titud wrote on 10.12.2007 at 13:52:16:
Dokler obstaja obsedenost z 'rastjo', se kdokorkoli kjerkoli že je, počuti nekoristnega in odvečnega, če je iz te 'rasti' izključen ali pa v njej ne more biti (še ali več) aktivno udeležen. Z rastjo se vsi ?željijo vsaj simbolno identificirati, če ne drugače kot potrošniki cenene množične kulture (rumenega tiska in tv shovov).
Te obsedenosti z rastjo ne moremo kar tako vsesplošno pripisati čisto vsakemu, ki ga mi doživljamo kot depriviligiranega. Ni vsak človek na tem svetu potrošnik rumenega tiska in tv shovov, tudi če ima dostop do njih in tudi, če je po naših merilih reven.
titud wrote on 10.12.2007 at 13:52:16:
Po moje pot do osvoboditve izpod tiranije rasti ne vodi toliko preko šibkih/depreviligiranih, ki naj bi zase terjajli enake priviligeje kot jih zase vzamejo močni, ampak preko tega, da priviligarni sprevidijo šibkost temljev, na kateri je osnovana njihova moč. Zares močan je po moje tisti, ki sprevidi socialno (ne)osnovanost lastne moči, zgodovina pa pozna in pomni tudi tovrstna herojstva.
Po moje to ni toliko vprašanje tistih, ki imajo družbeno moč ali pa je nimajo - ljudje se v bistvu mentalitetno ne razlikujemo na teh oseh. Pa tudi, če bi šlo za herojstvo - ne herojstvo, ne ozaveščenost, nista povezana toliko z družbeno močjo. Zmožnost uvida je vprašanje drugih kvalitet.
titud wrote on 10.12.2007 at 13:52:16:
Nategujejo(mo) predvsem sami sebe in slej ko prej se nam bo neplodnost takega početja razkrila. Ne verjamem v katastrofične scenarije, ki bi bili plod izstavljanja računa matere narave ali v velike družbene revolucije, v katerih bi račun izstavili depreviligirani. Preprosto verjamem, da takega nategovanje ni mogoče (samo)opravičevati niti s korsitnostjo niti z nujnostjo in da ne predstavlja več za nikogar niti užitka niti potrebe.
Nategovanje se pravzaprav ves čas opravičuje s koristnostjo in nujnostjo in večina s tem nima nobenih problemov. Če lahko človek s takšnim nategom pridobi družbeno moč, kapital, ali kaj drugega, se mu bo težko razkrila brezplodnost takšnega početja. Možno pa je, da se bodo tega prej naveličali tisti, ki so imeli že vse in si zdaj lahko privoščijo sproščeno osvobajanje od brezplodne gonje za dobičkom.
titud wrote on 10.12.2007 at 13:52:16:
Starogrših temeljev skupnosti, na katerih se bolj ali manj neprekinjeno gradi naša civilizacija že tisočletja, ne bi blo povsem za zvrečt. Iskat vzore v predmodernih skupnostih bi pomenilo gradit skupnost na predmodernemu posmezniku, ki so mu vladali demoni. Res da so ga tudi varovali, amapak predvsem pred strahovi, ki so modernemu človeku nedomuljivi in bi si jih morali najprej priklicati iz globin nezavednega, kamor smo jih po moje čisto upravičeno bolj ali ali manj kolektivno zakopali in se nam od tam oglašajo hvalabogu le še izjemoma, saj z njimi ne neznamo več rokovati niti kot posamezniki niti kot skupnost.
Mislim, da teh temeljev niti ne moremo v celoti zavreči, tudi če bi jih želeli. Ker so se tisočletja gradili v našo mentaliteto. Zato tudi pravim, da so ti temelji drugačni od temeljev določenih staroselskih skupnosti, čeprav smo na nek način plod mešanja različnih kultur . So pa ti civilizacijski temelji lahko tudi temeljna ovira pri preseganju tega, kar tukaj imenujemo tiranija rasti (čeprav dvomim, da se bo kdo strinjal z mano).
Sicer pa ne verjamem v konstrukt t.i. predmodernih skupnosti, katerim vladajo predvsem demoni in strahovi. Prav nič bolj kot nam. To so naše projekcije, ker se ne znamo soočiti z lastnimi demoni, ki so še kako prisotni in prav nič kolektivno zakopani. Še manj pa osvobojeni.