murileon
5
   
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 749
Kamnik
Gender:
|
Devi wrote on 15.02.2009 at 12:37:56:murileon wrote on 14.02.2009 at 10:42:42:Pes je verjetno simbol za brezpogojno vdanost, navezanost, ljubezen. To verjetno pričakuješ od moškega. Dokler je bilo to samo neozaveščeno čustvo, si s tem nisi imela kaj začeti. Nato pes dobi človeško podobo. Verjetno si svojo potrebo začela predelovati, jo naredila bolj za med ljudi, bolj sprejemljivo tudi za moške. Pot do tega je bila trnova. Osamljena mlada mačka si ti. Mačke so zelo zajebane, pretirano samosvoje, jemljejo, a ne dajejo. Dajejo tako, da jemljejo. Ženska družba, ki ne omogoča intime. Za ženske je zelo značilno, da s svojo posesivnostjo in pretiranimi potrebami dušijo intimo drugega (moški v sanjah nenehno teži ženski). Pes (zveza z moškim, v sanjah čakaš na par) torej ni nevarna, če ne predstavlja samo čustvo brezpogojne vdanosti in navezanosti, ampak je bolj človeška, z večjo prisotnostjo razmišljanja in akceptiranja realnosti in potreb partnerja. hehe men je kar sapo vzelo, ko sem tole prebrala  Kej tacga še nisem slišala, da bi me kdo tako opisal, pa tudi ne. Sam v zadnjem času sem res precej razmišljala o tem, kako dosti jemljem iz odnosov. In da ne dajem posebej dost nazaj. Včasih, se mi zdi, sem hotla dosti več dajat. Včasih me je zelo skrbelo za ljudi. Se spomnim, kako se je bp še hecal, kako se meni zdijo vsi ubogi in bi rada vsem pomagala. In pol se mi zdi, da sem počasi kar nekako nehala s tem. Al pa vsaj nehala s tem pretiravat. In pol sem v nekem času nehala tolk čustveno reagirat. Govorit o čustvih. In dušit s čustvi. Sej v bistvu ne vem, če sem zares nehala, nisem nikogar o tem vprašala, tako da nimam fitbacka. Sam včasih se mi zazdi, da bi ljudje kdaj rajši, da bi bla bolj čustvena. Jaz pa ne čutim več na tak način. Ne morem več verjet, da bo nekaj dobro, samo zato, ker hočem v to verjet, če racionalno vidim, da bo treba še zelo dost delat, da bo to vsaj malo dobro postalo. Tako se mi v odnosu v moških zdej že nekej časa precej tepeta oba pogleda. Tisti romantični, kjer je ljubezen dovolj, in tisti bolj razumski, ki ve, da je ljubezen samo začetek in da če se ne udejanji v raznih stvareh, sama čustva ne bodo zdražala niti en mesec. Vidim recimo, kako še vedno reagiram na nekaj po starem... da me kar preplavi. In se potem zberem in postanem mogoče pretirano racionalna. Vem, da bom rabila še nekej časa, da bom oboje uskladila na eno pravo mero. Samo mi je všeč to počet. Se mi zdi, da si zelo dober uvid napisal, hvala murileon. Drugač se pa ne strinjam čist, titud, da sanje ne morejo pomagat razumet spola in da je zgolj psihosocialni konstrukt. Mislim, verjetno duša res nima spola in tisti visoki ravni to ni niti najmanj pomembno. Ampak sanje se pogosto ukvarjajo z osebnostjo in odnosnostjo. Mogoče celo sposobnostmi, ki jih glede na določen karakter in naravo telesa imaš. In telo je spolno. In odnosi so zaradi tega precej definirani na ravni telesa. Četud mogoče težijo k preseganju, ker duša vnaša presežne elemente v te odnose. Se mi zdi, da se v vsakdanjem življenju nujno morajo ujet tud na ravni osebnosti. Semi zdi da pri tem lingvističnem kaosu telesnosti, čustvenosti, mentalnosti, čutenja in vsega, kar se meša v tej dimenziji, ki je fizično-duhovna, sanje dostkrat služijo kot nek interdimenzionalni translator, ki služi temu, da ga na določeni ravni dejansko lahko razumeš in predvsem (in to se mi zdi pomembno) praktično uporabljaš. Globinsko psihološko imaš v sebi ustvarjena dva aspekta, tistega zelo čustvenega in njegovo nasprotje, tistega zadržanega in hladnega. Normalno, drugi aspekt potrebuješ, da se ti ne zmeša od prvega. Razvijati moraš aspekt, ki ga v tvojih sanjah predstavlja počlovečen pes. V bistvu si že začela, zato se je pa v sanjah pojavil. Torej nek aspekt čustvene, empatične, razmišljujoče osebe. Empatija namreč ni sočustvovanje, kot nekateri mislijo. Empatija je precej več, je vpogled, razumevanje in ni nujno pospremljena s čustvi, ki jih goji druga oseba, sploh pa ne z nekimi primitivnimi nasprotujočimi čustvi. Kar se čustev do druge osebe tiče, bi jaz zelo ločil čustvo zaljubljenosti, navdušenja, od čustva ljubezni. V bistvu ne vem točno, kaj ljubezen sploh je. Definitivno je ljubezen to, da ti je nekdo všeč, da v njem vidiš neke kvalitete. Če ti je nekdo samo všeč in te k njemu ne vlečejo neke kvalitete, pol je to res samo kratkega daha. Ker odnos je dinamična zadeva, polna konfliktnih trenutkov, kjer do partnerja gojiš tudi zelo negativna čustva. V takih primerih, sploh če trajajo dlje časa, odtehta samo kvaliteta, spoštovanje, dovoljenje partnerju, da ni popolen, da ima tudi svoje procese, potrebe itd. Seveda, če to on nudi tudi tebi.
|