednost v neko (kulturno že tud prej zlo bogato) okolje. ki pa jih prej, pred vojno ni trpelo tolk dobro, kot jih zdaj.

te tvoje sanje o drugih deželah so zanimive. če nisi s tem povezana profesionalno oz, če druge dežele niso zgolj refleksija tvojega vsakdanjega življenja, pol imajo te druge dežele za tebe verjetno eno skupno točko, neko posebno poanto. lahko govorijo tud o zaznavanju drugačnosti drugih ljudi. kjer je vsak človek drug svet al pa druga dežela.

včasih zaznaš v kom drugačne stvari, kot so se zdele na začetku (partnerjev priimek in lokacija). njegove značilnosti so drugačne in čeprov prihajajo iz istega vira (rusija, slovani, isti rod), imajo drug pomen al pa odtenek (ukrajina). ukrajina je bla nekoč del rusije a ne. zdej pa ni več. in je razvila drugačne, lastne značilnosti. tvoj moški je še vedno del družine iz katere izhaja, ampak je svoj. med izvornim in na novo razvitim je meja.

tud sudeti imajo, če se prov spomnim, zgodovinsko gledano nek poseben pomen. iz nekega podobnega zgodovisnkega časa kot dresden. šlo je za neko preseljevanje, preplavljanje neke pokrajine z drugim narodom, čeprov je pripadalo drugi deželi. germani in slovani.

Mogoče imajo pri tebi določene zgodbe iz zgodovine oseben pomen. Prov zanimivo se mi zdi, da se tukej mogoče zgodovina oz zgodba neke dežele meša s tvojo osebno zgodovino in določeno osebno zgodbo.

tud v drugih sanjah poskušaš komunicirat z nekom, ki ti je (po rodu) znan, čeprov ga na prvi pogled na razumeš. (isti izvor, druga družina). mešanje različnih kultur, ki se med sabo bogatijo. oz se znajo zabavat, sprejemat in sestavit v presežek.

zlo zanimive sanje sanjaš :)

Title: Re: plesnamesecu
Post by Robi on 04.07.2009 at 12:46:16


Quote:
a niso Dresden zavezniki v 2.vojni zbombardirali v nulo,

O tem obstaja film.
Še kar v redu za pogledat. :)

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 14.07.2009 at 10:01:52

Tu bi mogoče dodala še nekaj svojih razlag.


murileon wrote on 03.07.2009 at 16:26:35:

Važno je kako sama čutiš sanje. Kar sem jaz napisal, ti lahko samo služi za kako idejo, lahko pa gladko zamahneš z roko.
Si pa nekaj vprašala, zato bom tudi odgovoril. Sama si rekla, da so simboli večplastni. Iz tega razloga sam pri interpretacijah drugih veliko akceptiram. Sanje se mi nikoli ne zdijo enopomenske. Sem pa zadovoljen, če iz njih potegnem vsaj kak pomen. Če me uspe kdo sprovocirati, se mi tudi zdi dobro, ker povzroči v meni tuhtanje, ki stvari razčiščuje. Zakaj sem v simbolu Dresdena postal pozren na njegovo zgodovino. Prvič zato, ker so sanje uporabile ravno to mesto, ki je bilo žrtev nacistov. Drugič zato, ker je v sanjah omenjeno, da se je tam nekoč ogromno rušilo. Sanje s tem simbolom opozarjajo na povzročitelje rušenja (naciste) in na posledico vladavine nacistov (totalno uničenje mesta). Meni se to zdi en tako močan kolektivni simbol, da sem se na to ujel. Mogoče je to moje subjektivno doživljanje, predvsem zato, ker pogosto sanjam kake naciste. Zadnje pol leta jih več nisem. Mislim, da sem pogruntal, odkod ti nacisti. To so definitivno moji aspekti, ki pa so nastali v zgodnjem otroštvu, ko sem dobil občutek, da malokdo čuti kako simpatijo do mene. Tako sem tudi sam postal človek, ki čuti malo simpatije in topline do drugih. Pogoj za nastanek kolektivnih obsesij je po mojem pomanjkanje simpatije in empatije do drugih ljudi. Če ti nekdo želi dobro, ga boš težko zasovražil. Nezavedno ima preveč subtilno zaznavo, da ne bi znalo ločiti od prave in sprevržene dobrote. Ko se ljudje zabavajo in plešejo, ne mislijo na druge, ampak jih zanima samo veselje in veseljačenje z drugimi. V takih okoliščinah spet ni prostora za simpatijo in empatijo.
Zakaj misliš, da smo se nedolgo nazaj "zakačili". Ker imamo vsi temne potenciale, ki se lahko hitro aktivirajo. Ta na novo zgrajeni Dresden ni noben garant, da se ga ne da spet porušiti.
No, odgovoril sem ti na vprašanja. Sama presodi, če imajo odgovori kake veze s tabo. Mislim, da sem ti s temo o veseljačenju odgovoril tudi na drugo vprašanje.
Mislim, da vsi živimo v bolj ali manj enakem svetu, zato lahko drug drugemu precej pomagamo do ozaveščanj. Več glav več ve. In naše sanje so prežete s kolektivnim nezavednim in kolektivnim zavednim.


