Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 4 5
(Read 46317 times)
bp
Ex Member




Re: plesnamesecu
Reply #15 - 13.05.2009 at 09:45:23
 
Jest bom šel od zadaj naprej, v skladu z mojim pogledom:

Če kaj v tem svetu ni konstruirano, ni naš miselni konstrukt, potem je to telo. Pri tem ga slabo poznamo, drugič ga je z besedami težko opisat, tretjič ga mistificiramo in zavijamo v skrivnosti, četrtič se ga sramujemo in se o tem niti ne upamo pogovarjat, potiskamo v intimo, petič na njem gradimo različne druge konstrukte. V sanjah je telo golo, brez prekrival, soočita se otroška radovednost in neposrednosti z vsemi socialnimi konstrukti, ki smo jih napletli okrog telesa in pojavi se nelagodje, strah, skrb za otroka.

Železniška postaja je kraj, kjer odhajamo, prihajamo, se srečujemo, poslavljamo. Nasploh je v vseh scenah v tvojih sanja nek prihod, odhod, sprememba. Krog deklet ki se igra zate nesmiselno igro, v katero pa se je potrebno vključit, da nisi iz družbe izključen, je v tem okolju morda nenavaden. Lahko da čakate skupaj, da gre za kolektiven prehod, kot je naprimer puberteta, adolescenca, prehod v samostojno življenje, ko se odvezujemo od staršev in v katerem se nam tudi zato zdi grozno pomembna družba in podpora vrstnikov. Ključ do razumevanja tega dela sanj so po mojem tvoji občutki, ki jih do vsega tega občutiš. Družba deklet se ti morda zdi prehodna, pa vendar jo v tem prehodu očitno še potrebuješ.

Sam imam v soseskah futurističnega izgleda rahlo neprijeten občutek. Stanovanjsko naselje v Mostecu, je pri meni, preden je bilo vseljeno in malo ozelenelo, pri meni dobilo ljubkovalni vzdevek Alkatraz, ker me je bolj spomnilo na zapor, kot pa na mesto, kjer bi želel živet. Mislim zato, da sanje v tem delu govorijo o želji po spremembi, po drugačnem, širšem, bolj odprtem pogledu, kot ga omogočajo škatle stanovanjske soseske, v svoji postmodernistični brezkarakternosti. Morda pogrešaš vkljčitev tradicije, izročila, družine, celo česa tako abstraktnega kot je ženski princip v to kockasto praznino, ne vem. Seveda naletiš pri tem na ovire, ki so v tvojem pogledu posledica majhnosti in pa zaostalosti oz. si domišljaš da jih drugje ni, vsaj ne tovrstnih.

Peščene sipine sredi hribov so zanimive, saj se celo tebi v sanjah zdijo neverjetne. Hkrati pa si prepričana da tam so in si jih že izkusila in bi to rada delila še s kom, čeprav veš da imaš omejen čas in svetlobo. Meni se zdijo to sanje o želji po deljenju intime, dosti bolj kot tisti del z golo deklico. Celo morda če tam sipin v resnici tudi ni, pa je morda tista pot proti sipinam, izkušnja te poti nekaj, kar bi rada imela skupnega s sorodnico ali prijateljico, pot, poglede, razglede.

Skratka te tvoje sanje se tudi po mojem mnenju vrtijo okrog tvojega osebnega doživljanja, zorenja, odraščanja, spoznavanja sebe in svojega delovanja, deljenja intime, želja, spomnov, preko vpetosti v družbo, okolje, skozi prijatelje, družbena pravila, vse tja do arhitekture, v katerih se spustiš do telesa, tiste točke, kjer konstrukti niso mogoči, kar pa ne prinese kakšne posebne jasnosti, spoznanja, razsvetljenja, ampak se takoj vklopijo strahovi, skrivnosti, družbena pravila, ki to goloto prekrijejo.

bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
murileon
YaBB Moderator
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 749
Kamnik
Gender: male
Re: plesnamesecu
Reply #16 - 13.05.2009 at 12:52:54
 
Quote:
ŽELEZNIŠKA POSTAJA

Tole sem  sanjala včeraj in se zagotovo povezuje s sceno na forumu.


Več sanjskih scen, veliko zabrisanih ali delno pozabljenih.

V eni želim neko dekle (mogoče kakšno sorodnico ali prijateljico iz otroških let) v kraju, kjer sem nekaj let odraščala (in del sorodstva zdaj živi tam), peljati na peščene sipine nekje v hribih, naprej od naše hiše, preden se znoči. V sanjah tudi sama težko verjamem, da so tam peščene sipine, vendar vem, da sem jih videla in bi jih rada pokazala tudi njej. Ne vem pa, če imam še dovolj časa, ker se bo vsak hip zmračilo. Vtis: ta hoja proti hribom, stran od naše hiše, se mi pojavlja v sanjah večkrat. Oziroma bolj kot hoja, scena v teh hribih oz. ravnini, ki je obkrožena s hribi in gozdovi. S tega področja je dober razgled na več sosednjih krajev. Komentar: mislim, da je v sanjah to področje, kjer lahko gledam na določene dogodke z večje distance. Peščenih sipin tam v realnosti ni.

