Svet pogovorov - fak, kako nas okol prenašajo

bp

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #45 - 11.12.2007 at 16:41:54

Quote:

Ta pogled je konstrukt naše dobe in naše kulture, ki vidi skupnost in posameznika ter njegovo svobodo nujno v nekem konfliktu in tekmovalnem odnosu. In če se že loti domnevnega osvobajanja, nujno proizvede diktaturo. Problem je v tem, da ta pogled projicira tudi v druge kulture.

Če se rodiš v albansko družino slaščičarjev, potem boš verjetno vse življenje pekel burek in torte. Če prodajajo sadje in zelenjavo, boš prodajal sadje in zelenjavo. Pa tudi če je "trgovsko blago" heroin ali pa Ukrajinke, ne bo zato kaj dosti več izbire. To, da bi ti morda raje igral violino, nikogar pretirano ne zanima, če se ne zgodi ravno kak čudež.

Podobno velja morda tudi za ostale skupnosti, ki so hkrati tudi osnovne ekonomske enote, oz. enote, ki omogočajo preživetje. Znotraj te enote opravljaš svojo vlogo in si glede na to vlogo navadno tudi obravnavan. V Anglosaksonskem svetu, ki je že daljši čas bolj individualno profiliran, pa je normalno, oz. se celo pričakuje, da si sam ustvariš svojo eksistenco, neodvisno od družine, klana, domače kmetije. V tem svetu individualne pobude, je nastal moderni svet, ki zahteva in pričakuje atomiziranega, prilagodljivega, mobilnega posameznika. Zaradi ekonomskih zakonitosti, so nastale tudi velike korporacije, ki pa v celoti perpetuirajo plemenske vzorce in postavljajo na prvo mesto interese celote, torej korporacije, pred interesi posameznika. V nekaterih okoljih, recimo Japonska, Koreja, so neposredna zamenjava za nekdanje klane in plemena, njihovo strukturo je mogoče praktično neposredno preslikat v stare plemenske strukture in odnose. Ta dva svetova, svet korporacij in neodvisnih posameznikov, sta si morda celo v večjem nasprotju, kot je videti na prvi pogled in če to nasprotje ni produktivno, je lahko tudi podobno močno destruktivno.

Back to top

IP Logged

bp Ex Member	Re: fak, kako nas okol prenašajo Reply #46 - 11.12.2007 at 16:45:53 titud wrote on 11.12.2007 at 14:54:22: Korporativno nista organizirana samo produkcija in potrošnja materialnih dobrin, ampak tudi znanost, umetnost, ... Z vsem ostalim se strinjam, ampak tole citirano o znanosti in umetnosti, mi pa ni niti približno očitno. A lahko prosim malo bolje obrazložiš? bp
Back to top	IP Logged

titud

5
p

Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #47 - 12.12.2007 at 08:42:35

Quote:

Ta pogled je konstrukt naše dobe in naše kulture, ki vidi skupnost in posameznika ter njegovo svobodo nujno v nekem konfliktu in tekmovalnem odnosu. In če se že loti domnevnega osvobajanja, nujno proizvede diktaturo. Problem je v tem, da ta pogled projicira tudi v druge kulture.

Če se rodiš v albansko družino slaščičarjev, potem boš verjetno vse življenje pekel burek in torte. Če prodajajo sadje in zelenjavo, boš prodajal sadje in zelenjavo. Pa tudi če je "trgovsko blago" heroin ali pa Ukrajinke, ne bo zato kaj dosti več izbire. To, da bi ti morda raje igral violino, nikogar pretirano ne zanima, če se ne zgodi ravno kak čudež.

