Quote:titud wrote on 26.11.2008 at 11:34:39:Quote:Pri ustvarjanju koeksistence, ustvarjaš odnos. Ustvarjanje, pa ne pomeni nekih zabetoniranih stališč. Ko je človek ustvarjalen, se odnos vzpostavlja vsak trenutek, ne temelji na neki zgodovini in podobi.Ustvarjalnost je znak inteligence. Človek, ki ima stališča in znanje, katerega se drži in je nanj ponosen, vzpostavi odnos z znanjem ne človekom. Kje je potem tukaj inteligenca in ustvarjalnost? Ni je. Je le intelektualno čvekanje.
Lp,Igor
Nasprotuješ si v samem postu. Najprej trdiš, da odnos ne temlji na neki zgodovini in podobi ampak na trentku, potem ga postavljaš na stališča in znanja, ki so vsaj po moje lahko le plod nekih predhodnih (osebne zgodovine) izkušenj in znanj, o katerih si izoblikuje nek ponos (vrednostno podobo).
Podlaga odnosa je neka skupna vrednostna opredlitev, ki se skozi komunkacijo vedno znova vzpostavlja. Del skupne vrednostne opredlitve je tako tudi potreba po komunikaciiji sami, šele tu pa nastopi intelekt, ki komunikaciji daje potrebno jasnost in nedvoumnost s tem da išče in kreira pretočne komunikacijske kanale s čim manj ovirami in šumi.
Ne razumem te, kje si nasprotujem. Govoril sem o odnosu, kot ustvarjalnosti. Če vsako stvar primerjaš z nečim iz spomina, pač nisi ustvarjalen, ker primerjaš s starim. Takšen način ti izkrivlja odnos. Ti odnos imaš, ampak ni ustvarjalen, je star.
Lp,Igor
Igor
Jaz bi dodal svoje razumevanje zadeve okoli ustvarjalnosti. Po meni ustvarjalnost čisto intimen notranji življenjski proces posameznika.
Obstaja fama,da je navzven neaktiven človek za soljudi neustvarjalen,v bistvu je pa lahko ta človek 10x bolj ustvarjalen od drugih.
To jaz obrazložim na navadnem fizikalnem pojavu kot je atom. Recimo H vodikov atom ima en proton in en elektron,ki sta večno-sedaj v izmenični medsebojni
interakciji kjer je EM sila vzrok in posledica tega notranjega samodogajanja izmeničnega prehajanja vrednosti elektrona v proton in sočasno obratno protona v elektron ko se njun cikel samozlitja konča se začne nov nov cikel in tako večno-sedaj.
Dogajanje(ustvarjalnost) samodelovanje je notranje, hkrati pa atom H v ničemer ne spremeni večno-sedaj navzven enotno izražene masno-energetske vrednosti-konstante.
Če predpostavimo,da so naši življenjski podstati napačni lahko to pomeni,da mi nimamo meril,ki bi zadovoljivo ovrednotila opisala sam pojem individualne ustvarjalnosti.
Zunanja neaktivnost še ne pomeni notranje neaktivnosti-neustvarjalnosti. To pomeni,da obstaja realna možnost,da mi tudi ne znamo ovrednotiti medsebojne komunikacije.Igor toliko dodajam k zadevi.Drugače sem pa že titudu pojasnil kako razumem tvoje sporočilo.
Lp Alojz