Alojz in Sandib wrote on 28.11.2008 at 12:36:54:


A si opazil, da je tvoje argumentiranje namenjeno argumentiranju samemu in ne temu, da poveš kak tehten argument. No, dovolj debate s tabo, ker se drugače nikoli ne konča.

Alojz in Sandib wrote on 28.11.2008 at 13:01:05:


Etično je tisto, kar je dobronamerno in koristno. Nisi kompetenten, da bi sodil moja dejanja. Zdaj pa res dovolj debate s tabo.

Devi wrote on 27.11.2008 at 15:28:34:

Mogoče je bolje kot dejanje pokritizirat odnos, ki ga s svojim delovanjem tisti kritizirani kaže do drugega. Po mojih izkušnjah je moje nezadovoljstvo z najinim odnosom tisto, zaradi česar bom nekoga kritiziral, ali pa se bom recimo tudi počutil užaljenega (nisem zadosti pameten, da bi znal svoje vzgibe vedno prav dobro prepoznavat). Tiste siceršnje oz. "objektivne" omejitve drugega mi je dosti lažje sprejet in ne čutim potrebe, da bi jih komu, ki mi je sicer zaradi nečesa blizu, oponašal.

Nahatee

Lažne avtorite so želele, želijo in bodo želele vladati. Za 90% človeških zmot ,so krive lažne avtoritete. Freud in Jung sta med njimi. Oba sta bila v sebi in svoji nevednosti globoko prepričana, kako učita in govorita resnico.  
Oba pa nista razumela nomos-logos in vesoljno-zemeljske razsežnosti posameznika in naše celotne ves-zem.civilizacije v njenem večno-sedanjem življenju.

Lp Alojz

Bamby, ta topic je za sanje. Ne za to, kdo bo koga. A&S še pač odrašča kot mi vsi, zato ga je treba tudi  razumeti. Osebno ga kar razumem. V adolescenci sem se tudi jaz kar s težavo prizemljil in sprejel ta svet in to realnost. Poplava nekih informacij pač naredi svoje. Nekje se je treba zagrabiti in se držati, z zmedo je zelo težko živeti. Ko se pa nekje trdno držiš,  je potem lažje. Le paziti je potrebno, da se človek preveč ne pusti vkleniti domišljijskemu svetu. Čas namreč teče in obiramo sadove tistega, kar smo ustvarjali. Če se ustvarja neka fikcija, na koncu človek nima od česa živeti. V materialnem, emocionalnem in duhovnem smislu. Prizemljitev je v takem primeru precej boleča. Domišljija je seveda čisto fajn stvar in zelo uporabna, le skrajnosti so nevarne za posameznika.


Ima kdo kake sanje ?

Pozdravljeni, sem Leonova partnerka in pišem, saj sem sanjala sanje:

Leon konča z igranjem šaha prek neta. Je zelo razburjen, ker je izgubil igro, ki je bila zelo naporna in ker je ugotovil, da ga je premagal nekdo, s katerim se poznata. Pove mi, kako je potekalo dopisovanje ob šahiranju. Oseba na drugi strani se je predstavila kot 50 let stara ženska, umetnica. Med igro mu je napisala nekaj, iz česar je Leon ugotovil, da ga oseba pozna. Na koncu se mu je to povsem potrdilo, ko je napisala, da je njemu bilo ta vikend gotovo zelo fajn, saj je bil skupaj s svojim malim sinom. Leon je torej ugotovil, da ga je premagala znana oseba, ki pa se ni predstavila in se je pretvarjala, da je nekdo drug. Ima njeno številko in jo, da bi jo razkrinkal, kliče prek svojega mobilnega telefona, ki ni tak kot je v resnici. V sanjah mobilni telefon spominja na material, obliko in barvo vojaških džipov. Rečem mu, naj pogleda na zaslon, saj če osebo pozna, ima tudi številko shranjeno pod imenom osebe. Na zaslonu vidim, da se izpiše ime mojega petnajstletnega sina. Sin je pri babici, moji mami in v bistvu sta ona dva skupaj igrala proti Leonu in ga premagala. Leon ni nič več jezen. Sedaj mu je pomembno to, da moja mama pove, da si je Klemen sam izmislil neko zelo dobro potezo ali taktiko (kot bi potegnil ravno črto čez del šahovnice in igral iz tega koncepta ven). Leon pravi, da je bila ta partija šaha taka, kot če bi ves čas doživljal vojne napade, brez vmesnih potez, ki bi bile lahke ali enostavne. On pa je sicer navajen bolj umirjenega tempa pri igranju. Njegovo pripombo komentiram z besedami, da si potem lahko predstavlja, zakaj jaz nisem nikoli hotela igrati šaha z mojo mamo.

Na koncu bi napisla še nekaj besed, kaj sem razmišljala o sanjah. Aja, najprej info o mojih zadnih besedah. V resnici se šahiranju z mamo nisem izogibala jaz, pač pa ona. Velikokrat semjo prosila, da bi me naučila igrati šah, saj je ona bila in mislim, da je še vedno odlična v šahu, ampak je ona to vedno zavračala, češ da nima energije, pa da je pozabila itd. Jaz ji nisem verjela, vedno se mi je zdelo, da še vedno zna, a ne želi.
No, razmišljanje o sanjah, je kratko. Pomislila sem, da sanje govorijo o odnosu, ki ga imava z Leonom. Več od tega pa zaenkrat ni.

murileon wrote on 30.11.2008 at 20:20:17:

Mene ta šah grozno spominja na nekakšno hladno vojno, v kateri imaš vlogo nekega mirovnega posrednika, ki ne ve niti, kaj se je zgodilo, kaj se dogaja, kaj šele, kako pomirit situacijo. Pogrešam opis tvojih občutkov ob vsem tem.