Hvala, ker si mi razložil ozadje tvoje interpretacije, ki ga prej nisem ravno dobro razumela. Meni je tu zanimivo, kako se v isti zgodbi ukvarjava z različnimi vidiki sanj. Zanimal me je predvsem pojav tujcev različnih narodnosti, ker je zadnje čase pri meni to pogost motiv. Motiv Dresdna se povezuje z mojo osebno zgodbo (mislim da na drugačen način kot pri tebi), in je zame kot simbol dokaj jasen, kvečjemu je zame uganka kako nezavedno uspe najti tako ustrezne in energetsko močne simbole. Čigava žrtev je bil Dresden (zgodovinsko gledano sicer zaveznikov), zame ni tako pomembno, dejstvo je, da je njegova identiteta zaradi preteklih dogodkov povsem spremenjena in da nikoli več ne bo takšen kot je bil včasih. So pa ravno spremembe odprle prostor za ljudi, kakršna je polTurkinja v mojih sanjah (zanimivo, da ni označena kot polNemka - da je turški del tako pomemben).

Kolikor opazujem svoje sanje, bi se lahko vsi ti vzhodni in južni narodnostni elementi povezovali z večjo prvinskostjo, pristnostjo, tudi iskanjem korenin - saj sem (večinoma) slovanskega rodu. Verjetno se povezuje z mojim iskanjem ravnotežja med modernostjo in tradicionalnostjo (ki se pojavlja v več sanjah). Dejstvo je, da me tudi pri popotniških destinacijah vzhod in jug neprimerno bolj privlačita kot zahod in sever (kar moja okolica težko razume). Lahko je to tudi neke vrste beg pred občutkom izgube identitete v vsiljenem pozahodnjenju.

Z vidikom plesa in petja v teh sanjah se nisem ukvarjala (nisem pomislila, da bi lahko kaj razlagal razen prispodobe integracije različnih vidikov mene), ampak glede na kontekst in druge sanje nima destruktivnega naboja. V mojem vrednostnem sistemu sta ples in glasba izraz človekove ustvarjalnosti (sta vedno povezana z umetnostjo) in izvorno pomenita sredstvo povezovanja s skupnostjo, imata skoraj transcendentno naravo. V tem smislu bi korenine tega (v svojem osebnem kontekstu seveda) prej iskala v slovanski kot germanski duši. Se mi pa podoben motiv pojavlja že nekaj časa. V nekaj sanjah poslušam čudovito lepo pesem, v nekaj sanjam uživam v poslušanju igranja na kitaro, v enih se udeležim pouka jazz baleta (karkoli to pomeni). Ti motivi bi se po logiki morali povezovati bolj s poskusom oživljanja zatrte ustvarjalnosti. Izgleda, da nezavedno tudi slovanskemu in balkanskemu delu pripisujem večji ustvarjalni naboj - tisti zatrti in prikriti del mene, ki ga predstavljajo določeni tujci.






Title: Re: plesnamesecu
Post by radovedni soncek on 14.07.2009 at 10:03:40

Hm,...

bolj koberem tele vaše sanje vednomanj mi je jasno.

Mene je vcasih v sanjah begala kaca. Povsod so biel kačeinsme tel smao eltet po zdraku da meen bo nobna se dotaknila bilo pa jih je povod polno.

Me zanima ce je to kaj z zenskami povezano.

lp

Title: Re: plesnamesecu
Post by Nahatee on 14.07.2009 at 10:15:04


radovedni soncek wrote on 14.07.2009 at 10:03:40:
Hm,...

bolj koberem tele vaše sanje vednomanj mi je jasno.

Mene je vcasih v sanjah begala kaca. Povsod so biel kačeinsme tel smao eltet po zdraku da meen bo nobna se dotaknila bilo pa jih je povod polno.

Me zanima ce je to kaj z zenskami povezano.

lp


Radovedni

Najbolj bo,  da si svojo temo odpreš na sanjah, pa pol not svoje sanje pišeš.

Lep pozdrav  :)

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 14.07.2009 at 10:15:38


Devi wrote on 04.07.2009 at 12:36:02:
a niso Dresden zavezniki v 2.vojni zbombardirali v nulo, bolj ko katerokoli drugo mesto v Nemciji? kao da je blo to eno redkih čist uničenih mest v nemčiji v tej vojni. iz te iste vojne, če bi potegnila vzporednice in dala vsakemu mestu nek pomen, bi potem nurnberg mogoce pomenil vrednotenje, sodbe, crto pod računom.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Bombardiranje_Dresdna
nekej kar je blo zelo porušeno in pol obnovljeno, kraj, kjer je zdaj zelo prijetno živet. in to ljudem, ki jim sicer v nemciji kao nej ne bi blo lepo zivet.. kot so turki, drugačni, priseljeni. Ki vnašajo drug temperament, še eno dodatno presežno vrednost v neko (kulturno že tud prej zlo bogato) okolje. ki pa jih prej, pred vojno ni trpelo tolk dobro, kot jih zdaj.

