Quote:Moje včerajšnje sanje- zapisala sem tisto, kar se spomnim, čeprav je po moje vsaj na začetku sanj precej več. Če se da komu brat...
Najprej sem pred hišo, kjer sem nekaj let odraščala in kjer je večji del življenja preživela tudi moja babica. Na dvorišču je nekaj živali – vsaj en pes in vsaj en maček. Ne vem čigave so te živali, so pa prijazne in jih pobožam. Pomislim, da so lahko nosilke bolezni, ampak jih vseeno božam naprej. Nato prodajam in kupujem rabljen avto. Od prejšnjih lastnikov je ostala škatla rabljenih stvari – med njimi lepo ohranjena otroška oblačila in igrače. Rečem, da jih bom oprala in podarila tistim, ki jih rabijo. Zraven je zakonski par (morda prejšnja lastnika avtomobila), ki me opozorita, da moram to razkužiti, ne samo oprati (ker bo prišlo v stik z otroki). Pritrdim jima. Smo pa v stanovanju pokojne babice. Nato sem v njeni sobi, mislim, da je tudi moja mati zraven in morda še kdo. V bistvu ne vem, kako pridemo do tega, da pregledujemo skupaj stare stvari in kako najdemo fotografije, ki jih še nikoli nisem videla. So precej stare, niso povezane z mano, ampak so mi zelo zanimive, ker so priča nekega časa. Veliko je črnobelih in večina se mi zdi umetniško bolj posrečenih od današnjih. Izgleda, da je tam še veliko drugih pozabljenih stvari, kajti kar naenkrat držim v roki škatlo, polno bankovcev iz Gane, vmes je tudi nekaj kovancev. Izgleda kot da je nekdo pozabil na denar, ki ga je dolgo hranil, ker teh bankovcev izgleda preveč, da bi jih nekdo spravil samo zaradi sentimentalne vrednosti. Sprašujem se, ali je imel ta denar dejansko vrednost in kaj naj naredim z njim. Na bankovcih opazim natisnjeno menjalno vrednost – nekateri so enakovredni 1 evru, drugi 20 evrom. Edini, ki bi lahko prinesel te bankovce, tuhtam v sanjah, je po moje moj oče, ki je nekaj časa delal v tujini, ampak takrat še niso poznali evrov. Izgleda, da drugih v sobi ne zanima ta moja dilema in tudi ne, ali ohraniti bankovce ali jih vreči stran.
Nato se znajdem v Afriki – v Gani. Najprej sem na obali, za mano je modro morje, ladje, čolni. Lep prizor. Pridem do kraja, kjer se pojavi predsednik Gane s svojim spremstvom. Ko se pojavi, spremstvo v znak spoštovanja izvede nekakšne priklone, ki spominjajo na skakanje kengurujev. Zgrožena sem in jezna, ker domnevam, da gre za kakšnega bolnega diktatorja, ki muči svoje podanike in odločim se, da se raje pustim ubiti, kot se prisiliti v takšen ponižujoč položaj. Prav jezna sem na tisto ljudstvo. Nato spoznam predsednika, ki se pokaže kot čisto toleranten in razumen mož brez posebnih kapric. Pojasni mi, da ohranjajo te priklone zaradi folklore in da od nikogar ne zahtevajo takšnega protokola. Nato spoznam še nekaj drugih ljudi v njegovi okolici. Vsi delujejo inteligentno, razgledano, strpno. Med njimi predsednikov vrač. Prijazen je. V kozarcu mi prinese zdravilni napitek za mojo hčerko. Zahtevam, da mi pojasni, kaj je v zdravilnem napitku. Strah me je, da imajo kakšne slabe namene. Vrač vztraja, da mi ne more izdati recepta in da mu moram zaupati. Niham, poskušam se pogajati. Vrač ostaja neomajen. V nekem trenutku vem, da lahko vzamem ta napitek, da je varno in ga dam hčerki. Ampak nato me prevzamejo neki grozljivi scenariji, da naju bodo napadli. Ampak nič se ne zgodi. Vse je v najlepšem redu. Predsednika povprašam glede ganskih bankovcev (kdo bo vedel, če ne on). Nekako mi potrdi, da so pomembni oz. dragoceni, ampak ne spomnim se, kaj natančno mi je odgovoril. V nadaljevanju sanj smo še vedno skupaj, najprej na neki konferenci, kjer nastopa ena izmed ganskih ministric, neka ženska zraven mene pa prevaja. Organizacija je zelo kvalitetna. Nato smo zunaj, na vrtu neke restavracije sredi mesta. Ne vem, ali z ljudmi iz prejšnjih scen ali so pač neki drugi Afričani, vsi pa so prijateljsko razpoloženi. Vse kar vidim okrog sebe, je lepo urejeno. Dežela je cvetoča, napredna. Posrečena zmes tradicije in modernosti. Ljudje dobro živijo. Prinesejo mi neko njihovo sladico, mislim, da iz kokosa s kakavovim prelivom, ki je naravnost božanska. Razmišljam, da bi bil lahko to predmet trgovine med Gano in Slovenijo, ker v Sloveniji te sladice zagotovo ne poznajo. Mislim, da se tu sanje končajo.