V drugi sceni grem najprej skozi neko sosesko precej futurističnega izgleda, malce spominja na ljubljansko Emoniko, vredna pozornosti se mi zdi edino stavba, ki bi bila lahko novi NUK v Ljubljani (v sanjah pač stoji tam). Namenjena sem pa drugam, na dejansko obstoječo železniško postajo v Ljubljani. Z vlakom nameravam v kraj, ki se je pojavil v prejšnji sanjski sceni, in sicer tako, da bom dala bicikl na vlak (stari bicikl, ki sem ga imela pred leti – vmes sem imela druge), nato pa iz točno določenega kraja prekolesarila do doma (v realnosti sem sicer prekolesarila že precej večje razdalje). V sanjah želim prekolesariti tisti del, kjer je zelo lep razgled daleč naokrog. Zaplet nastane na železniški postaji, kjer mi njihov uradnik pove, da bicikla ne morem vzeti s sabo na vlak – da imajo takšna pravila. Menda to prakticirajo šele v Nemčiji in nato naprej proti severu. Ker je razumeti, da je to praksa le v razvitejših državah, ne razumem zakaj ni to možno tudi v Avstriji. Komentar: v sanjah se mi zdi vožnja z biciklom dobra ideja, čeprav obstajajo hitrejše in enostavnejše variante. Na koncu izpade problematična, ker nisem predvidela možnega zapleta. Še tole: iz kraja, kjer naj bi po svojem načrtu izstopila iz vlaka, vodita do mojega "doma" dve poti. Ena je bolj znana, širša in mimo pelje vlak (je tudi tranzit za turiste). Druga je manj znana, je ožja in zanjo vedo bolj domačini, je pa precej narave okrog in res dober razgled.

Nato mislim, da je nadaljevanje scene s to železniško postajo – smo sama dekleta, po moje v čakalnici, na železniški postaji –kot da bi bile sošolke iz srednješolskih let. Sedimo v krogu. Nekaj jih začne igro z rokami, ki se mi zdi nekoliko otročja. Meni to ne sede, ne želim sodelovati in se izločim iz kroga. Grem se eksperiment koliko časa bom zdržala zunaj kroga. Vse več deklet se vključuje v igro, na koncu mi postane jasno, da bom igro pokvarila, če ne grem nazaj v krog, zato se spet priključim in sledim vzorcu gest z rokami. Komentar: po neki teoriji bi to morali biti moji adolescentni aspekti, ki jih ne želim zapustiti oz. pustiti na cedilu. Nedvomno je sporočilo to, da ne želim pokvariti igre. Po občutku bi rekla obratno, da ne želim zapustiti komunikacije na forumu.

Nekje vmes med temi scenami sem še vedno nekam namenjena na tej železniški postaji – grem nekam po stopnicah gor. Izgleda, da sem gola, ampak ni videti, da bi se zavedala, da je v tem kaj nenavadnega. Mimo pride (mislim da po tekočih stopnicah) manjša deklica svetlih las, mislim, da je tudi sama gola. Zelo jo zanima moje telo, ki je drugačno od njenega (ker je odraslo). Deklici skušam odgovarjati na njena vprašanja, hkrati sem v dilemi ali ravnam prav. Komentar: golota je razstavljanje intime. Mala deklica moj otroški in radovedni aspekt. Jaz pa tista, ki ne vem kaj, koliko in na kakšen način lahko kaj razodenem še ne dozorelemu delu sebe.




Se mi zdi, da si v svojih komentarjih sanje že sama skoraj do konca zanalizirala in skoraj ni kaj dodati.
Samo dogajanje na tem forumu, roko na srce, je tudi malo otročje, hkrati pa tudi zelo odraslo, saj svojo nerazvitost in inferiornost pokažemo drug drugemu in tako dobimo možnost za rast. Zato verjetno tak ambivalenten odnos do onih punc. Radovedna punca po moje potrjuje odraslost radovednega otroka. Odrasli ljudje smo včasih v sramu in zaščiti prav otročji.
Stari dom, vračanje k njemu, verjetno nakazuje naravo dela, ki ga delamo. Zgleda kot eno capljanje na mestu, kjer nič ne narediš a vseeno imaš občutek, da si veliko naredil. Zato pa so zraven tudi futuristični deli v sanjah, ki te pa ne prevzamejo kaj dosti. Na forumu verjetno vsi občasno precej tolčemo prazno slamo.
Zaposleni na postaji ti pove neko novo pravilo. Verjetno si reagirala po kakih svojih starih vzorcih, katere predstavlja ta zaposleni in stari bicikl. To pravilo je verjetno malo rigidno, zato ga verjetno pripisuješ zahodu, ki bolj spoštuje pravila.
Železniška postaja zgleda kot zastoj, verjetno bi bilo vse lažje in manj komplicirano, če bi se odpeljala kar s kakim biciklom.
Kaj pa ti pomenijo peščene sipine? Verjetno so sipine tiste, ki te tu zadržujejo.

Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: plesnamesecu
Reply #17 - 13.05.2009 at 15:57:57
 
murileon wrote on 13.05.2009 at 12:52:54:
Železniška postaja zgleda kot zastoj, verjetno bi bilo vse lažje in manj komplicirano, če bi se odpeljala kar s kakim biciklom.
Kaj pa ti pomenijo peščene sipine? Verjetno so sipine tiste, ki te tu zadržujejo.


Peščene sipine povezuie z dobrim razgledom, dober  razgled je pogojen  z golostjo teh sipin... tako da je mogoče razumet golost kot možnost za nemoten/nepogojen vpogled. Kolo kot prevozno sredtsvo do teh sipin tudi omogoča boljši razgled, vendar tudi individulani  napor, ki bi lahko ta razgled/vpogled okrnil, zato kombinacija z vlakom. Vlak je namreč  kolektivno sredstvo prevoza, ki omili individulni napor, zaplet na železniški postaji pa bi lako pomenil problem ločevanja med kolektivnim in individulnim, kot vsiljevanje kolektivnega na račun individulnega (morda s smislu  moraliziranja, pristnega tudi na tem forumu kot javnem mestu - železniški postaji)    
Back to top
 
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: plesnamesecu
Reply #18 - 14.05.2009 at 21:04:19
 
jes bom zajadrala nekam u čist drugo sfero, čeprov se mi zdi, da imaš ti rada jasnost in logiko in si rada poskusiš stvari čimbolj smiselno razložit.. sam men so se tele sanje, ko sem jih prebrala zazdele čist magične, prov čarovniške. (mogoče vidim vse prave simbole not, ker sem sama na njih pozorna, se mi pa zdi da je tud bp v sanjah zaznal nek ženski princip.. namreč, v tvojih sanjah so same ženske.. vseeno bo tole zelo subjektivno, sam mislim, da objektivnega itak nič ne vidim)

v prvem delu sanj greš od doma v divjino, noči se in ti iščeš peščene sipine. to me je asociiralo na uno knjigo Ženske, ki tečejo z volkovi. Nekje pri koncu je ena pesem, ki pravi: 'Pojdi v gozd, pojdi tja.. če ne boš šla v gozd, se nikoli ne bo zgodilo nič in tvoje življenje se nikoli ne bo začelo..' v gozdu boš srečala divjo naravo, nekej prvinskega, kar še ima prave nagone in občutke. kar ve, kaj je res in kaj laž, komu/čemu zaupaš, komu/čemu pa ne. Večkrat greš v sanjah od doma, od varnosti, od naučenega in bežiš v gozd. iskat tisto v sebi, kar ve.
peščene sipine se mi zdijo en tak magičen kraj. sredi divjine. tam se srečata nebo in zemlja v svoji najbolj osnovni podobi. spodaj je zemlja, zgoraj nebo. pripadaš obojemu, stojiš pa vmes. spodaj je prah si in v prah se povrneš in zgorej večnost in enost. na takem prostoru se mi zdi, da človek lažje začuti življenje in dobijo stvari s katerimi se vsakodnevno ukvarja zelo široko perspektivo. če je bil prej izgubljen, se najde. ker tam ni ničesar. samo ti si. in svet okoli tebe. in prostor v katerega lahko vse zložiš, pa bo še vedno prazen. ker prostora ne polnijo stvari, ampak smisel.

v drugi sceni si v realnem življenju in na poti v divjino. greš mimo NUKa (tudi kultura se lahko tolk 'modernizira', da se v njej izgubi stik z lastnim bistvom). tja se boš peljala z vlakom in kolesom. ne zelo moderna prevoza.. mogoče razumeš pomen tradicionalnih obredov, ki že sami po sebi prikličejo pravo vzdušje in občutja. ampak v divjino ne prideš. tvoj nadzornik ti ne dovoli. (moški razumni del psihe?)

tretja scena.. dekleta na postaji. sedite v krogu. mene spominja na coven, čarovniški zaprti krog, le da se namesto zaklinjanj izvajajo gibi. igre z rokami. roke so funkcionalni del človeka, tebi se zdi otročje v življenjsko funkcionalnost spustit nekaj tako neresnega, kot je igra kretenj. ki nekej predstavljajo. določene kretnje imajo lahko zelo veliko moč. pri chi-gongu se zgolj s kretnjami telesa pretaka energija, pri reikiju se zgolj s kretnjami odpira energetski pretok. rekla si: vzorec gest.. to niso naključne geste, imajo pomen. in spominja me na mlada dekleta, ki imajo svoje 'čarovniške' obrede. v tistem času jih to še zanima, ne zdi se jim neumno ampak zanimivo, upajo si, in odprte so, ker še ne vejo, čemu je 'treba' verjet, čemu pa ne.. in če drugega ne, je to v mladosti za ene en prvih načinov, na katerega začnejo iskat svoj lastni duhovni izraz al pa izvor (cerkvene obrede se naučiš in jih podeduješ po družini, v veri ni iskanja lastnega izraza in razglabljanja o tem, kakšen je svet in kdo sem jaz v njem in kaj zmorem) Na koncu se le vključiš, a ne poveš, kako se počutiš, ko postaneš del kroga. (to bi me zanimalo).