Podobno velja morda tudi za ostale skupnosti, ki so hkrati tudi osnovne ekonomske enote, oz. enote, ki omogočajo preživetje. Znotraj te enote opravljaš svojo vlogo in si glede na to vlogo navadno tudi obravnavan. V Anglosaksonskem svetu, ki je že daljši čas bolj individualno profiliran, pa je normalno, oz. se celo pričakuje, da si sam ustvariš svojo eksistenco, neodvisno od družine, klana, domače kmetije. V tem svetu individualne pobude, je nastal moderni svet, ki zahteva in pričakuje atomiziranega, prilagodljivega, mobilnega posameznika. Zaradi ekonomskih zakonitosti, so nastale tudi velike korporacije, ki pa v celoti perpetuirajo plemenske vzorce in postavljajo na prvo mesto interese celote, torej korporacije, pred interesi posameznika. V nekaterih okoljih, recimo Japonska, Koreja, so neposredna zamenjava za nekdanje klane in plemena, njihovo strukturo je mogoče praktično neposredno preslikat v stare plemenske strukture in odnose. Ta dva svetova, svet korporacij in neodvisnih posameznikov, sta si morda celo v večjem nasprotju, kot je videti na prvi pogled in če to nasprotje ni produktivno, je lahko tudi podobno močno destruktivno.

Svoboda individualne izbire, ki še omogoča participacijo pri družbeni blaginji, je omejena na predanost/podrejenost/zvestobo/lojalnost eni ali drugi korporaciji. Seveda to ni nobena izbira, saj je naperjena proti osebni svobodi, ki vključuje tudi pravico do izbire življenja v taki skupnosti, v kateri svobodni posmezniki lahko živijo v blaginji, ne da bi se zato morali odreči svoji svobodi.

Back to top

IP Logged

titud

5
p

Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #48 - 12.12.2007 at 08:59:29

Quote:

titud wrote on 11.12.2007 at 14:54:22:

Korporativno nista organizirana samo produkcija in potrošnja materialnih dobrin, ampak tudi znanost, umetnost, ...

Z vsem ostalim se strinjam, ampak tole citirano o znanosti in umetnosti, mi pa ni niti približno očitno. A lahko prosim malo bolje obrazložiš?

bp

Po moje ni treba posedej dokazavat, kako se raziskovalni inštituti usmerjajo v raziskave predvsem tistih področij, za katere svoj materialni interes izkažejo korporacije, pa naj bodo to kao samostojni, univeritetni ali kar razvojne službe znotraj korporacij samih.

Pred kratkim sem bral intervju z 'janezem janšo', umetnikom, ki je prevzel vsem dobro znano ime da bi pokazal, kako je ime pomembnjše od samega umetniškega dela. Umetniku z imenom, ki funcionira kot blagovna znamka, so namreč odprte vse galerije/gledališča/založbe in dobi prostor v medijih, skozi tako formirane strukture pa lahko promovira in prodaja vsak klump, ki z umetniško kreativnostjo nima nobene veze (več). JJ je prazprav pokazal na absurd, da je umetnikova kreativnost prazparav usmerjena in zreducirana le na 'ustvarjanje imena', zato je pač prevzel ime, ki že ima svojo razpoznavno znamko, da mu ni več treba ustvarjati imena in da lahko zdaj v miru ustvarja....

Back to top

IP Logged

bp

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #49 - 12.12.2007 at 11:21:29

titud wrote on 12.12.2007 at 08:59:29:

Po moje ni treba posedej dokazavat, kako se raziskovalni inštituti usmerjajo v raziskave predvsem tistih področij, za katere svoj materialni interes izkažejo korporacije, pa naj bodo to kao samostojni, univeritetni ali kar razvojne službe znotraj korporacij samih.

Pred kratkim sem bral intervju z 'janezem janšo', umetnikom, ki je prevzel vsem dobro znano ime da bi pokazal, kako je ime pomembnjše od samega umetniškega dela. Umetniku z imenom, ki funcionira kot blagovna znamka, so namreč odprte vse galerije/gledališča/založbe in dobi prostor v medijih, skozi tako formirane strukture pa lahko promovira in prodaja vsak klump, ki z umetniško kreativnostjo nima nobene veze (več). JJ je prazprav pokazal na absurd, da je umetnikova kreativnost prazparav usmerjena in zreducirana le na 'ustvarjanje imena', zato je pač prevzel ime, ki že ima svojo razpoznavno znamko, da mu ni več treba ustvarjati imena in da lahko zdaj v miru ustvarja....

