Alojz in Sandib wrote on 26.11.2008 at 22:27:02:

Pa jaz to vem, zato o tem govorim. Spomin kot tak nima nič z gensko kodo. Naš spomin seže nekje do zgodnjega otroštva. To je dejstvo. Ko pogledaš človeka ali sebe kot celoto, kjer je spomin le delček, se ti odpre celotno vedenje. Če izhajaš samo iz spomina in misli si v časovnem intervalu. Vseskozi omenjam celoto, enost in to je večno sedaj.

Lp,Igor

Alojz in Sandib wrote on 26.11.2008 at 13:26:25:

Quod erat demonstrandum.  

Quote:

Seveda, ko pa vso pozornost namenjaš sanjam.

Lp,Igor

Alojz in Sandib wrote on 26.11.2008 at 21:41:51:


V redu, želiš me v vlogi spraševalca, sebe pa vidiš v vlogi učitelja. Ne vidiš me torej v  vlogi sogovornika, s katerim bi iskal konsenz okrog temljenih vrednot, v skladu s katerimi bi dajala vsak svoje rešitve.

Želiš me vodit iz zemlje, kjer dialoški konsenz o temeljnih vrednotah ni možen, v vesolje, kjer ta  galaktični konsenz vlada, a ga navadni zemljani ne (u)vidimo, ker smo cikllično sampozabljivi in samonespoznani. Kot samospoznan zemljan (za razliko od nesamospoznanega mene) veš, da tak konsenz obstaja, vendar ga sam ne poznaš. Vabiš me torej, da me vodiš  po tebi znani (in meni neznani) poti  k cilju, za katerega veš da obstaja (meni njegov obstoj ni znan), k spozanju nekega etičnega konsenza, ki je na najini stopnji  samospoznanja obema tukaj-in-zdaj nespoznaten.

In sedaj vprašanje:  zakaj misliš,  da si po lastni svobodni volji  želel take komunikacije s tabo,  ki bi me vodila po samo tebi znani poti proti cilju, h kateremu niti ne vem,  če sploh stremim in v katerega obstoj kot tak tako ali tako dvomim in za katerega tudi ti praviš, da je v svoji zemeljski razšežnosti itak obema nedoumljiv oz. je doumljiv samo v neki širši galaktični dimenziji? (sem se zelo pazil, da sem sestavil  vprašnje iz tvojih lastnih trditev in ne iz trditev, ki bi ti jih pripisal)      

titud wrote on 27.11.2008 at 12:42:04:

Ti govoriš o nezaupanju. Vse bi nekaj verificira, preverjal. Kdo pa je ta revizor? Ti sam na podlagi izkušenj. Zopet se vržeš v percepcijo časa in si zopet na starem. Kar si ti predstavljaš pod ustvarjalnost je le neka nadgradnja, dodajanje. To pa v psihološkem smislu ima vedno svoj začetek in posledično konec. To ti daje varnost, ker je umsko oprijemljivo.

Lp,Igor

titud wrote on 27.11.2008 at 12:42:04:


Titud to ni nič drugega kot besedno predrugačen moj post tebi,ki pa ohranja bistvo,ki sem ti ga že podal.

Lp Alojz  

Alojz in Sandib wrote on 27.11.2008 at 19:15:35:

Po pravici povedano se mi ne šplila več vloge dežurne budale ali statitsa na furumski sceni, ki si jo spremnu v šov, za katerega si sproti prrirejaš scenarij tako da drugim namenjaš le take vloge,  da lahko ob njih zablestiš v čim bolj zvezdiški vlogi....

Titud

Samo toliko, da se popolnoma razumeva. Ne jemlji zadev osebno.Ko jaz nekaj napišem napišem z namenom,kjer mi sogovornik služi kot medij, v bistvu pa sporočam širšemu krogu.
Dojemi ni osebno. Zame osebno si ti čist ok.. Jaz izrabljam (dobesedno) tvoje poste in razmišljanje zato,da lahko zadevo pojasnim s svojega stališča. Nič drugega. Ko boš to sprejel ne bo nikakršne hude krvi s tvoje strani. Ne želim biti pokroviteljski,samo predlagam ti- kako glej na zadevo.

Lp Alojz