Quote:



Zatrta agresivnost se kaže tudi kot pomanjkanje pobude, zato je tvoja pripomba zelo na mestu.
Zaradi konfliktov ne bežim v analizo. Toliko sem se pa že naučil skozi odnose, da se je treba malo boriti. Mi je pa zelo neprijetno. Se pa ne strinjam s tabo, da analize post festum niso koristne. Če misliš na analizo samega konflikta, je res brez smisla. Analiza neke širše podlage je pa še kako smiselna. Zato sanje. Ker so bogate.

Devi wrote on 13.01.2009 at 21:07:25:


Tele sanje bi se dalo nekako vkoponirati v odgovor poetu, ki ga skrbi, da bi budna  zavest utegnila manipulirati s sanjsko zavestjo oz si jo interpretirat će ne že celo podrejat v skladu s svojimi interesi. Tvoje sanje so lep dokaz, da nove izkušnje, ki jih pridobimo pri budni zavesti, povratno vplivajo na sanjsko zavest, ali še bolj radikalno: nezavedna sanjska zavest ne obstaja neodvisno od budne zavesti, ker  opreira zgolj in samo  s podobami, ustvarjenimi  na podlagi naših čutnih izkušenj. To da živijo v nekem svojem, od  naših zunanjih čutov osamosvojenem (neukročenem)  nočnem  svetu, ni noben dokaz njihovega avtentičnega (samo)kreacacionizma, v katerega naj bi bilo nespodobno ali celo prepovedano posegat (podobno kot kreacionisti prepovedujejo človeku  posegat v tisto, kar je ustvaril bog). Nasprotno, sanje  celo (marketinško) pozivajo k zunanji čutni verifikaciji in s tem preseganju svoje  sanjske neukrotljivosti (od tod devin interes za sf) in k ustvarjanju okolja domačnosti/ukročenosti (domačnost je po moje primarna razvojna človeška potreba, divjost/neukročensot pa je zgolj faza/prehod iz ene oblike domačnosti v drugo). Nezavednega po moje zato  ni mogoče enačiti zgolj z neko  neukročeno divjostjo samo zato, ker se nezavedno skozi sanje poslužuje takega 'marketinškega' pristopa za vzbujanje naše zavestne pozornosti. Sanje, v katerih se počutimo kot v varnem spokojnem  zavetju doma, pač ponavadi  ne vzbudijo toliko pozornosti, da bi prestopile  spominski prag (razen če je ta spokojnost 'čudaška' oz.  v nasprotju z našimi zavestnimi pričakovanju, kot se je to zgodilo v primeru pričakovanih lastnosti psoglavcev)...

murileon wrote on 14.01.2009 at 11:49:14:

Prav to sem mislil, da ne prepozna intuicije od domišljije in miselnega vzorca.

Lp

titud wrote on 14.01.2009 at 12:31:05:


Otroka si nisem želel, dobil sem ga in zelo sem ga vesel. Ta zgodba se je že zgodila. V njej v sanjah ne vidim nič objektivnega, lahko je samo nek simbol za neko drugo dogajanje. Več otrok si pa res ne želim, ker nimam niti materialnih pogojev za kaj takega. Tudi selitve še nisem prebavil do konca, stanovanje je pa itak premajhno. Otroški dokladi so žal mizerni. Nekoč sem videl neko statistiko, kjer je graf števila zgrajenih stanovanj identičen številu rojenih otrok. Trenutno pa so krediti za stanovanja, ki jih je najemala cela generacija tako peklensko visoki, da bo verjetno demografska slika v naslednjem desetletju nižja. Subjektivnih vzrokov, da nekdo nima otrok je zelo zelo malo. Mogoče par procentov.

titud wrote on 14.01.2009 at 13:02:21:


"Ni mi točno jasno, kaj je skrivanje neuporabe kontracepcije. Mogoče skrivanje neprevidnosti. Moji filtri, kaj smem reči in kaj ne, so zelo švoh. Zelo švoh zaznavam težave sogovornika. Težave na intuitivnem nezavednem nivoju hitro in dobro zaznam in jih zelo rad uporabljam pri uporabi sarkazma s katerim kompenziram bežanje iz konflikta."

Bolj blizu mi je misel, da gre za težave v komunikaciji.

Devi wrote on 14.01.2009 at 15:04:06:

Pri meni je pa ravno obratno.
Poskušam se delat neobremenjenega zavestno, sanje pa mi govorijo drugače.

bp

Devi wrote on 14.01.2009 at 15:04:06:


Torej je stvar masprotna, kot sem domneval. Marti je torej šibkejši aspekt, ki ga moraš negovati. Strahovi pa so bolj imaginarne sorte. Klin se s klinom izbija .

titud wrote on 15.01.2009 at 10:33:09:




Ne gre za ogrožanje odnosa. Da se morata dva čutiti, da lahko med njima do česa pride, je tudi jasno. Gre za to, da sem jaz zelo klepetav, razčiščene imam pojme o tem, da je marsikaj relativno, moje misli zelo skačejo, sposoben sem relativizirati vsako vrednoto. V določenem življenskem obdobju sem se počutil precej zafrustriranega in tudi zmeda v moji glavi je bila lepa, zato sem svoje potenciale vlagal in kompenziral v nastopaštvo skozi sarkazem. Sarkazem je pri meni deloma izviral iz bolečine in je bil mišljen kot zabava za ljudi, podajanje informacij in kritika vsega. Pri moji partnerki se je notranja struktura drugače razvijala. Za njo so nekatere stvari svete. Nekatere vrednote so pri njej zabetonirane in imajo zanjo smisel v vseh okoliščinah. Te vrednote so močno vključene v njeno samopodobo. Iz tega kar sem napisal lahko verjetno vidiš, da lahko z lahkoto prihaja do kratkih stikov v komunikaciji. Jaz namreč s sarkazmom tudi napadam, ker v direktnih konfliktih in v trenutkih, ko se je treba jasno odločati, ne znam dobro poskrbeti zase. Zato potem zamera z moje strani, ki potem tolče ven skozi sarkazem. In jasno, sarkazem napada tam, kjer je napadeni najšibkejši. Pri samopodobi. Poleg tega ima partnerka potrebo po nekih visokih standardih, ki jih v veliko stvareh tudi dosega. Sam nekaterim standardom nisem sposoben slediti, nekaterim pa ne želim, ker je to v nasprotjo z mojo potrebo po sproščenem lenobno ustvarjalnem življenju in v nekaterih njenih potrebah oziroma pričakovanjih vidim tudi določeno patologijo. Moja upravičena zamera je v tem, ker včasih za svoja prepričanja, vrednote in pričakovanja napade človekova in sploh ne pomisli, zakaj hudiča on v nekem trenutku ne čuti tako kot ona. Človeka je pripravljena napasti zaradi pomanjkanja sposobnosti ali pa trenutne sposobnosti (bolezen, izčrpanost,...). Nato človeka kaznuje z dolgotrajnim kujanjem ali pa z besnim verbalnim napadom in ga želi potegniti v težavno s čustvi nabito argumentiranje.
Za občasno slabo komunikacijo leži kompleksen razlog v najinih različnih psiholoških strukturah, ki sta se gradili nekaj desetletij.  Patologije so pri obeh. Težave v komunikaciji in zamere pa so občasno toliko močne, da brez nekega dela na sebi in iskanja uvidov ne bi mogla ostati skupaj.