Vtisi: te sanje si nisem uspela najbolj razložiti, mislim pa, da se povezujejo z večino drugih. Veliko imajo opraviti z vprašanjem zaupanja. Spet se pojavljajo živali - sploh pes se mi zadnje čase veliko pojavlja. V teh sanjah imajo mogoče bolj banalen pomen - v času nosečnosti sem nehala božati živali, sploh mačke, zdaj pa si to spet dovoljujem in sanje verjetno pomenijo samo ta prehod, ker se mi je podobna scena zgodila v budnem stanju.
Ne vem, jaz vidim tukaj celo tvoje rodovno drevo. Si v kraju, kjer si prebivala kot otrok (preteklost), poleg je tvoja mati, in z vama babica. Ženske vaše družine. Pregledujete stare slike, spomine, in najdeš nekaj denarja tuej valute. Ni ga malo. Denar pomeni neko vrednost, mogoče neke vrednote. To nikogar razen tebe ne zanima posebej, ker smo vsi običajno tolk obrnjeni v prihodnost, da se nam zdi, da se s preteklostjo ne moremo obogatit. Tisti, ki pa so v njej živeli, se jim zdi itak tako samoumevna, da je niti prav ne opazijo. Potem ti začnejo sanje razlagat izvor tega denarja, teh vrednot. Si v tistem okolju (času) in ljudje se priklanjajo in ti si jezna. Ker površinsko gledano mi ne moremo razumet, zakaj so se določene stvari dogajale na določen način v preteklosti. Sedanjemu ponosu se nekdanje navade upirajo. A ne gre za tiranske navade, gre za folkloro, nekakšno spontano spoštovanje, z ničemer izsiljeno in predsednik in njegova družba je zelo strpna, prijazna, zgolj pač drugače je videt od naše. In vrač ti da napitek za hčer. Tvoja hči je četrta ženska tvoje družine. Je vaša prihodnost. In ti želiš zagotovilo, da vrednote preteklosti, če jih preneseš dalje, ne bodo njej nevarne. Začutiš, da lahko zaupaš. Na konferenci (prenašanje znanja) je organizacija kvalitetna in dežela je cvetoča in zdrava. In potem opaziš še možnost, kako sodelovat s to deželo, prek uvoza njihovih sladic.
Vmes imaš živali in to, ali jih je varno božat, obleke, ki jih je treba razkužit, sploh ko gre za otroke.
Meni se zdi, da v tvojih sanjah vse kaže na prenašanje navad, vrednot, tvoje osebne zgodovine dalje. Mogoče ne veš, kako bi jo vrednotila in če je varno tvojo hčer vzgajati v duhu družine, iz katere izhajaš. Lahko seveda vse razkužiš, mogoče predvsem to, kar prihaja od drugih ljudi. Mislim, da ti ni treba razkuževat lastne zgodovine. In pač, če ne veš, na kak način bi hčeri približala babico, so sladice vedno prava rešitev. Z babicami smo ponavadi pekli, a ne
to bi jes vidla tukej.
Home
Pages: 