v zadnjem delu se mi zdi, da se srečata tvoj naravni in tvoj ustvarjeni jaz. in se pogovarjata. o ženskosti. kdo ona je. deklica še ne ve in ti boš njen prvi vir znanja. kaj ji boš povedala? kaj so povedali tebi? razmišljaš o omejevanju/preoblikovanju informacij. da bodo primernejše (letom, občutljivosti, prepričanjem, zrelosti). vedno je nekdo ki sprašuje in informacije, ki jih je treba oblikovat v nekaj, kar je primerno določeni zrelosti (da bodo sploh uporabne, da bo vzgoja prava, ..). kolk razumemo? kaj zamolčimo in zakaj? kaj so zamolčali nam? smo vse zamolčano pozneje odkrili? in kaj, če nismo? se pozneje sploh še sprašujemo? mogoče se začnemo šele takrat, ko nam nekdo spet postavi prvo vprašanje..

in še zmerom si na postaji. med vsemi temi prihodi in odhodi in poskusi nekam prit, se dejansko vse dogaja tam. nikamor ti ni treba it. karkoli hočeš najt, je že tam.
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
plesnamesecu
Ex Member




Re: plesnamesecu
Reply #19 - 15.05.2009 at 11:41:55
 
Zanimivo se mi zdi, da ste vsi nekaj videli v teh peščenih sipinah, ki sem jih jaz kar nekako pustila za sabo. Mislim, da sta prva in zadnja scena v sanjah povezani in da obe govorita o tem, da rabim pogled drugega. V prvi sceni je namreč nekaj nelogičnega – ni jasno, zakaj bi morala nujno pred temo pokazati te sipine, saj bodo itak tam ostale. Edini odgovor vidim v tem, da ne verjamem niti sama sebi, da moram še enkrat tja in še z nekom drugim, da se lahko prepričam. V sanjah te sipine tudi povezujem s pojavom vode – voda je vzrok zanje in bolj gre za to, da ne morem verjeti, da bi bila tam voda – ker vsi vemo, da tam ni vode. In mislim, da bodo drugi verjeli še manj. Vsi imamo v spominu sceno, kakršno smo videli nazadnje in je od vekomaj ista, jaz pa sem videla spremembe. In ni nobene logične razlage, kako bi lahko prišlo do teh sprememb – pa vendar so bile tam. Gre za razliko med tem, kar mi pravi razum in med tem, kar so zaznale moje oči. To razliko morajo videti še oči nekoga drugega. In mogoče je v tem res del magije, kot pravi Devi. Res je tudi, da so te sipine na področju, ki je v realnosti na robu gozda (in na zemljišču, ki je formalno last mene in moje sestre).

Stanovanjska soseska Mostec (kot primer nekaterih tipov sodobne gradnje) je zanimiv primer navezave na moje sanje. Tisti, ki je ni šel pogledat pred leti ali pa tudi sedaj, bo mogoče težko razumel. Ta soseska velja za prestižno in se reklamira tudi kot soseska, ki ponuja stik z naravo, ima pogled na jezerce, itd. Absurd je v tem, da pogled nanjo (sploh s ceste, ki pelje mimo) v človeku zares pusti občutek, da gre za zaporniški kompleks. Mogoče je vzrok v forsiranju individualnosti, kjer se popolnoma izgubi občutek za skupnost. In namesto odprtosti in maksimalne svobode, ki jo reklamira, vzpodbudi zaprtost, osamo, izključitev (tudi princip zaporne kazni je v izključitvi iz skupnosti). Nauk te zgodbe je, vsaj zame, da brez skupnosti odprtosti ne more biti.

Ko sem si vzela malo časa za te sanje, mi je krog deklet, ki se igrajo z rokami, postal precej bolj večplasten. Ne vem, če razlaga sanje, ampak tudi jaz sem dobila asociacijo na ritual. V bistvu se v tej sceni nekaj zgodi z mano. Zanimivo, da je zelo malo občutkov,  bolj gre za transformacijo zavedanja. Ko izstopim iz kroga, to doživljam kot za druge nepomembno odločitev – kot samo preizkus mojih notranjih vzgibov. Zunaj kroga gledam na celotno dogajanje z večje distance in bolj vidim mehanizem te igre. Vidim, da ta igra zahteva udeležbo vseh in da jo bo moj izstop prekinil – prekinila bom harmonijo rituala in nekaj bom vzela tem dekletom – kar je očitno zanje pomembno. Zato grem nazaj v krog, preden je prepozno. Mene je ta scena bolj spomnila na Gapetov »vsi smo eno«  - življenje ima obliko kroga. Skupnost ima obliko kroga. Sodobna arhitektura marsikje krši to načelo in prekinja ta živi tok - mogoče gre zato v sanjah mimo moje pozornosti.

In zdi se mi, da ravno ta moja vključitev nazaj v krog pripelje deklico mimo mene. Brez tega kroga ne bi bilo pogleda otroka. Drugače bi šla naprej po stopnicah gola, pa se ne bi niti zavedela svojega telesa in svoje golote. Včasih mi je zanimivo opazovati, kako majhni otroci privlečejo poglede odraslih. Kot da bi imeli v sebi magnet. V otroku se še zrcali nepotvorjen svet, brez cenzure, brez selekcije. V njem je še vedno tisti »vse je eno«.  