te tvoje sanje o drugih deželah so zanimive. če nisi s tem povezana profesionalno oz, če druge dežele niso zgolj refleksija tvojega vsakdanjega življenja, pol imajo te druge dežele za tebe verjetno eno skupno točko, neko posebno poanto. lahko govorijo tud o zaznavanju drugačnosti drugih ljudi. kjer je vsak človek drug svet al pa druga dežela.

včasih zaznaš v kom drugačne stvari, kot so se zdele na začetku (partnerjev priimek in lokacija). njegove značilnosti so drugačne in čeprov prihajajo iz istega vira (rusija, slovani, isti rod), imajo drug pomen al pa odtenek (ukrajina). ukrajina je bla nekoč del rusije a ne. zdej pa ni več. in je razvila drugačne, lastne značilnosti. tvoj moški je še vedno del družine iz katere izhaja, ampak je svoj. med izvornim in na novo razvitim je meja.

tud sudeti imajo, če se prov spomnim, zgodovinsko gledano nek poseben pomen. iz nekega podobnega zgodovisnkega časa kot dresden. šlo je za neko preseljevanje, preplavljanje neke pokrajine z drugim narodom, čeprov je pripadalo drugi deželi. germani in slovani.

Mogoče imajo pri tebi določene zgodbe iz zgodovine oseben pomen. Prov zanimivo se mi zdi, da se tukej mogoče zgodovina oz zgodba neke dežele meša s tvojo osebno zgodovino in določeno osebno zgodbo.

tud v drugih sanjah poskušaš komunicirat z nekom, ki ti je (po rodu) znan, čeprov ga na prvi pogled na razumeš. (isti izvor, druga družina). mešanje različnih kultur, ki se med sabo bogatijo. oz se znajo zabavat, sprejemat in sestavit v presežek.

zlo zanimive sanje sanjaš :)


Dresden so uničili zavezniki, sem nekaj napisala Murileonu na to temo.

V bistvu dajem gor večinoma sanje, ki govorijo o neki moji daljši osebni zgodovini (ki niso zgolj odsev trenutnega dogajanja), ker imajo pač močnejši naboj in lahko morda še kdo kaj najde v njih. Zanimivo si me opozorila na en zgovoren vidik Sudetov in Ukrajine, ki ga nisem opazila - spremembe. Tako kot Dresden. Razvoj nečesa drugačnega. Ta motiv prepletanja germanskih in slovanskih elementov (tudi turških v tem primeru) pa po moje spet govori o dilemi, konfliktih in srečevanjih različnega odnosa do življenja. Tu bom morala še malo kopati.  Hvala za pomoč.

Title: Re: plesnamesecu
Post by Devi on 14.07.2009 at 16:38:26

Mogoče bi blo zanimivo pogledat značilnosti teh narodov. značilnosti, ki jim jih sama pripisuješ.

(recimo jest bi nemce (na prvo asociacijo) opisala kot hladne, pridne, pridobitniške, seksualno svobodne, sterilne. rusi se mi zdi, da imajo dušo. oni rečejo svoji deželi mati, to me je zmer fasciniralo, taka povezanost z zemljo, na kateri živiš. n se mi zdi da nosijo v sebi eno tako težko melanholijo s katero je težko živet. ukrajino povezujem zadnje čase s plinom in izsiljevanjem, manipuliranjem z namenom, da se državi prizna nek pomen (je le tolk nova, da še nima prave teže). turčija je kotel vseh možnih eksotičnih stvari. od starih in vrednih do starih in preživelih (grozljivih v današnjem času). preskok iz starega v novo premešča pri njih nekej stoletij. in ta razpon se meni zdi skorej nepojemljiv in totalno čudo.)

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 25.07.2009 at 20:14:46


Devi wrote on 14.07.2009 at 16:38:26:
Mogoče bi blo zanimivo pogledat značilnosti teh narodov. značilnosti, ki jim jih sama pripisuješ.

(recimo jest bi nemce (na prvo asociacijo) opisala kot hladne, pridne, pridobitniške, seksualno svobodne, sterilne. rusi se mi zdi, da imajo dušo. oni rečejo svoji deželi mati, to me je zmer fasciniralo, taka povezanost z zemljo, na kateri živiš. n se mi zdi da nosijo v sebi eno tako težko melanholijo s katero je težko živet. ukrajino povezujem zadnje čase s plinom in izsiljevanjem, manipuliranjem z namenom, da se državi prizna nek pomen (je le tolk nova, da še nima prave teže). turčija je kotel vseh možnih eksotičnih stvari. od starih in vrednih do starih in preživelih (grozljivih v današnjem času). preskok iz starega v novo premešča pri njih nekej stoletij. in ta razpon se meni zdi skorej nepojemljiv in totalno čudo.)


Hm, ne vem. Nemci me ponavadi pustijo ravnodušno, Ukrajince bi takoj spet obiskala, o Rusih nimam nobene predstave - razen, da se mi zdijo bolj tradicionalni, kot bi človek pričakoval glede na komunistično dediščino. Pri Turkih mi je prva asociacija njihov močan temperament, močna energija. Kaj pa vem - všeč mi je turški del Sarajeva, tam je močna energija, preživeli so rušenje in so neverjetno žilavi.

