Svet pogovorov - fak, kako nas okol prenašajo

plesnamesecu Ex Member	Re: fak, kako nas okol prenašajo Reply #30 - 09.12.2007 at 19:57:17 Po moje je bolj vprašanje, če so ljudje sploh pripravljeni na doseganje takšnega ravnotežja. Prevladujoča mentaliteta ljudi ni usmerjena v ta tip skupnosti.
Back to top	IP Logged

bp

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #31 - 10.12.2007 at 00:53:48

Če malo pošpekuliram, v pogojih rasti in družbenih sprememb, se splača ukvarjat s tem, kako le te izkoristit za dosego večje blaginje zase in svoje bližnje. V pogojih, kjer te rasti ni, kjer je vse razdeljeno in določeno, pa se morda splača -- vojskovat.

Sem brskal po svojem nepoznavanju zgodovine, za kakšnim primerom, pa sem ugotovil, da je moje poznavanje vendarle premajhno, da bi ga tudi zapisal.

Back to top

IP Logged

titud

5
p

Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #32 - 10.12.2007 at 09:21:36

Quote:

titud wrote on 07.12.2007 at 12:42:46:

Kratkoročno bi to za korporacijo pomenilo, da se zadovlji z ničelno rastjo, ki prinaša dolgoročno preživetje tako korporaciji kot družbi, saj ničelna rast ne pomeni nazadovanja ampak družbeno uravnoteženje. Gospodarska rast je samo fetiš, kolektivni nateg, uperjen proti interesom kapitala samega, ker prinaša ogromne družbene stroške, ki jih je treba slej ko prej in vedno vedno znova vlagat v sanacijo družbenega neravnovesja.

Tukaj ste po mojem zelo na hitro odpisali gospodarsko rast. Gospodarstvo brez rasti je igra z ničelno vsoto, kar pomeni, da kar nekdo pridobi, nekdo na drugi strani izgubi. Če nihče nič ne pridobi in nič ne izgubi, pa to pomeni totalno statičnost, vsi samo varujejo svoje pridobitve, kar sicer je neke vrste ravnotežje, ni pa nujno, da nam bo takšno ravnotežje tudi všeč.

bp

Gospodarksa rast vedno gre na račun tistega, ki v njej izgublja. Rasti, ki bi bila istočasna in vseobsežna, ni, ker so v njej nujno vsebovanja nasprotja, ki jo motivirajo. Rast zato ne prinaša generalne blaginje in občutka sreče, ker predpostavlja pomanjkanje nečesesa in producira vedno nove želje, da bi to dosegli/imeli.

Ničelno rast jest razumem kot točko, na kateri se produkcija dologoročno začne prilagajat realnim potrebam in ne potrebi po kreairanju profitov, ki so utemeljni na marketingu in instant kreirani različnosti. Ta realna potreba človeka je tudi potreba po kreativnem delu zase in za skupnost, zato v ničelni rasti ne vidim nobene družbene statitičnosti. Po moje se itak večina kreativnega človeškega potenciala zmeče stran za tekomvanje v produkciji nererealnih želja in blaga/storitev, ki bi te želje uresničile, in in skoraj nič ali vsaj zelo malo za kreiranje t. i. blaginje. Ta je itak nedelijv skupek matiralne in socicialne varnosti in ni nobene od zunaj/zgoraj vzpostavljeno in zagotovljeno stanje, kot si to želijo prikazati ideologije, ampak zahetva masimalno anagžiranost/kreativnost tako posameznika kot skupnosti. To, da družbene produkcije ni mogoče količinsko izmeriti z ekonomskimi kazalci rasti še ne pomeni, da se v njej nič ne dela, ampak le, da se vsega ali vsaj večine ne producira z namenom ustvarjanja presežne vrednosti samo zato, da bi si jo kdorkoli prilaščal (država/partija/cerkev/kapitalisti-delničarji) in jo po svoji modrosti ali milosti vračal producentom (ali pa tudi ne). Rasti itak nihče namena ugotavljat, če ni nobene potrebe, da bi od kulta njenega 'pospeševanja' nekateri imeli več kot drugi.