Mislim, da moje sanje govorijo o pogledu in zrenju (že spet) - vidim sipine, pa ne verjamem, vidim dogajanje v krogu z druge perspektive šele ko izstopim, iščem prevozna sredstva, s katerimi lahko najboljše vidim, na koncu otrok vidi mene oz. šele ozavešča, kaj vidi - jaz pa se moram odločati, kako to posredovati in izgleda nisem še čisto tam, kjer bi zmogla harmonično nemoteno komunikacijo s svetom, s sabo, z otrokom.

Sanje pa govorijo pa tudi o vstopanjih in izstopanjih. Zamislim si točno določen kraj, kjer bom izstopila z vlaka. Izstopim iz kroga in nato spet vstopim vanj. Vstop in izstop imata veliko opravka z zavedanjem. Včasih je treba izstopiti, da bi videl z druge perspektive (z biciklom grem lahko po drugi poti in vidim drugo perspektivo, kot če bi se celo pot peljala z vlakom). Ampak spet samo zato, da bi nato spet nekam vstopila in postala del kroga.
Back to top
« Last Edit: 15.05.2009 at 14:16:18 by plesnamesecu »  
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: plesnamesecu
Reply #20 - 15.05.2009 at 12:31:59
 
Meni se zdi, da so paradoksi, nenavadni pojavi in podobno v sanjah nek del našega notranjega dogajanja, ki se močno trudi priti do odra naše zavesti in poskuša zbudit pozornost. Pri tebi je to peščena sipina sredi hribov, pri titudu zadnjič dva avtomobila, ki se zraven njega zaletita v zid na videz brez razloga, pri meni morda pošasti za mojim hrbtom, pri devi medved, pri murileonu spomini in podobe, ki jih sicer tlači.

Po mojem imaš prav, ko praviš, da niso tako pomembni sami na sebi, ampak tisto, kar jih generira.

bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: plesnamesecu
Reply #21 - 18.05.2009 at 10:24:05
 
Quote:
Zanimivo se mi zdi, da ste vsi nekaj videli v teh peščenih sipinah, ki sem jih jaz kar nekako pustila za sabo.

Gozd je po mojem pogosta metafora za dogajanje pod pragom zavesti, temčno, neznano, nepregledno, nepredvidljivo. Prav tako je lahko metafora za sanje, sanjski svet. V tem kontekstu je lahko čistina oz. peščena sipina morda prav kakšno analiziranje, razlaganje sanj.

V ta kontekst bi lahko stlačil celo kakšno zenovsko "drevo v zlatem gozdu", kot metaforo za metaforo v metaforičnem prepletu, oz. tisto, čemur danes bolj popularno pravimo, da je konstruirano.

bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: plesnamesecu
Reply #22 - 18.05.2009 at 12:00:50
 
Quote:
Zanimivo se mi zdi, da ste vsi nekaj videli v teh peščenih sipinah, ki sem jih jaz kar nekako pustila za sabo. Mislim, da sta prva in zadnja scena v sanjah povezani in da obe govorita o tem, da rabim pogled drugega. V prvi sceni je namreč nekaj nelogičnega – ni jasno, zakaj bi morala nujno pred temo pokazati te sipine, saj bodo itak tam ostale. Edini odgovor vidim v tem, da ne verjamem niti sama sebi, da moram še enkrat tja in še z nekom drugim, da se lahko prepričam.


Tle jest vidim en problem (po bp-jevsko paradoks)  s pomeni  simbolov, ki naj bi bili hkrati kolektivni in osebni/indivudalni. Da nekaj lahko funkcionira kot simbol (v pomenuu ključa do v pogleda v osebno/koketivno nezavedno), mora bit kolektivno verificirano  torej ustvarjeno/preizkušeno in skranjeno v kolektivnem spominu (kot del naše kolektivne zgodovine), tud če ima čisto osebni pomen (ki mu ga da osebna zgodovina). Da nekaj  (npr. puščava) deluje kot simbol, torej mora bit kolektivno verifirificirano, mora 'nekaj' pomenit  najmanj dvema,  torej  morata vsaj dva (po možnosti nedvisno, čeprav najboljš kot prijatelja zaradi zmanjašanja možnosti zlorabe?) potrdit obstoj nekega pojava, da lahko deluje kot simbol, čeprav lahko  vsakomur (pač vsakemu v  skladu z njegovo osebno zgodovinio) omogoča vpogled  v nekaj drugega...
Back to top
 
 
IP Logged
 
murileon
YaBB Moderator
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 749
Kamnik
Gender: male
Re: plesnamesecu
Reply #23 - 20.05.2009 at 07:37:12
 
Še malo moje subjektivne interpretacije:

En del sanj, tam, kjer je zaplet, se mi zdi zanimiv s še enega vidika. Odločitev ali z vlakom ali z biciklom. Vlak je verjetno najbolj varno prevozno sredstvo in je produkt kolektivnega ustvarjanja človeštva. Tudi bicikel je produkt kolektivnega ustvarjanja. Je pa bicikel bolj nevarno, bolj individualno mobilno sredstvo, ki omogoča dostop do krajev, kamor se z vlakom ne da. Vlak je težko, utirjeno, zelo varno prevozno sredstvo, ki pripelje samo do določenih točk. Pri uporabi bicikla si odvisen od svoje kondicije, v vlaku pa samo sediš in čakaš, da te pripelje do želene točke. Ko hočeš na vlak, imaš opravka z rigidnimi pravili, ki se jim mora inferiorna oseba (zaposleni na železnici) držati in mora z njimi tudi druge malo "zajebavati". Se pa z vlakom daleč pride, predvsem v obdobju, ko smo mladi, neizkušeni, takrat verjetno rabimo vlak, ker bi se z biciklom hitro zgubili, pa še kam daleč ne bi mogli priti, ker so naše sposobnosti omejene. Najboljša je torej kombinacija vlaka in bicikla. Vlak te daleč pripelje, na kraje, kamor ne moreš ali nočeš z vlakom, pa greš z biciklom. Do sipin se pride samo z biciklom, kar pa ti onemogoča zaposleni na železnici, ki mora spoštovati pravila. Gre za svobodo pri potovanju z vlakom. Mi tu veliko vozimo z biciklom in odkrivamo toplo vodo, namesto, da bi se vsedli na vlak in uporabili utirjeno in preizkušeno prevozno sredstvo. Verjetno smo tukaj spretni biciklisti, ki jim manjka vožnje z vlakom, zato se verjetno pogosto pri vseh nas pojavi upor v podobi zaposlenega na železnici, ki reče, da z biciklom ne bo šlo.
V tvojih sanjah ne gre za veliko razdaljo, gre za razdaljo, ki bi jo z biciklom komot premagala, pa se vseeno nezavedno zainati in te pošlje na vlak.
Deklice v krogu in mala deklica verjetno nekega učnega-izobraževalnega procesa, dediščine kolektivnega še niso veliko prejele. Zato je verjetno tista mala gola deklica v svoji radovednosti in avtentičnosti zelo ranljiva, ker ni zaščitena s kolektivno že pridobljenimi znanji. V sanjah se kaže tudi dozorevanje, do katerega se pride na železniški postaji, kjer se čaka, da te vlak, kolektivna dediščina, nekam pripelje. Na tem forumu, od nas otrok, skozi igro dobivaš zavedanje o sebi in svoji vlogi, funkciji, situaciji. Vlak ali pa bicikel te bosta pripeljala do sipin Smiley, ki so tam, od koder izviraš. Zanimivo. Hude sanje.
Iz deklice, praviš, govori, vse je eno. Deklico srečaš na železniški postaji, ki je, po moji subjektivni interpretaciji, čakalnica za prejemanje kolektivne dediščine znanja (učno-izobraževalni proces). Deklica je v fazi, ko kolektivne dediščine še ni veliko prejela, svojega je pa tudi bore malo ustvarila. Je pa radovedna in prvinska. Na tej stopnji razvoja, smo res vsi še na podobni fazi razvoja, "eno". Imamo pa vsak svoje potenciale. Skozi kolektivno in individualno izobraževanje-razvoj dobimo bolj izrazito identiteto in nismo več samo eno, ampak dobimo zraven, se obogatimo z identiteto kolektivnega in s tistim, kar sami ustvarimo. Razvijamo potenciale. Kolektivna dediščina je lahko dobra, lahko pa slaba, odvisno od kvalitete in kvantitete doze, ki smo jo prejeli. Potenciale lahko zatre ali spodbuja. Verjetno si nečesa premalo dobila ali pa se dobljenega ne spomniš več ali pa kaj od tega ni bilo dobro ali pa te to preprosto zanimam in te žene radovednost-čudenje-zrenje, zato se pa vračaš v prostor in čas, ko se je dediščina prejemala. Si pa pri tem ustvarjalna in samostojna, saj greš z biciklom.
Uff, ful obsežne sanje si sanjala.
Vedno sanjaš neke kraje, ki so turistično zanimivi. Afrika, sipine, turistična cesta, arhitektura v ljubljani,... Kaj zate pomeni turizem, ogledovanja v simboličnem smislu? Nalašč sem uporabil besedo ogledovanje, namesto besede zrenje. Gre za turizem, ki je lahko tudi čisto banalno-komercialno-hedonistična stvar, kar pa človek v pravi meri tudi rabi, če druga ne, kot spremembo, da napolni baterije. Zdaj sem se spomnil, da si imela nekoč sanje na temo nakupovanja v trgovini, s čimer so se zgleda, vsaj na nivoju turizma, te sanje spet malo pozabavale. Turizem, samo ogledovanje, ima tudi neresno dimenzijo, namenjeno zabavi in oddihu, brez globine. Verjetno so sanje želele opozoriti, da se pri interpretacijah dogaja tudi to, komentiranje videnega brez globine. Verjetno pri vseh.
Back to top
« Last Edit: 20.05.2009 at 12:31:53 by murileon »  
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: plesnamesecu
Reply #24 - 20.05.2009 at 10:40:10
 