Lahko bi napletala o politiki in zgodovini vseh teh različnih ljudstev, ampak to ni to. Vse moje asociacije so povezano z občutkom določene energije.


Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 12.03.2010 at 09:49:04

Sanjala sem sanje, ki jih nekako nisem mogla povezati z dogodki prejšnjega dneva. V sanjah se je precej dogajalo, spomnim se samo določenih delov.

Bili smo na nekakšnem družinskem praznovanju in bila sem navdušena nad svečano, razkošno obleko sestrične mojega partnerja (na začetku sanj naj bi šlo za njeno birmo oz. neko dogodek, ki je predvideval zelo svečana oblačila). Najbolj me je navduševala barva te obleke, bil je čudovit odtenek turkizne barve.

V nadaljevanju sanj naj bi šlo za organizacijo iger, ki naj bi bile odprte za vse. V eni od iger so nastopili igralci na konjih in udeležil se je je tudi Jonas. Pravzaprav se njega edinega spominjam, kako je izgledal na konju. Bil je precej mlajši kot sedaj in vitek, v elegantnem temno modrem oprijetem suknjiču z zlatimi gumbi.  Pomislila sem, da morajo biti te igre izziv zanj, da se jih je udeležil.

Sledila je neka zelo zanimiva igra, ki jo je moj partner dokumentiral tako, da je fotografiral vsakega akterja posebej in na zadnjo stran fotografije napisal dialoge, kar se mi je zdela zelo posrečena in dobra ideja.

V zadnjem delu sanj, ki se ga spomnim, so snemali film s kopico otrok - to je bil tudi del te prireditve. Otroke so dali na neko visoko galerijo, kjer so se ti otroci smejali in noreli, ker so bili prvič prisotni pri takšnem snemanju. Jaz sem tudi prvič gledala, kako snemajo - zato mi je bilo zanimivo opazovati dogajanje.

Komentar: ob zapisovanju sanj sem se spomnila, da se del sanj sicer veže na to, da sem se prejšnji dan kar zabavala ob opazovanju otrok pri igri (čeprav ne vem, da bi bilo res toliko drugače kot sicer). Partnerjeva sestrična ima tudi majhne otroke, z njimi se tudi občasno dobimo, samo ni bila prisotna prejšnji dan. Sem pa pomislila nanjo, da bi se kaj dobili. Presenetil me je pojav Jonasa in konj. Konje sicer obožujem, Jonas je pa takšna kompleksna osebnost, čeprav mi v sanjah deluje pozitivno.

V bistvu so to ene sanje o igri, bega me samo to, da se ni prejšnji dan dogajalo nič takšnega, da bi se mi prav moralo sanjati.


Title: Re: plesnamesecu
Post by titud on 12.03.2010 at 11:01:38

Po moje ni nujno, da se sanje nanašajo na nek ekspliciten dogodek prejšnjega dne. Dovolj je nek sicer zavestno neopazen 'trigger', ki seže dovolj globoko v osebno (ali kolektivno) nezvedno, da se  to potem spontano vpokliče v sanjsko zavest.

Serija iger v tvojih sanjah, v kateri igralci odigrajo svoje vloge povsem brezhibno, me spominja na ene svoje sanje, v katerih sem se počutil povsem avtentičnega, ko sem na nekem družabnem dogodku brezhibno odigral vlogo, ki mi jo je določila/namenila žena, čeprav se nanjo nisem niti pripravljal niti nisem vedel v naprej. Šlo je za neko vrste sprotno spontano  improvizacijo in sinhronizacijo v obojestrnasko zadovoljstvo.

Lahko da je tako pri meni kot pri tebi šlo zgolj za kompenzacijo potrebe po ugajanju oz. uživanju v spontani igri, ki jo v real lajfu ne izživiva v taki popolnosti, vendar je zanimiva sanjska izkušnja avtentičnosti užitka, ki tako popolnost obljublja in jo s tem dela realno možno tudi v real lajfu.  

   

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 12.03.2010 at 15:17:14

Hvala za razlago. Zelo dobro si mi pokazal na element spontanosti. Verjetno se lik Jonasa nanaša prav na simboliziranje igrive spontanosti. Ta lastnost mi je pri njem všeč, pa je verjetno jaz nimam dovolj.

Sicer imam raje sanje, ki so jih sprovocirali konkretni dogodki, ker mi je v sekundi vse jasno. Sanje z nekimi močnimi simboli so bolj zagonetne in si je treba vzeti čas zanje. Simbolika barv me že nekaj časa preganja, pa je nisem še čisto razrešila. Najbolj nori odtenki modre in občasno zlata. Si je kdo s tem kaj pomagal?



Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 16.03.2010 at 10:27:02


wrote on 12.03.2010 at 09:49:04:
Sanjala sem sanje, ki jih nekako nisem mogla povezati z dogodki prejšnjega dneva. V sanjah se je precej dogajalo, spomnim se samo določenih delov.