Back to top

IP Logged

titud

5
p

Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #33 - 10.12.2007 at 09:36:13

Quote:

Po moje je bolj vprašanje, če so ljudje sploh pripravljeni na doseganje takšnega ravnotežja. Prevladujoča mentaliteta ljudi ni usmerjena v ta tip skupnosti. Undecided

Večinsko gledano taka mentaliteta ne prevladuje, prevladuje pa zihr med folkom, ki živi v priviligiviranem delu sveta in ki zato poseduje večino ekonomske moči. Pa tud če bi v tem priviligiranem delu sveta otroci, onemogli, bolni, revni in kako drugače odvisni in pomoči potrebni odražali v skupnosti svojo celotno človeško moč/potencial, ne pa zgolj ekonomskega, bi se vprašanje prevladujoče mentalitete zastavilo tudi tukaj.

Back to top

IP Logged

titud

5
p

Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #34 - 10.12.2007 at 09:48:35

Quote:

Če malo pošpekuliram, v pogojih rasti in družbenih sprememb, se splača ukvarjat s tem, kako le te izkoristit za dosego večje blaginje zase in svoje bližnje. V pogojih, kjer te rasti ni, kjer je vse razdeljeno in določeno, pa se morda splača -- vojskovat.

Sem brskal po svojem nepoznavanju zgodovine, za kakšnim primerom, pa sem ugotovil, da je moje poznavanje vendarle premajhno, da bi ga tudi zapisal.

Vojevat se 'splača' izključna za prestiž, vojna je vedno rop presežne vrednosti drugega ali zasušnejvanje drugega, da ta ustvarja presežno vrednost zate. Skupnost, ki svoje blaginje ne pozevzuje z rastjo, ustvarjenih presežkov ne bo materializira v kopičenju ofenzivnega orožja z namenom ropa/zavojevanja drugih ampak jih bo vlagala v krepitev medsebojne solidarnosti in pripadnosi, ki je hkarti najboljše orožje pred zavojevalci.

Back to top

IP Logged

Boštyxz 5 Offline I Love YaBB 2! Posts: 5859 Slovenija Gender:	Re: fak, kako nas okol prenašajo Reply #35 - 10.12.2007 at 09:55:21 quite close
Back to top	IP Logged

plesnamesecu

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #36 - 10.12.2007 at 12:05:25

titud wrote on 10.12.2007 at 09:48:35:

Vojevat se 'splača' izključna za prestiž, vojna je vedno rop presežne vrednosti drugega ali zasušnejvanje drugega, da ta ustvarja presežno vrednost zate.

To dokazuje pogled v zgodovino. Na drugi strani imamo skupnosti, ki svojo energijo usmerjajo v smotrno porabo virov, ki jih imajo na voljo in v razvoj medčloveških odnosov.

titud wrote on 10.12.2007 at 09:21:36:

Rast zato ne prinaša generalne blaginje in občutka sreče, ker predpostavlja pomanjkanje nečesesa in producira vedno nove želje, da bi to dosegli/imeli.

Kakor se zelo strinjam s tem, se mi dozdeva, da je izstop iz te prevladujoče ideologije v našem sistemu vedno bolj nemogoč. Ker je sistem pospešno vse bolj agresiven v proizvajanju novih želja in v vzbujanju frustracij pri ljudeh, ki ne dosegajo teh standardov. Bolj se mi zdi verjetno, da se bo sesul sam vase in bo na tem zrasla drugačna zavest (če bo), kot kakšna druga možnost.

titud wrote on 10.12.2007 at 09:36:13:

Quote:

Po moje je bolj vprašanje, če so ljudje sploh pripravljeni na doseganje takšnega ravnotežja. Prevladujoča mentaliteta ljudi ni usmerjena v ta tip skupnosti. Undecided