titud wrote on 18.05.2009 at 12:00:50:
Tle jest vidim en problem (po bp-jevsko paradoks)  s pomeni  simbolov, ki naj bi bili hkrati kolektivni in osebni/indivudalni. Da nekaj lahko funkcionira kot simbol (v pomenuu ključa do v pogleda v osebno/koketivno nezavedno), mora bit kolektivno verificirano  torej ustvarjeno/preizkušeno in skranjeno v kolektivnem spominu (kot del naše kolektivne zgodovine), tud če ima čisto osebni pomen (ki mu ga da osebna zgodovina). Da nekaj  (npr. puščava) deluje kot simbol, torej mora bit kolektivno verifirificirano, mora 'nekaj' pomenit  najmanj dvema,  torej  morata vsaj dva (po možnosti nedvisno, čeprav najboljš kot prijatelja zaradi zmanjašanja možnosti zlorabe?) potrdit obstoj nekega pojava, da lahko deluje kot simbol, čeprav lahko  vsakomur (pač vsakemu v  skladu z njegovo osebno zgodovinio) omogoča vpogled  v nekaj drugega...

Meni se zdi, da je včasih morda dovolj pozornost, kolektivni spomin je zame tisto, kar se da najti tudi v knjižnici. Mi je pa še nekaj časa odmevalo po glavi, tako da sem napisal še tekst, ki se skriva za tem linkom..

lp, bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
plesnamesecu
Ex Member




Re: plesnamesecu
Reply #25 - 21.05.2009 at 12:47:58
 
Mhm, drevesa v zlatem gozdu in paradoksi  Smiley. Zanimivo. Bom poskusila na vse vaše razlage, ki mi dajejo materiala za nekaj let  Smiley, na kratko odgovoriti.

Mislim, da bistvo prve scene v mojih sanjah niso peščene sipine, ampak to, kar počnem v zvezi s tem, da sem jih videla. Sanje izražajo paradoksnost mojega načina funkcioniranja (in so odgovor na konfliktiranje v zadevi Murileon-Gaviota). V tem smislu so sanje dokaj dobesedne. To bi se moralo nanašati na mojo prekomerno, neracionalno vnemo pri zagovarjanju lastnih stališč oz. tistega, kar jaz vidim, pa drugi izgleda da ne. Peščene sipine bi bile tako sinonim za resnico, hkrati pa tudi sinonim za izgubljanje časa in energije, ki ga vlagam v to, da bi posredovala to resnico drugim, ki je že itak tam in ne more izginiti. Vzrok za ta moj način funkcioniranja je v kraju, nad katerim so postavljene te peščene sipine. Ta kraj predstavlja ena zelo težka leta odraščanja zame, v katerih je bil ta boj za resnico (zaradi zelo nasilnega okolja) smiseln in upravičen, danes pa ni več. Recimo temu, da gre za strah (največkrat nezavedni) pred nasiljem kolektivnega nad individualnim - v bistvu ste vsi opazili to razmerje med kolektivnim in individualnim v sanjah,  Devi pa posebej potrebo ozaveščanja individualnega.

murileon wrote on 20.05.2009 at 07:37:12:
Še malo moje subjektivne interpretacije:

Vedno sanjaš neke kraje, ki so turistično zanimivi. Afrika, sipine, turistična cesta, arhitektura v ljubljani,... Kaj zate pomeni turizem, ogledovanja v simboličnem smislu? Nalašč sem uporabil besedo ogledovanje, namesto besede zrenje. Gre za turizem, ki je lahko tudi čisto banalno-komercialno-hedonistična stvar, kar pa človek v pravi meri tudi rabi, če druga ne, kot spremembo, da napolni baterije. Zdaj sem se spomnil, da si imela nekoč sanje na temo nakupovanja v trgovini, s čimer so se zgleda, vsaj na nivoju turizma, te sanje spet malo pozabavale. Turizem, samo ogledovanje, ima tudi neresno dimenzijo, namenjeno zabavi in oddihu, brez globine. Verjetno so sanje želele opozoriti, da se pri interpretacijah dogaja tudi to, komentiranje videnega brez globine. Verjetno pri vseh.


Tisto, kar opažam,  je to, da se mi pojavlja (od vedno) neverjetno veliko število tujih dežel v sanjah, zadnje čase pa še rasno mešanje  Roll Eyes. S tem, da v sanjah ne hodim na turistična ogledovanja  Wink. V bistvu sem po duši bolj popotnica in me je groza vnaprej splaniranih turističnih paketov. Mislim, da je razlog v tistem, kar sem zgoraj napisala. Sanje so odgovor duše na nasilne poskuse zadušitve individualnega - ampak hkrati tudi združevanje - torej iskanje kolektivnega na neki novi osnovi. Mislim, da se v ta kontekst vklapljajo tudi moje sanje o gradovih. Bi bilo pa lahko hkrati tudi polnjenje baterij - ampak moja sanjska dogajanja v tujih deželah ponavadi niso uživanje v turizmu  Undecided.