Bili smo na nekakšnem družinskem praznovanju in bila sem navdušena nad svečano, razkošno obleko sestrične mojega partnerja (na začetku sanj naj bi šlo za njeno birmo oz. neko dogodek, ki je predvideval zelo svečana oblačila). Najbolj me je navduševala barva te obleke, bil je čudovit odtenek turkizne barve.

V nadaljevanju sanj naj bi šlo za organizacijo iger, ki naj bi bile odprte za vse. V eni od iger so nastopili igralci na konjih in udeležil se je je tudi Jonas. Pravzaprav se njega edinega spominjam, kako je izgledal na konju. Bil je precej mlajši kot sedaj in vitek, v elegantnem temno modrem oprijetem suknjiču z zlatimi gumbi.  Pomislila sem, da morajo biti te igre izziv zanj, da se jih je udeležil.

Sledila je neka zelo zanimiva igra, ki jo je moj partner dokumentiral tako, da je fotografiral vsakega akterja posebej in na zadnjo stran fotografije napisal dialoge, kar se mi je zdela zelo posrečena in dobra ideja.

V zadnjem delu sanj, ki se ga spomnim, so snemali film s kopico otrok - to je bil tudi del te prireditve. Otroke so dali na neko visoko galerijo, kjer so se ti otroci smejali in noreli, ker so bili prvič prisotni pri takšnem snemanju. Jaz sem tudi prvič gledala, kako snemajo - zato mi je bilo zanimivo opazovati dogajanje.

Komentar: ob zapisovanju sanj sem se spomnila, da se del sanj sicer veže na to, da sem se prejšnji dan kar zabavala ob opazovanju otrok pri igri (čeprav ne vem, da bi bilo res toliko drugače kot sicer). Partnerjeva sestrična ima tudi majhne otroke, z njimi se tudi občasno dobimo, samo ni bila prisotna prejšnji dan. Sem pa pomislila nanjo, da bi se kaj dobili. Presenetil me je pojav Jonasa in konj. Konje sicer obožujem, Jonas je pa takšna kompleksna osebnost, čeprav mi v sanjah deluje pozitivno.

V bistvu so to ene sanje o igri, bega me samo to, da se ni prejšnji dan dogajalo nič takšnega, da bi se mi prav moralo sanjati.


Jonas, kot kompleksna in bolj melanholična osebnost, verjetno težko najde izzive. Sanje kažejo na infantilno prijetno nedolžno otroško igro, na nedolžno nenevarno a kreativno partnerjevo dokumentiranje dogajanja in na čudovito zunanjo podobo partnerjeve sestrične, ki služi svečanosti, praznovanju, zunanjemu blišču. Na eni strani lep estetsko otroško kreativni svet, na drugi strani melanholična kompleksnost na ukročenem konju, pripravljena na izzive. Izzivi prinesejo nepredvidljivost, ki jo simbolizirata komleksen Jonas in nagonska nepredvidljiva žival konj. Jonasova oprava spominja na uniformo, kar kaže na potencialno agresijo, brzdano z zunanjo podobo in otroško infantilnostjo, ki je skrita za kreativnostjo. Zelo zanimive sanje, ki kažejo na to, da po navadi zelo dodelano ravnovesje ni čisto varno pred nagoni in nezavedno ustvarjalno agresijo, ki je posledica melanholije in kompleksnosti in lahko deluje tudi uničujoče in razdiralno, če ni ozaveščena in osmišljena. Izpod infantilnega kreativnega ravnovesja je pokukala surova nezavedna dinamika.
Nekoč sem od nekoga, ki Jonasa pozna, slišal, da je precej melanholičen. Mogoče je tvoje nezavedno ujelo to njegovo lastnost. Jonas je odličen, prvovrstni klovn, za katere je značilno depresivno ozadje.

Title: Re: plesnamesecu
Post by titud on 16.03.2010 at 11:51:29

Namen barv in oblačilnih  kreacij je v začaranju pogleda. Temu služi tudi (igralčeva) mimika in organizacija igralsekga spektakla, v katerem so konji in otroci takorekoč nepogrešljiv dejavnik. Seveda ima ta začarnost svoj namen. Dvorni protokol, med katerega spadajo vojaške parade in slavnostni sprejemi v razkošnih tolaetah in navušeni otroci služi pač očaranosti nad oblastjo. Namen dokumnetiranje protokola je  v ohranjanju fascinacije v času, v  trajnemu podoživljanju in reinterperpretaciji rituala. Nekako mi zgleda, da posredna in neposredna vloga tvojega partnerja v sanjskih ritualih, da bi se v sanjah vzpostavila (ali reproducirala) potrebna fascinacija (začarnost/očaranost) z oblastjo/močjo (tvojega partnerja?), ki je sicer nujno zrežrana, a to ne spremni dejstva, da je  v odnosu nujno potrebna in v tem smislu kot potreba pristna/spontana...            

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 18.03.2010 at 09:08:32

Zelo zanimivi razlagi.

Da še malo izpostavim lik Jonasa.