Večinsko gledano taka mentaliteta ne prevladuje, prevladuje pa zihr med folkom, ki živi v priviligiviranem delu sveta in ki zato poseduje večino ekonomske moči. Pa tud če bi v tem priviligiranem delu sveta otroci, onemogli, bolni, revni in kako drugače odvisni in pomoči potrebni odražali v skupnosti svojo celotno človeško moč/potencial, ne pa zgolj ekonomskega, bi se vprašanje prevladujoče mentalitete zastavilo tudi tukaj.

V mislih sem imela ravno ta priviligirani del sveta. V drugih delih sveta se recimo oglašajo skupine staroselskih ljudstev, ki ponujajo alternativo agresivni politiki globalizacije. Njihov glas je zaenkrat komaj slišen v primerjavi z velikimi korporacijami. Po drugi strani pa je večji del tega sveta že močno načet z učinki globalne ekonomije, ki zelo hitro spreminja življenja skupnosti in mentalitetne strukture.

V priviligiranem delu sveta pa prevladujoča ideologija prežema tako tiste, ki imajo moč, kot tiste, ki je nimajo. Po moje je napačna predpostavka, da skupine, ki nimajo družbene moči, prežema drugačna mentaliteta. Vsaj zgodovina je do sedaj to dokazovala.

Pa tudi poskus preseganja interesov kapitala se ponavadi kot bumerang vrne v osrčje interesov kapitala. Nekdanji hipiji na zahodu so v večini primerov postali vodilni stebri družbe, proti kateri so protestirali (res je, da so velikokrat tudi izvirali iz priviligiranih slojev). Neprofitne organizacije so večinoma stranska podpora družbi profita ali celo krinka za pretakanje profita. Podobno se dogaja z ekološkimi gibanji. Tako, da se to vse vklaplja v ugotovitev: fak, kako nas nategujejo.

Zelo se mi zdi pozitiven tip skupnosti, ki se usmerja v razvoj medčloveških odnosov in v spoštovanje skupnosti kot celote. Samo takšni tipi skupnosti se gradijo stoletja ali tisočletja. Naši temelji so drugačni.

Back to top

IP Logged

titud

5
p

Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #37 - 10.12.2007 at 13:52:16

Quote:

V mislih sem imela ravno ta priviligirani del sveta. V drugih delih sveta se recimo oglašajo skupine staroselskih ljudstev, ki ponujajo alternativo agresivni politiki globalizacije. Njihov glas je zaenkrat komaj slišen v primerjavi z velikimi korporacijami. Po drugi strani pa je večji del tega sveta že močno načet z učinki globalne ekonomije, ki zelo hitro spreminja življenja skupnosti in mentalitetne strukture.

V priviligiranem delu sveta pa prevladujoča ideologija prežema tako tiste, ki imajo moč, kot tiste, ki je nimajo. Po moje je napačna predpostavka, da skupine, ki nimajo družbene moči, prežema drugačna mentaliteta. Vsaj zgodovina je do sedaj to dokazovala.

V drugih delih sveta se žal ravno tako porajajo elite, ki doma služijo interesom zahodnih (in vedno bolj tudi vzhodnih) korporacij, na tak način doma ustvarjeni reveži pa sanjajo o migraciji na sever, kjer bodo deležni vsaj drobcev blaginje, ki je doma izjema, tam pa pravilo.