V bistvu ste vsi dali toliko izhodišč, da sem se kar malo izgubila v vsem tem  Smiley.
Back to top
 
 
IP Logged
 
plesnamesecu
Ex Member




Re: plesnamesecu
Reply #26 - 03.06.2009 at 12:07:15
 
Sanj se bolj malo spomnim.  Najprej se v množici ljudi nekam vzpenjam, nato postane prizorišče notranjost neke cerkve, prostor je ogromen. Ne vem natačno, zakaj moram v cerkvi nekaj plačati, da grem lahko ven. Poleg tega jim moram dati vsaj eno od treh knjig, ki jih imam s sabo. Edina scena, ki se je jasno spomnim, je vsebina dveh knjig. Najprej potegnem ven zelo rabljen in popisan učbenik nemškega jezika (v realnosti obstaja). Tega jim nočem pustiti, nima sicer nobene materialne vrednosti, ampak je iz določenih vzrokov zame spominska vrednost. Nato jim dam novo knjigo o poganski ikonografiji v cerkvah (v realnosti ne vem zanjo). Rečem, da je ta več vredna, ampak mogoče ne bo po njihovem okusu. Jasno se pa spomnim fotografij iz te knjige - lesene skulpture, ki simbolizirajo elemente v naravi, postavljene v sakralni prostor.
Back to top
 
 
IP Logged
 
murileon
YaBB Moderator
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 749
Kamnik
Gender: male
Re: plesnamesecu
Reply #27 - 03.06.2009 at 14:22:31
 
A lahko kaj več napišeš o simbolih  in občutkih v sanjah in do česa si že sama prišla.
Back to top
 
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: plesnamesecu
Reply #28 - 03.06.2009 at 15:26:05
 
Mene knjige spominjajo na interese, vrednote in stališča, nemški učbenik na tiste bolj osebne, povezane z marsikakšnimi spomini, ki ima najvišjo osebno vrednost, morda pa simbolizira tudi željo iti v širiši svet, tista knjiga o poganski ikonografiji pa na tiste malo bolj abstraktne in glede na okolico celo rahlo nenavadne. Prostor ki ga vidiš kot cerkev pa na okolje v katerem sicer deluješ, sploh ker si večkrat v sanjah želiš v druga okolja in drugačne izkušnje. Plačilo za izstop je v tem kontekstu pravzaprav kar precej visoko. Tvoje dejanje pa je lahko celo rahlo subverzivno, daš jim nekaj, kar v tem okolju deluje ne prav pravoverno. Morda knjiga govori o življenju, ne samo človeškem, ampak kar vsem, kot o čudežu, tistemu, kar je vredno postavit v središče in imet za sveto, namesto monoteizma pa uvaja širši pogled, neke vrste panteizem. Morda bi morala za odhod v svet določene interese žrtvovat, recimo bi se enostavno zgubili v raznih pritiskih, opravkih, delu in podobnem. Precej bolje pa verjetno veš sama.
Back to top
 
 
IP Logged
 
murileon
YaBB Moderator
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 749
Kamnik
Gender: male
Re: plesnamesecu
Reply #29 - 04.06.2009 at 07:51:22
 
Quote:
Sanj se bolj malo spomnim.  Najprej se v množici ljudi nekam vzpenjam, nato postane prizorišče notranjost neke cerkve, prostor je ogromen. Ne vem natačno, zakaj moram v cerkvi nekaj plačati, da grem lahko ven. Poleg tega jim moram dati vsaj eno od treh knjig, ki jih imam s sabo. Edina scena, ki se je jasno spomnim, je vsebina dveh knjig. Najprej potegnem ven zelo rabljen in popisan učbenik nemškega jezika (v realnosti obstaja). Tega jim nočem pustiti, nima sicer nobene materialne vrednosti, ampak je iz določenih vzrokov zame spominska vrednost. Nato jim dam novo knjigo o poganski ikonografiji v cerkvah (v realnosti ne vem zanjo). Rečem, da je ta več vredna, ampak mogoče ne bo po njihovem okusu. Jasno se pa spomnim fotografij iz te knjige - lesene skulpture, ki simbolizirajo elemente v naravi, postavljene v sakralni prostor.


Zdi se mi, da sanje govorijo o občutku pripadnosti in o prilagajanju neki skupnosti. Zaradi občutka pripadnosti se počutiš krivo, ko želiš iti ven iz cerkve. Za izhod je potrebno plačati neki davek. Kot je bp dobro opazil, gre za neke osebne vrednote, ki imajo zate visoko vrednost. Temu se, jasno, nočeš odpovedati. Pripravljena pa si se odpovedati nekim abstraktnim vrednotam, kar je že, kot se mi zdi, že tudi bp omenil. Tisti začetni vzpon po moje govori o trudu, ki ga vlagaš na kolektivnem nivoju, da bi soustvarjala neke skupne svete vrednote. Sanje kažejo na razvito kolektivno odgovornost, ki bo še naprej doživljala svoj razvoj ali spremembe, predvsem na podlagi dinamike med osebnimi izkušnjami in abstraktnimi znanji. Te sanje so verjetno trenutni prikaz te zgodbe.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 4 5