Ta lik se mi je pojavil v sanjah zdaj že tretjič. Sicer zelo redko sanjam znane osebe, zagotovo pa ne večkrat, z izjemo tega primera. Nisem kakšen fan Jonasa, nimam nič z njim, na zavestni ravni se nisem kaj posebej ukvarjala z njim, niti mi ni blizu, očitno pa je moje nezavedno prav v njem našlo nek material za povezavo z mojimi psihičnimi vsebinami.

Bom opisala še moje prve sanje, kjer se pojavlja in ki so v bistvu v določenih elementih podobne  že opisanim.

V sanjah sem v stanovanju v bloku, kjer sem preživela svoja otroška leta, vstopi Jonas s snemalno ekipo (mislim, da mu odpreta moja starša, mogoče pa odprem jaz, tega se ne spomnim) in me pozdravi, rekoč, da snemajo dokumentarec o otroških sobah. Moja starša stojita na hodniku in se ne vpletata v dogajanje. V sanjah se zavedam, da mi je nekoliko antipatičen (kar je v budnem stanju res) in predstavljam si, da bo zaradi tega komunikacija povsem neuspešna. Nato se zgodi nekakšen psihični preobrat. Odločim se, da za odprtost, empatijo do njega, ga nekako toplo sprejmem. In od tu naprej teče prijetna komunikacija. Vstopimo v otroško sobo in po toliko letih se spet razgledam po njej, tudi ostali se ogledujejo - rečem, da se ji pozna, da že leta ni bilo nikogar v njej, ostali se strinjajo, vidim nabrano pajčevino in nekakšen nered, sicer pa je takšna, kot se je dejansko spomnim iz preteklosti. Pogledam tudi skozi okno, na ulico, tudi tam je vse tako, kot je bilo. Se mi zdi, da se je že večerilo.

Jonas reče, da bo treba počistiti to pajčevino in urediti sobo, naredi en tak hecen, simboličen  zamah in vsi se ob tem zabavamo. Ponovno ogledovanje sobe mi postane užitek, občutim neko navdušenje. V sobi je prijetno vzdušje, klepetamo o tej sobi in tu nekje se sanje končajo.

V nekih drugih sanjah, ki so zelo kratke, pa se Jonas pojavi kot v nekakšnem napetem akcijskem filmu. Neki hudi kriminalci, zločinska mafija, ga poskušajo na vse načine uničiti in v sanjah se bojim zanj, zdi se mi nemogoče, da bi preživel vse te napade, pa vendar izgleda neuničljiv, kot kakšen super heroj. Bistvo sanj je, da preživi.

Ko bom imela več časa, bom napisala še razlage na vse to.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 20.03.2010 at 13:06:03


titud wrote on 16.03.2010 at 11:51:29:
Nekako mi zgleda, da posredna in neposredna vloga tvojega partnerja v sanjskih ritualih, da bi se v sanjah vzpostavila (ali reproducirala) potrebna fascinacija (začarnost/očaranost) z oblastjo/močjo (tvojega partnerja?), ki je sicer nujno zrežrana, a to ne spremni dejstva, da je  v odnosu nujno potrebna in v tem smislu kot potreba pristna/spontana...            



murileon wrote on 16.03.2010 at 10:27:02:
Jonasova oprava spominja na uniformo, kar kaže na potencialno agresijo, brzdano z zunanjo podobo in otroško infantilnostjo, ki je skrita za kreativnostjo. Zelo zanimive sanje, ki kažejo na to, da po navadi zelo dodelano ravnovesje ni čisto varno pred nagoni in nezavedno ustvarjalno agresijo, ki je posledica melanholije in kompleksnosti in lahko deluje tudi uničujoče in razdiralno, če ni ozaveščena in osmišljena. Izpod infantilnega kreativnega ravnovesja je pokukala surova nezavedna dinamika.


Točke, ki jih je izpostavil Titud - najprej igriva spontanost, nato  ritual, v katerem se izpostavi oblast/moč, so ključne. Prav tako to, kar je izpostavil Murileon - kreativnost oz. ustvarjalna agresija, čeprav so pri Murileonu nekateri elementi narobe razumljeni.

Na teh točkah lahko povežem večji niz svojih sanj z močnejšo simboliko, vključno z današnjimi, v katerih je moj sosed iz otroštva postal znan pisatelj, poleg njega pa se zdi, da še cel niz ljudi okrog mene piše in objavlja knjige. V nekih drugih sanjah je moj sošolec iz osnovne šole ustvarjalen pisatelj. V realnosti sta oba moška notranje močna človeka, seveda pa sta daleč od kakšnega ukvarjanja z umetnostjo. Pisateljevanje zame drugače simbolizira ustvarjalno moč.