Dokler obstaja obsedenost z 'rastjo', se kdokorkoli kjerkoli že je, počuti nekoristnega in odvečnega, če je iz te 'rasti' izključen ali pa v njej ne more biti (še ali več) aktivno udeležen. Z rastjo se vsi željijo vsaj simbolno identificirati, če ne drugače kot potrošniki cenene množične kulture (rumenega tiska in tv shovov). Depriviligirani se počutijo socialno vključene in močne, ker vsaj nevidezno participirajo v svetu močnih, od katerega so življenjsko odvisni. Po moje pot do osvoboditve izpod tiranije rasti ne vodi toliko preko šibkih/depreviligiranih, ki naj bi zase terjajli enake priviligeje kot jih zase vzamejo močni, ampak preko tega, da priviligarni sprevidijo šibkost temljev, na kateri je osnovana njihova moč. Zares močan je po moje tisti, ki sprevidi socialno (ne)osnovanost lastne moči, zgodovina pa pozna in pomni tudi tovrstna herojstva.

Quote:

a tudi poskus preseganja interesov kapitala se ponavadi kot bumerang vrne v osrčje interesov kapitala. Nekdanji hipiji na zahodu so v večini primerov postali vodilni stebri družbe, proti kateri so protestirali (res je, da so velikokrat tudi izvirali iz priviligiranih slojev). Neprofitne organizacije so večinoma stranska podpora družbi profita ali celo krinka za pretakanje profita. Podobno se dogaja z ekološkimi gibanji. Tako, da se to vse vklaplja v ugotovitev: fak, kako nas nategujejo.

Nategujejo(mo) predvsem sami sebe in slej ko prej se nam bo neplodnost takega početja razkrila. Ne verjamem v katastrofične scenarije, ki bi bili plod izstavljanja računa matere narave ali v velike družbene revolucije, v katerih bi račun izstavili depreviligirani. Preprosto verjamem, da takega nategovanje ni mogoče (samo)opravičevati niti s korsitnostjo niti z nujnostjo in da ne predstavlja več za nikogar niti užitka niti potrebe.

Quote:

Zelo se mi zdi pozitiven tip skupnosti, ki se usmerja v razvoj medčloveških odnosov in v spoštovanje skupnosti kot celote. Samo takšni tipi skupnosti se gradijo stoletja ali tisočletja. Naši temelji so drugačni.

Starogrših temeljev skupnosti, na katerih se bolj ali manj neprekinjeno gradi naša civilizacija že tisočletja, ne bi blo povsem za zvrečt. Iskat vzore v predmodernih skupnostih bi pomenilo gradit skupnost na predmodernemu posmezniku, ki so mu vladali demoni. Res da so ga tudi varovali, amapak predvsem pred strahovi, ki so modernemu človeku nedomuljivi in bi si jih morali najprej priklicati iz globin nezavednega, kamor smo jih po moje čisto upravičeno bolj ali ali manj kolektivno zakopali in se nam od tam oglašajo hvalabogu le še izjemoma, saj z njimi ne neznamo več rokovati niti kot posamezniki niti kot skupnost.

Back to top

IP Logged

bp

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #38 - 10.12.2007 at 17:04:05

titud wrote on 10.12.2007 at 09:21:36:

Gospodarksa rast vedno gre na račun tistega, ki v njej izgublja. Rasti, ki bi bila istočasna in vseobsežna, ni, ker so v njej nujno vsebovanja nasprotja, ki jo motivirajo. Rast zato ne prinaša generalne blaginje in občutka sreče, ker predpostavlja pomanjkanje nečesesa in producira vedno nove želje, da bi to dosegli/imeli.

Nekatere spremembe lahko porušijo staro in ustvarijo novo dinamiko, morda celo ravnovesje. Rast ni istočasna in ni nikdar vseobsežna, vendar obstaja vsaj teoretična možnost, da zaradi rasti nihče nič ne izgubi. V pogojih ničelne rasti ob vsaki spremembi nekdo pridobi natanko toliko, kot nekdo drug izgubi.

Quote:

Ničelno rast jest razumem kot točko, na kateri se produkcija dologoročno začne prilagajat realnim potrebam in ne potrebi po kreairanju profitov...

Morda je potem bolje, če govorimo o vzdržni rasti, kot pa o ničelni rasti (dokler le lahko).