Ta novi Janes Janša se zaganja kar v celotno industrijo, ki pa v primeru likovne in gledališke umetnosti ni po mojem še niti približno korporativno strukturirana. Trg za tovrstna umetniška dela sicer ima svoje značilnosti, nad katerimi se pritožuje in jih hkrati sprejema, ampak za temi tržnimi pravili boš težko našel kakšno korporacijo. (Za razliko od filmske industrije, kjer jih je kar nekaj)

Znanost je delno financirana s strani korporacij, vendar je še vedno v veliki, morda celo večji iz vojaških proračunov in iz državnih spodbud. Glede na naravo znanosti, v kateri znanstvenih del ni mogoče ščititi kot intelektualno lastnino, si korporacije s pretiranim financiranjem znanosti ne povzročajo stroškov, ampak raje vstopajo v proces kasneje, ko gre za kreiranje konkretnih tehnologij.

Back to top

IP Logged

plesnamesecu

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #50 - 12.12.2007 at 13:09:02

Quote:

Če se rodiš v albansko družino slaščičarjev, potem boš verjetno vse življenje pekel burek in torte. Če prodajajo sadje in zelenjavo, boš prodajal sadje in zelenjavo. Pa tudi če je "trgovsko blago" heroin ali pa Ukrajinke, ne bo zato kaj dosti več izbire. To, da bi ti morda raje igral violino, nikogar pretirano ne zanima, če se ne zgodi ravno kak čudež.

To, da bi morda raje igral violino, tudi v naši družbi marsikoga ne bo zanimalo. In boš morda pririnil le do ljudskega godca, tako kot albanski slaščičar. Tudi v ZDA si ne morejo vsi starši privoščiti, da bi poslali svoje otroke na Harvard. Pa tudi v stari Kitajski je lahko reven otrok lahko s pomočjo izobrazbe dosegel sijajno kariero. Američani znajo zelo dobro prodajati self-made man in american dreams paketa, seveda pa ni nihče pripravljen videti usode tistih, ki se v tem paketu niso znašli. Pa tudi cene, ki so jo plačali nekateri za prevzem teh paketov.

Ta ideal svobode, egalitarizma in družbenega razvoja zahodne kulture predstavljajo v sozvočju s svojimi kolonialnimi interesi. Tako kot mora krščanstvo forsirati idejo superiornosti svoje religije, če jo želi širiti po vsem svetu. Kaj pa toliko opevani egalitarizem in svoboda zahodnih družb dejansko pomenita? Kakšni so njuni učinki? Da je bila prebivalcem več kontinentov tega planeta odzveta njihova zemlja, da jim je bilo prepovedano uporabljati svoj jezik, svoje obrede in način življenja. Da so tako rekoč neslišni in nevidni v tem domnevno svobodnem svetu. Da si je ta svobodni svet dovažal sužnje iz črne Afrike, ki so kot kasnejši ameriški državljani seveda imeli "popolnoma enakovredna" izhodišča in uživali "izjemno svobodo" vse v pozno 20. stoletje. Da se v danes uničeno Afriko dovaža "humanitarna" pomoč.

Če pogledaš s plati večine prebivalcev tega planeta, je ta toliko opevana svoboda in egalitarnost ves čas prikrito pogojevana z genocidom, zasužnjevanjem, izkoriščanjem in izključevanjem. Je na podlagi tega sploh smiselno spraševati, zakaj se krepi moč korporacij?

Quote:

Podobno velja morda tudi za ostale skupnosti, ki so hkrati tudi osnovne ekonomske enote, oz. enote, ki omogočajo preživetje. Znotraj te enote opravljaš svojo vlogo in si glede na to vlogo navadno tudi obravnavan. V Anglosaksonskem svetu, ki je že daljši čas bolj individualno profiliran, pa je normalno, oz. se celo pričakuje, da si sam ustvariš svojo eksistenco, neodvisno od družine, klana, domače kmetije. V tem svetu individualne pobude, je nastal moderni svet, ki zahteva in pričakuje atomiziranega, prilagodljivega, mobilnega posameznika. Zaradi ekonomskih zakonitosti, so nastale tudi velike korporacije, ki pa v celoti perpetuirajo plemenske vzorce in postavljajo na prvo mesto interese celote, torej korporacije, pred interesi posameznika. V nekaterih okoljih, recimo Japonska, Koreja, so neposredna zamenjava za nekdanje klane in plemena, njihovo strukturo je mogoče praktično neposredno preslikat v stare plemenske strukture in odnose. Ta dva svetova, svet korporacij in neodvisnih posameznikov, sta si morda celo v večjem nasprotju, kot je videti na prvi pogled in če to nasprotje ni produktivno, je lahko tudi podobno močno destruktivno.