Vprašanje ustvarjalne moči je zame povezano z obdobjem, ko sem bila tarča izjemne destruktivnosti okolja in je bila ta moč s tem bistveno oslabljena. Kar nekaj mojih sanj se ukvarja s poskusom ponovne vzpostavitve ravnotežja, v smislu moči in upiranja zunanji destrukciji, en tak primer so sanje o Dresdnu. V mojem primeru je vzpostavljanje zdrave agresije nujno za ravnovesje in ustvarjalno moč - sile, ki jih Murileon razlaga kot destruktivne, brzdane ali prikrivane, so v bistvu sile, ki se šele vzpostavljajo, so ustvarjalne, prispevajo k ravnotežju, nujna podlaga zanje pa je moč oz. pridobitev nadzora nad življenjem (v tem smislu oblast nad lastnim življenjem)

Temeljni ključ za razumevanje je tu vrsta sanjskih likov, ki izražajo moj spremenjen odnos do vprašanja moči in ustvarjalne agresije. Vsi liki - sosed, sošolec, Jonas, ena izmed sošolk v sanjah o mostu (druga ji je podobna, le daje veliko bolj nežna in ranljiva), so bili nekoč zame nekoliko pregrobi in preveč direktni (za okolico sicer ne), ampak to je bil v bistvu moj problem. Ni naključje, da se ravno ti liki pojavljajo v mojih sanjah kot simbol moči in/ali ustvarjalnosti in konec koncev igrive spontanosti - to troje je namreč povezano.

Če se vrnem na Murileonovo razlago in če se po eni strani strinjam, da ima vsaka moč  seveda teoretično poleg ustvarjalnega tudi svoj razdiralni potencial, po drugi strani te razdiralnosti Jonasa v mojih sanjah po neki zdravi logiki ne vidim, ker kaže na nek čisto drug energetski potencial, tako kot sanjski elementi v sanjah o Dresdnu.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 18.08.2010 at 08:13:27

PREHOD

Prvega dela sanj se slabo spomnim. Je noč in manjka kakšna ura do novega leta. Na trgu pred Univerzo v Ljubljani (na lokaciji, kjer gradijo podzemno parkirišče, le da je v sanjah trg še cel) nas je skupina ljudi, kamor nas je pripeljal vodič z nekim vozilom. Tu nas izkrca in reče, da gre zdaj domov, proslavljat z domačimi novo leto. Malce sem zbegana, ker ne vem, kaj naj bi tam počeli.

Nato smo v nekakšnem prehodu, ki pelje skozi neke jame. Pojavi se moj sošolec iz osnovne šole, ki me ljubeče objame in nas vodi naprej skozi tisti prehod. Sošolčev objem je zelo prijeten, ampak presenečena sem nad njegovo gesto in začudeno vprašam, kaj je zdaj to, ta sošolec mi ni bil nikoli prijeten in kaj počne v mojih sanjah. Nato si razložim, da je verjetno nek aspekt moje osebnosti. Nekje v tem delu sanj se zavem, da sanjam. Sem tam, kjer spim, partner spi poleg mene, ampak okolica je drugačna, še vedno daje vtis nekakšne jame, ki jo prežema komaj vidna modrikasta svetloba. Zdaj se zavedam, da so vsi liki in dogajanja okrog mene sanjski. Opazujem jih z neko radovednostjo, moram pa vložiti določen psihični napor, da si te like lahko poljubno približujem. Spomnim se neke rumene puhaste živalice, ki si jo ogledujem z vseh strani, nato se od nekod pojavi lik ženske, ki se rokuje z mano, potem zagledam lik smehljajočega se starčka. Na koncu vidim posnetek sebe, ko se pogovarjam po telefonu (ta prizor naj bi bil enkrat posnet s kamero, kar sicer ne drži) in z zanimanjem opazujem tudi ta posnetek. Vidim prav določene podrobnosti na sebi, ki jih sicer ne morem.

Na koncu se na področju, kjer spiva s partnerjem, začne premikati neka senca, vse postane zelo čudno in me prestraši, skušam ugotoviti, kaj je, nato začne okolica zopet dobivati podobo iz budnega stanja in se tudi zbudim.

Komentar: tisti del sanj, v katerem se zavedam svojega sanjanja, je v pomenskem smislu nekoristen. Ampak prvič po takšnem tipu sanj sem zaslutila, da je to morda potencial v energijskem smislu. Že nekaj dni, če ne tednov, sem slabo spala in bila energetsko izčrpana. Te sanje pa so pustile v meni neko zelo močno energijo, kot da bi si napolnila baterije.

Prvi del sanj pa mi je simbolno in energetsko zelo zanimiv. Predvsem lik sošolca, njegova realna osebnost, njegov odnos do življenja, ki je zagotovo povezan z nekim prehodom. Takšen tip sanj zanika predpostavke, da so sanje brez pomena, ker je njihova izpovedna in simbolna moč neverjetna.

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 19.08.2010 at 08:13:54

Še en del sanj naslednjega dne.

DELFINI

Z družino smo v nekem obmorskem mestecu. Najprej hodim po plitvini toplega morja in se spuščam v morje po stopnicah. Nato se pojavi na obali tuja turistka, tudi z majhno hčerko. Obe prikličeta k obali delfine, kot da to počneta vsako leto, ko prideta na počitnice. Pripeljem svojo hčerko, da se igra z njimi, eden od delfinov me igrivo poboža s smrčkom. Ob obali jih je zdaj vse polno, priplavajo pa tudi kiti. Eden izmed kitov se znajde na obali in iz njega skoči popolnoma živ delfin.






Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 20.08.2010 at 09:13:47

Zgleda, da so se res pojavile neke nove energije, ki ti polnijo baterije. Verjetno je pot do vpogleda v spremembo v simbolu sošolca, kaj si v njem videla prej in kaj je v sanjah. V realnosti ga verjetno nisi videla čisto objektivno, ampak si na njega  projicirala kake svoje vsebine. Turistični vodič in njegov umik je tudi zanimiv. Njegova odgovornost bi verjetno bila, da poskrbi za turiste, on se pa pred vrhuncem umakne. Turizem se ti v sanjah nenehno ponavlja :). Domnevam, da je turizem tvoja profesija ali pa si pogosto turistka. V simboličnem smislu pa bi turizem lahko predstavljal pasivno prepuščanje in opazovanje z varne razdalje; delfini morajo sami priplavati, da jih doživiš; vodič ne opravlja svojega dela.

Title: Re: plesnamesecu
Post by Devi on 20.08.2010 at 16:09:49

jes nisem vidla nič takega, kar po moje sama nisi opazila..
univerza - šola, učenje, novo leto - časovni prehod
prehod v novo obdobje (visoko šolo življenja?), brez vodiča, ker ga več ne rabiš. študij se od srednje šole razlikuje po neobveznosti. sama si ga izbereš, sama se odločaš, če sploh, kolk in kam boš hodila in kdaj in katere izpite boš delala. samoodgovornost za lastno (nadaljno) pot.
jame po moje pomenijo podzavest. lik sošolca to potrjuje, ker prihaja iz osebne zgodovine, iz neke baze iz preteklosti. naše podzavesti so polne preteklih vtisov in preraslih zavedanj, ki jih je treba predelat na novo. objem, četudi si nista bila blizu, mogoče razlaga, da te bodo objele tud kdaj neprijetne stvari, ampak da so tud te tvoje in je treba do njih vpostavit nekakšen al pa drugačen odnos.
nakar se zaveš da sanjaš. to se mi zdi pomemben prelom v zavesti. budne sanje same po sebi se men tud ne zdijo prov nekej zanimive al pa same po sebi koristne, sam to, da se zgodijo prvič se mi zdi pa zlo pomembno. to dodaja duhovni vidik. mogoče dodatno simbolizirajo neko duhovno prebujanje? v budnih sanjah opazuješ ljudi in sebe.. tukej sem se spomnila na lik 'neosebnega opazovalca', o katerem govorijo v duhovnih tehnikah. če se lahko odmakneš od sebe in drugih in opazuješ, se globlje spoznaš in poznavanje samega sebe pomeni tud večjo integriteto.
boš 'zabredla' globoko vase? če se boš tako odločila, bi lahko.. al pa mogoče sploh ne moreš da ne bi in je to samo info, kje si in da si že noter..
(a se spomniš enih sanj, v katerih si 'darovala' hrano nekemu staremu možu na nekem hodniku.. men se je že takrat zdelo, da si na neki poti v globine, iniciantka)

delfini nej bi pomenili igrivost, igro z življenjem, kiti modrost iz globin(?). dve mami-hčeri. eni kličeta delfine. mogoče se jih bosta vidve tud učili?  delfin iz kita, kaj si ti, s katerim se lažje poistovetiš? ono drugo ti mogoče manjka al pa je potencial ki se ga ne zavedaš prav, pa ga imaš.

na prvo idejo tole..
dobre sanje :)

Title: Re: plesnamesecu
Post by plesnamesecu on 23.08.2010 at 10:21:25

Hvala za komentarja, me je kar presenetila njuna pronicljivost, oba sta koristna, tako da je vedno tudi kaj, česar sama nisem opazila.

Tudi meni se zdi, da lokacija, kjer nas pusti vodič, nekaj predstavlja v simbolnem smislu. Najprej sem tudi razmišljala o Univerzi, ampak zgovorno mi je to, da je tam, kjer gradijo podzemne garaže in potekajo arheološka izkopavanja, v sanjah vse po starem. Nato pa me sošolec pelje v nekakšno podzemlje. Verjetno gre za simboliziranje prelomnice med starim in novim. Stari vodič verjetno nima več koristne vloge, zato se pojavi novi. I guess....

Title: Re: plesnamesecu
Post by Robi on 23.08.2010 at 20:37:21


Quote:
Verjetno gre za simboliziranje prelomnice med starim in novim. Stari vodič verjetno nima več koristne vloge, zato se pojavi novi. I guess....

Človeka vodijo neka prepričanja in miselni vzorci.

Verjetno bo res nekaj na tem, da si prišla do določenih spoznanj in te sedaj vodijo nova prepričanja.

Title: Re: plesnamesecu
Post by murileon on 24.08.2010 at 07:20:40


Robi wrote on 23.08.2010 at 20:37:21:

Quote:
Verjetno gre za simboliziranje prelomnice med starim in novim. Stari vodič verjetno nima več koristne vloge, zato se pojavi novi. I guess....

Človeka vodijo neka prepričanja in miselni vzorci.

Verjetno bo res nekaj na tem, da si prišla do določenih spoznanj in te sedaj vodijo nova prepričanja.


....in nezavedno....

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.