Back to top

IP Logged

Petra.

Global Moderator
p

Offline

All IS Full Of Love
Posts: 10693

Gender: female

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #39 - 10.12.2007 at 18:44:36

no in pol spet v medijih pozivajo, da naj pazimo kakšne proizvode kupujemo, ker na kitajskem ful izkoriščajo delovno silo. in seveda pozivajo nas potrošnike. wtf? mislim, spet nam hočejo vzbujat krivdo... naj pozivajo vse te korporacije, ki imajo tam tovarne. pa sja praktično ni več igrače, ki ne bi bila made in china. še dobr, da obstaja ribnčan za kako fajno in celo zanimivo, leseno in poceni igračo. prav tako se večina tekstilnih in obutvenih zadev tam proizvaja, če izvzamem kar je made in bangladesh, india, turkey... po drugi strani pa spet, ko da recimo pri nas v Muri ne izkoriščajo naroda, ki tam dela. pa saj imajo manjšo plačo kot stane en njihov plašč. tko, da začaran krog. dokler je človeški pohlep tako neizmeren ni videt nekih rešitev. ali pač?

Back to top

you cant look in the mirror and expect it to smile first

IP Logged

bp

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #40 - 10.12.2007 at 19:53:20

Quote:

V mislih sem imela ravno ta priviligirani del sveta. V drugih delih sveta se recimo oglašajo skupine staroselskih ljudstev, ki ponujajo alternativo agresivni politiki globalizacije. Njihov glas je zaenkrat komaj slišen v primerjavi z velikimi korporacijami. Po drugi strani pa je večji del tega sveta že močno načet z učinki globalne ekonomije, ki zelo hitro spreminja življenja skupnosti in mentalitetne strukture.

Trenutno precej razvpiti Macfarlane bi morda rekel, da ponujajo staroselci v prvi vrsti vrnitev v predmoderne čase, v katerih celota, ki jo lahko enačimo tudi s hierarhijo, spet nadomešča individuuma in svobodo. Vprašanje svobode je zato centralno vprašanje družbenega razvoja.

Pri tem tudi korporacije in njihovi zagovorniki pravzaprav ponujajo zelo podobne rešitve, centralizirano in organizirano skrb za našo dobrobit in so kot take prav tako predmoderne, svet je potreba samo očistiti nebodijihtreba konkurenčnih korporacij in pritiskov (in pa svobodomislečih posameznikov) in spet bomo tako rekoč nazaj v raju. Zanimivo je v tem kontekstu gledat recimo kakšne Chevronove oglase na National Geographicu.

Drugo pomembno vprašanje pa je agrarna politika, kjer je mogoče prav s korporativnim, hierarhičnim razmišljanjem, pomembno zmanjšati "nosilnost" tega planeta.

Back to top

IP Logged

plesnamesecu

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #41 - 11.12.2007 at 09:24:50

Quote:

Trenutno precej razvpiti Macfarlane bi morda rekel, da ponujajo staroselci v prvi vrsti vrnitev v predmoderne čase, v katerih celota, ki jo lahko enačimo tudi s hierarhijo, spet nadomešča individuuma in svobodo. Vprašanje svobode je zato centralno vprašanje družbenega razvoja.

Pri tem tudi korporacije in njihovi zagovorniki pravzaprav ponujajo zelo podobne rešitve, centralizirano in organizirano skrb za našo dobrobit in so kot take prav tako predmoderne, svet je potreba samo očistiti nebodijihtreba konkurenčnih korporacij in pritiskov (in pa svobodomislečih posameznikov) in spet bomo tako rekoč nazaj v raju. Zanimivo je v tem kontekstu gledat recimo kakšne Chevronove oglase na National Geographicu.