Koreja in Japonska se ne soočata s problemom preživetja lastne kulture tako kot številna staroselska ljudstva, zato tudi nimata razloga, da bi izpostavljali paradigmo lastne kulturne identitete nasproti agresivni globalizaciji. Je prav zanimivo, da si, ko je govora o staroselcih, našel prav dve visoko tehnološko razviti civilizaciji. Prav verjamem ti, da se tisočletja stare plemenske strukture in odnosi neposredno preslikavajo v korporacije. Zagotovo so tisočletja ostali popolnoma nespremenjeni ob tisočletnem močnem kulturnem vplivu še ene razvite civilizacije - Kitajske, ob razredni delitvi in hierarhiji, močnem centraliziranem državnem sistemu in državni birokraciji.

Back to top

IP Logged

titud

5
p

Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #51 - 12.12.2007 at 15:22:20

Quote:

Ta novi Janes Janša se zaganja kar v celotno industrijo, ki pa v primeru likovne in gledališke umetnosti ni po mojem še niti približno korporativno strukturirana. Trg za tovrstna umetniška dela sicer ima svoje značilnosti, nad katerimi se pritožuje in jih hkrati sprejema, ampak za temi tržnimi pravili boš težko našel kakšno korporacijo. (Za razliko od filmske industrije, kjer jih je kar nekaj)

Znanost je delno financirana s strani korporacij, vendar je še vedno v veliki, morda celo večji iz vojaških proračunov in iz državnih spodbud. Glede na naravo znanosti, v kateri znanstvenih del ni mogoče ščititi kot intelektualno lastnino, si korporacije s pretiranim financiranjem znanosti ne povzročajo stroškov, ampak raje vstopajo v proces kasneje, ko gre za kreiranje konkretnih tehnologij.

Korporativna mentaliteta je prežela tudi majhne firme, kulturne in zanstvene inštitucije in celo samo v projektno organizirane skupine, ki seveda nimajo tako trdne organizacijske strukture kot korporacije. Simbolna in dejasnka pripadnost neki imidžu/podobi/ideji korporacije, nejnemu izdelku storitvi se kaže v tem, da je nek kulturni ali znanstveni dogodek (npr. skladba, film, predstava.. ) ne samo sponzorirana ampak celo sproducirana z namenom promocije korporacije. Podobno so se v navaden product placemenet spremnijo številne znastvene konference, pa če so namenjen še tako specializirani publiki.

Da se razumemo: korporacije so realnost in bodo zaradi potrebe po obvladovanju tehnološko komplesne produkcije, ki potrebuje tudi velika tržišča, najbrž tudi ostale realnost, vendar so tovrstni mastrodonti kot neke vrste dinozavri, ki lahko preživijo le v iluziji relalnosti, ki jo sami producirajo. Pobobni so čredi bivolov, ki v stampedu čez prerijo ruši vse pred seboj in ne opazi, da drvi v brezno niti po tem, ko je čez previs že zagalopirala. Žižek ta sindrom ponazarja npr. s političnimi sistemi polpreteglega tipa, ki so na podlagi vztrajnosti in okosteneli bistvu živeli brez realne podlage v iluziji lastne pomebnosti vse dokler ni vendarle nekdo pogledal dol in videl pod sabo praznino brez podlage, v katero so šele po tem odkritju sistemi tudi zgrmeli (znan prizor iz risank, ko junak pade/razpade šele, ko/če postane predmet lastnega opazovanaja)...

Back to top

IP Logged

bp

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #52 - 12.12.2007 at 15:57:11

Quote:

Koreja in Japonska se ne soočata s problemom preživetja lastne kulture tako kot številna staroselska ljudstva, zato tudi nimata razloga, da bi izpostavljali paradigmo lastne kulturne identitete nasproti agresivni globalizaciji. Je prav zanimivo, da si, ko je govora o staroselcih, našel prav dve visoko tehnološko razviti civilizaciji. Prav verjamem ti, da se tisočletja stare plemenske strukture in odnosi neposredno preslikavajo v korporacije. Zagotovo so tisočletja ostali popolnoma nespremenjeni ob tisočletnem močnem kulturnem vplivu še ene razvite civilizacije - Kitajske, ob razredni delitvi in hierarhiji, močnem centraliziranem državnem sistemu in državni birokraciji.

