bp
Ex Member
|
Jest bom šel od zadaj naprej, v skladu z mojim pogledom:
Če kaj v tem svetu ni konstruirano, ni naš miselni konstrukt, potem je to telo. Pri tem ga slabo poznamo, drugič ga je z besedami težko opisat, tretjič ga mistificiramo in zavijamo v skrivnosti, četrtič se ga sramujemo in se o tem niti ne upamo pogovarjat, potiskamo v intimo, petič na njem gradimo različne druge konstrukte. V sanjah je telo golo, brez prekrival, soočita se otroška radovednost in neposrednosti z vsemi socialnimi konstrukti, ki smo jih napletli okrog telesa in pojavi se nelagodje, strah, skrb za otroka.
Železniška postaja je kraj, kjer odhajamo, prihajamo, se srečujemo, poslavljamo. Nasploh je v vseh scenah v tvojih sanja nek prihod, odhod, sprememba. Krog deklet ki se igra zate nesmiselno igro, v katero pa se je potrebno vključit, da nisi iz družbe izključen, je v tem okolju morda nenavaden. Lahko da čakate skupaj, da gre za kolektiven prehod, kot je naprimer puberteta, adolescenca, prehod v samostojno življenje, ko se odvezujemo od staršev in v katerem se nam tudi zato zdi grozno pomembna družba in podpora vrstnikov. Ključ do razumevanja tega dela sanj so po mojem tvoji občutki, ki jih do vsega tega občutiš. Družba deklet se ti morda zdi prehodna, pa vendar jo v tem prehodu očitno še potrebuješ.
Sam imam v soseskah futurističnega izgleda rahlo neprijeten občutek. Stanovanjsko naselje v Mostecu, je pri meni, preden je bilo vseljeno in malo ozelenelo, pri meni dobilo ljubkovalni vzdevek Alkatraz, ker me je bolj spomnilo na zapor, kot pa na mesto, kjer bi želel živet. Mislim zato, da sanje v tem delu govorijo o želji po spremembi, po drugačnem, širšem, bolj odprtem pogledu, kot ga omogočajo škatle stanovanjske soseske, v svoji postmodernistični brezkarakternosti. Morda pogrešaš vkljčitev tradicije, izročila, družine, celo česa tako abstraktnega kot je ženski princip v to kockasto praznino, ne vem. Seveda naletiš pri tem na ovire, ki so v tvojem pogledu posledica majhnosti in pa zaostalosti oz. si domišljaš da jih drugje ni, vsaj ne tovrstnih.
Peščene sipine sredi hribov so zanimive, saj se celo tebi v sanjah zdijo neverjetne. Hkrati pa si prepričana da tam so in si jih že izkusila in bi to rada delila še s kom, čeprav veš da imaš omejen čas in svetlobo. Meni se zdijo to sanje o želji po deljenju intime, dosti bolj kot tisti del z golo deklico. Celo morda če tam sipin v resnici tudi ni, pa je morda tista pot proti sipinam, izkušnja te poti nekaj, kar bi rada imela skupnega s sorodnico ali prijateljico, pot, poglede, razglede.
Skratka te tvoje sanje se tudi po mojem mnenju vrtijo okrog tvojega osebnega doživljanja, zorenja, odraščanja, spoznavanja sebe in svojega delovanja, deljenja intime, želja, spomnov, preko vpetosti v družbo, okolje, skozi prijatelje, družbena pravila, vse tja do arhitekture, v katerih se spustiš do telesa, tiste točke, kjer konstrukti niso mogoči, kar pa ne prinese kakšne posebne jasnosti, spoznanja, razsvetljenja, ampak se takoj vklopijo strahovi, skrivnosti, družbena pravila, ki to goloto prekrijejo.
bp
|