S tem se je pa težko strinjati. To je primerjava dveh z vseh vidikov tako različnih fenomenov, da je težje najti kakšno skupno točko kot pa različnosti. Problem je v naši kolonialni dediščini, ki nas je naučila razmišljati skozi dualnost modernosti/predmodernosti in zdaj vse, kar nam ne ustreza in česar se bojimo, tlačimo v koncept predmodernosti. Samo na ta način se lahko znajdejo korporacije in staroselci v istem košu. Razvoj družb ne pomeni nekega linearnega napredovanja ali nazadovanja in s tem tudi ne absolutnega vračanja na neke domnevno preživele faze.

Na voljo imamo neskončni spekter človeških družb, ki pozna nešteto kombinacij življenja v skupnosti. Mi pa ponujamo kot realnost eno samo dvojnost:
- na eni strani svoboden individuum in družbeni razvoj?
- na drugi strani skupnost kot celota, ki nadomešča svobodnega posameznika in ki je v bistvu hiearhija?

Ta pogled je konstrukt naše dobe in naše kulture, ki vidi skupnost in posameznika ter njegovo svobodo nujno v nekem konfliktu in tekmovalnem odnosu. In če se že loti domnevnega osvobajanja, nujno proizvede diktaturo. Problem je v tem, da ta pogled projicira tudi v druge kulture.

Back to top

IP Logged

plesnamesecu

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #42 - 11.12.2007 at 09:57:02

titud wrote on 10.12.2007 at 13:52:16:

Dokler obstaja obsedenost z 'rastjo', se kdokorkoli kjerkoli že je, počuti nekoristnega in odvečnega, če je iz te 'rasti' izključen ali pa v njej ne more biti (še ali več) aktivno udeležen. Z rastjo se vsi ?željijo vsaj simbolno identificirati, če ne drugače kot potrošniki cenene množične kulture (rumenega tiska in tv shovov).

Te obsedenosti z rastjo ne moremo kar tako vsesplošno pripisati čisto vsakemu, ki ga mi doživljamo kot depriviligiranega. Ni vsak človek na tem svetu potrošnik rumenega tiska in tv shovov, tudi če ima dostop do njih in tudi, če je po naših merilih reven.

titud wrote on 10.12.2007 at 13:52:16:

Po moje pot do osvoboditve izpod tiranije rasti ne vodi toliko preko šibkih/depreviligiranih, ki naj bi zase terjajli enake priviligeje kot jih zase vzamejo močni, ampak preko tega, da priviligarni sprevidijo šibkost temljev, na kateri je osnovana njihova moč. Zares močan je po moje tisti, ki sprevidi socialno (ne)osnovanost lastne moči, zgodovina pa pozna in pomni tudi tovrstna herojstva.

Po moje to ni toliko vprašanje tistih, ki imajo družbeno moč ali pa je nimajo - ljudje se v bistvu mentalitetno ne razlikujemo na teh oseh. Pa tudi, če bi šlo za herojstvo - ne herojstvo, ne ozaveščenost, nista povezana toliko z družbeno močjo. Zmožnost uvida je vprašanje drugih kvalitet.

titud wrote on 10.12.2007 at 13:52:16:

Nategujejo(mo) predvsem sami sebe in slej ko prej se nam bo neplodnost takega početja razkrila. Ne verjamem v katastrofične scenarije, ki bi bili plod izstavljanja računa matere narave ali v velike družbene revolucije, v katerih bi račun izstavili depreviligirani. Preprosto verjamem, da takega nategovanje ni mogoče (samo)opravičevati niti s korsitnostjo niti z nujnostjo in da ne predstavlja več za nikogar niti užitka niti potrebe.

Nategovanje se pravzaprav ves čas opravičuje s koristnostjo in nujnostjo in večina s tem nima nobenih problemov. Če lahko človek s takšnim nategom pridobi družbeno moč, kapital, ali kaj drugega, se mu bo težko razkrila brezplodnost takšnega početja. Možno pa je, da se bodo tega prej naveličali tisti, ki so imeli že vse in si zdaj lahko privoščijo sproščeno osvobajanje od brezplodne gonje za dobičkom.

titud wrote on 10.12.2007 at 13:52:16:

Starogrših temeljev skupnosti, na katerih se bolj ali manj neprekinjeno gradi naša civilizacija že tisočletja, ne bi blo povsem za zvrečt. Iskat vzore v predmodernih skupnostih bi pomenilo gradit skupnost na predmodernemu posmezniku, ki so mu vladali demoni. Res da so ga tudi varovali, amapak predvsem pred strahovi, ki so modernemu človeku nedomuljivi in bi si jih morali najprej priklicati iz globin nezavednega, kamor smo jih po moje čisto upravičeno bolj ali ali manj kolektivno zakopali in se nam od tam oglašajo hvalabogu le še izjemoma, saj z njimi ne neznamo več rokovati niti kot posamezniki niti kot skupnost.

Mislim, da teh temeljev niti ne moremo v celoti zavreči, tudi če bi jih želeli. Ker so se tisočletja gradili v našo mentaliteto. Zato tudi pravim, da so ti temelji drugačni od temeljev določenih staroselskih skupnosti, čeprav smo na nek način plod mešanja različnih kultur . So pa ti civilizacijski temelji lahko tudi temeljna ovira pri preseganju tega, kar tukaj imenujemo tiranija rasti (čeprav dvomim, da se bo kdo strinjal z mano).

Sicer pa ne verjamem v konstrukt t.i. predmodernih skupnosti, katerim vladajo predvsem demoni in strahovi. Prav nič bolj kot nam. To so naše projekcije, ker se ne znamo soočiti z lastnimi demoni, ki so še kako prisotni in prav nič kolektivno zakopani. Še manj pa osvobojeni.

Back to top

IP Logged

titud

5
p

Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #43 - 11.12.2007 at 14:54:22

Quote:

Trenutno precej razvpiti Macfarlane bi morda rekel, da ponujajo staroselci v prvi vrsti vrnitev v predmoderne čase, v katerih celota, ki jo lahko enačimo tudi s hierarhijo, spet nadomešča individuuma in svobodo. Vprašanje svobode je zato centralno vprašanje družbenega razvoja.

Pri tem tudi korporacije in njihovi zagovorniki pravzaprav ponujajo zelo podobne rešitve, centralizirano in organizirano skrb za našo dobrobit in so kot take prav tako predmoderne, svet je potreba samo očistiti nebodijihtreba konkurenčnih korporacij in pritiskov (in pa svobodomislečih posameznikov) in spet bomo tako rekoč nazaj v raju. Zanimivo je v tem kontekstu gledat recimo kakšne Chevronove oglase na National Geographicu.

Korporativno nista organizirana samo produkcija in potrošnja materialnih dobrin, ampak tudi znanost, umetnost, religija in celo država svojim izobraževanjem, zdravstvom, vojsko/policijo, sodstvom/pravom in socialo. Učinkovitost vsake izmed teh dejavnosti se že da izmerit/kavntificirat, rangirati in stadnadrdizirat, celo materinstvo in gospodinjska opravila... Različnost družebnih vlog posmeznika se je po začetni emancipaciji in boju za enakopravnost različnosti zvedla na enakost, saj vse z merjenjem postaja podobno vsemu, da se potem lahko diferencira in vrednoti v skladu s tem, koliko prispeva k rasti in razvoju korporacije... Če hoče posmeznik bit nekaj vreden v korporciji, mora lastno identiteto, ki je ne(pri)merljiva zaradi edinstvenosti, najprej zgubit, da lahko potem sprejme tako, ki je (pri)merljiva in zato sploh kaj vredna.

Zadnjič mi je direktor nekega lokalnega oddelka korporacije razlagal, da sploh ne sprejemajo na delo kandidatov z izkušnjami (niti preko študenta), ker si taki samo pridobijo nezdrave navade in so zelo samovoljni/neprilagodljivi, amapak samo mlade diplomante ali absolvente, ki jih takoj pošljejo na svoja interna uspobljanaja, da jih brez težav ukrojijo po svojih zahtevah...

Back to top

IP Logged

titud

5
p

Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #44 - 11.12.2007 at 15:20:31

Quote:

Te obsedenosti z rastjo ne moremo kar tako vsesplošno pripisati čisto vsakemu, ki ga mi doživljamo kot depriviligiranega. Ni vsak človek na tem svetu potrošnik rumenega tiska in tv shovov, tudi če ima dostop do njih in tudi, če je po naših merilih reven.

Po moje to ni toliko vprašanje tistih, ki imajo družbeno moč ali pa je nimajo - ljudje se v bistvu mentalitetno ne razlikujemo na teh oseh. Pa tudi, če bi šlo za herojstvo - ne herojstvo, ne ozaveščenost, nista povezana toliko z družbeno močjo. Zmožnost uvida je vprašanje drugih kvalitet.

Nategovanje se pravzaprav ves čas opravičuje s koristnostjo in nujnostjo in večina s tem nima nobenih problemov. Če lahko človek s takšnim nategom pridobi družbeno moč, kapital, ali kaj drugega, se mu bo težko razkrila brezplodnost takšnega početja. Možno pa je, da se bodo tega prej naveličali tisti, ki so imeli že vse in si zdaj lahko privoščijo sproščeno osvobajanje od brezplodne gonje za dobičkom.

Mislim, da teh temeljev niti ne moremo v celoti zavreči, tudi če bi jih želeli. Ker so se tisočletja gradili v našo mentaliteto. Zato tudi pravim, da so ti temelji drugačni od temeljev določenih staroselskih skupnosti, čeprav smo na nek način plod mešanja različnih kultur . So pa ti civilizacijski temelji lahko tudi temeljna ovira pri preseganju tega, kar tukaj imenujemo tiranija rasti (čeprav dvomim, da se bo kdo strinjal z mano).

Sicer pa ne verjamem v konstrukt t.i. predmodernih skupnosti, katerim vladajo predvsem demoni in strahovi. Prav nič bolj kot nam. To so naše projekcije, ker se ne znamo soočiti z lastnimi demoni, ki so še kako prisotni in prav nič kolektivno zakopani. Še manj pa osvobojeni.

Določena stopnja materialnega blagostnja je seveda nujna, vendar ne toliko osebnega kot pa družbenega. Prag zadovljstva z osebnim blagostnjem pa je precej nižji v družbi, kjer je prepad med bogatami in revnimi manjši. Gopodarska rast praviloma v ničemer ne prispeva k občutju tega blagostanja, ker se njeni rezultati delijo neproprcionalno, saj imajo bogati od nje praviloma več, zato bogati praviloma tudi niso pripravljeni izstopiti iz zaciklanosti v gospodrsko rast ampk prevsem tisti, ki z njo ničesar ne pridobijo in ob ničelni rasti tudi nimajo kaj zgubiti. Količinsko gledano je to večina, zato so ti tudi med najštevilčenjšimi kandidati za to, da se ne 'gredo več', da se emanciprajo in iztopijo iz tiranije rasti za ceno lastne indviduvalnosti. Seveda se ob tem zastavalja vprašanje, kakšno obliko skupnosti (če ne korporativne) naj se po tem ti ljudje grejo (če je tkorekoč edini model moderne skupnosti korporativen), zato se zagotovo iščejo tako modeli v zgodovini kot futuristične postmoderne variante. Ne moremo vedet v naprej, kaj je boljše, napredek pa je po moje že sama pluralnost oblik, ki so med sabo ne(pri)mereljive, tako kot so med sabo ne(pri)merljivi in neenaki, vendar enakopravni emancipirani posmezniki.

Back to top

« Last Edit: 11.12.2007 at 16:33:18 by titud »

IP Logged