Problem, ki ga danes vidimo v korporacijah, ni problem samih korporacij, ampak problem odgovornosti le teh. Problem odgovornosti pa je problem omejitve njihove moči, nadzora in vodenja, s strani tistih, katerih življenj se dotikajo in ne samo s strani nekaterih interesnih skupin. Danes tudi nacionalne države ne zmorejo oz. ne poznajo odgovora na tovrstne izzive.
Pri tem po mojem žal nimajo kaj dsti pomagat staroselska ljudstva, sam od tu vidim dve smeri razvoja: korporacije lahko začnejo razdirati interne napetosti, ali pa kakšna katastrofa planetarnih razsežnosti, ki bi znala postavit zahtevo po zunanjih omejitvah in nadzoru. Potem pa bomo lahko zares govorili o spreminjanju zavesti.

Back to top

IP Logged

titud

5
p

Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #53 - 13.12.2007 at 10:02:19

Quote:

Pri tem po mojem žal nimajo kaj dsti pomagat staroselska ljudstva, sam od tu vidim dve smeri razvoja: korporacije lahko začnejo razdirati interne napetosti, ali pa kakšna katastrofa planetarnih razsežnosti, ki bi znala postavit zahtevo po zunanjih omejitvah in nadzoru. Potem pa bomo lahko zares govorili o spreminjanju zavesti.

Dejstvo je, da korpracije, ki vse bolj obvladujejo in določajo vse več biloških in kulturno socilanih dejavnosti človeštva, ogrožjao pestrost in raznolikost sveta, ki je edini garant pred katastrofo globalnih razšežnosti. Po moje korporacije z več 100.000 zaposlenimi konec koncev ne bi smele biti noben bav-bav kljub svoji hierarhični organiziranosti in notranji disciplini, če bi svoje strateške odločitve prinašale na podlagi celostnih interesov, privatnih informacij in osebnih uvidov vseh zaposlenih, ki skoraj v vsaki korporporaciji predstavlajajo dovolj veliko množico, da ta lahko pravilno odraža tudi interese (globalne) skupnostI.

Nekaj poskusov v tej smeri:
- uravnoteženost
http://www.equilibrismus.de/en/index.html
- blaginja
http://www.wellbeingmanifesto.net/wellbeing.htm

Back to top

« Last Edit: 13.12.2007 at 11:34:01 by titud »

IP Logged

plesnamesecu

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #54 - 13.12.2007 at 10:40:07

titud wrote on 13.12.2007 at 10:02:19:

Quote:

Pri tem po mojem žal nimajo kaj dsti pomagat staroselska ljudstva, sam od tu vidim dve smeri razvoja: korporacije lahko začnejo razdirati interne napetosti, ali pa kakšna katastrofa planetarnih razsežnosti, ki bi znala postavit zahtevo po zunanjih omejitvah in nadzoru. Potem pa bomo lahko zares govorili o spreminjanju zavesti.

Dejstvo je, da korpracije, ki vse bolj obvladujejo in določajo vse več biloških in kulturno socilanih dejavnosti človeštva, ogrožjao pestrost in raznolikost sveta, ki je edini garant pred katastrofo globalnih razšežnosti.

Moja omemba staroselskih ljudstev se je nanašala na iskanje primerov skupnosti (posameznikov znotraj teh skupnosti), ki razumejo in doživljajo destruktivno logiko korporacij in ki poznajo tudi drugačno filozofijo življenja. S tem ne mislim, da imajo staroselska ljudstva sama moč spremeniti karkoli. Dejstvo pa je, da se borijo za ohranitev kulturne in biološke raznovrstnosti in za prenehanje uničevanja okolja. V tem ni nič predmodernega, razen, če je življenje samo postalo za t.i. modernega človeka predmoderno.
Danes vse več ljudi poudarja holistični pristop, - kaj pa je drugega način življenja staroselskih skupnosti, ki velja za zaostalega, omejujočega svobodo posameznika, itd.?

titud wrote on 13.12.2007 at 10:02:19:

Nekaj poskusov v tej smeri:
- uravtoženost
http://www.equilibrismus.de/en/index.html
- blaginja
http://www.wellbeingmanifesto.net/wellbeing.htm

To, kar razglaša The Wellbeing Manifesto, je jasno vsakemu nepismenemu avstralskemu domorodcu in mu ni treba zaradi tega delati doktorata. V bistvu se učimo tega, kar so ljudje dojeli in znali živeti že pred tisočletji. Samo, da smo morali svet pripeljati na rob prepada, da zdaj lahko izumljamo toplo vodo.
Ampak seveda mi ne iščemo vzora v staroselskih skupnostih Smiley

.

Back to top

IP Logged

gape

YaBB Administrator
p

Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #55 - 13.12.2007 at 11:22:26

titud wrote on 05.12.2007 at 12:26:49:

Jeba je v tem, da korporacije, ki imajo v rokah škarje in platno, take odločitve ne zanimajo, saj so v nasprotju z njihovimi interesi in zato raje vlagajo kupe denarja v t.i. marketing, s katerim kreirajo tako realnost, ki jim dolgoročno bolj ustreza

dobr si reku ...

veronika wrote on 06.12.2007 at 07:53:40:

jaz bi zamenjala svet Wink

jest tud ... no ja ... sej to delamo
Smiley

Quote:

Kako se bosti z logiko korporacij?

korporacije adijo, trg adijo
pozdravljeno pleme ... eno pleme ... človeško

Amstel wrote on 06.12.2007 at 09:36:33:

da globalno segrevanje NI posledica CO2.

sploh nima kle veze picajzlat
onesnaževanje ki ga dandanes proizvedemo je nevzdržno, način življenja je nevzdržen ... treba zadeve poboljšat ...
1. usazga ki izreče gospodarska rast, takoj u zapor ... to sploh ne sme več obstajat, ta besedna zveza ...

Bardo_Thodol wrote on 06.12.2007 at 10:16:59:

... bo hrane začelo primanjkovati in da bo dražja.

konc heca ...
je pa neki res, da realnost, taka kt je, ljudi naravnost sili da bi se 'poboljšal'
(manj, blj zdravo jedl, učinkovitejša pridelava hrane (na način čim manjšega onesnaževanja), ...)

titud wrote on 06.12.2007 at 12:13:55:

korporacijska mislenost, po kateri strategijo razvoja določajo izključno kratkoročni interesi managmenta in svetovalnih timov

to je na žalost realnost ki nas pelje naprej
in tja naprej se gre
če se ne bo splačal, pač ne boš živel
trg

titud wrote on 06.12.2007 at 12:43:05:

za izdelavo poprečnega avta pridelanega toliko co2 kot ga ta avto ob poprečni letni porabi goriva pridela v 12 letih.

no ta j pa zanimiva ...
čeprov co2 ni edini slab fant, ampak je emisij mnogo več ... mi bo zdej nekoliko manj težko, ker, kadar se kam peljem, se peljem u A4 1.8 T letnika 95

Quote:

Nekaj, kar bi bilo koristno za družbo v celoti, je v nasprotju z interesi kapitala.

na žalost
direktno nasprotje

Bamby wrote on 07.12.2007 at 10:54:21:

No tak lep primer imamo pa v naši preteklosti (in na žalost precej ostankov tudi še v sedanjosti).

dej no dej
dej mal preber kaj si ljudje mislmo
in se mal zamisl nad sabo
pomoje bo najboljš da greš na dnevnik na slo1, pa na odmeve ... ti bo vsaj kdo verjel

Quote:

Interes kapitala je koristen za družbo v celoti.

NI
je dokazu več kot prevečkrat
ker
lastniki tegaistega kapitala, hočejo met kapitala še več
pa fertik
ko lastniki kapitala več ne bodo egoisti ... ajde ... može
to takrat ... sorry, no go

me ne zanima na osnovi česa si to zračunu - dejstva so taka kot so
ergo
u tvojem računu je napaka

in še neki ... socializem so razjebal teisti egiči ... imho

Quote:

Zakaj se torej kar naprej toliko govori o inflaciji

pa ti si neverjeten
hodš u trgovino kej sploh?

Quote:

Sindikati, ko pridete zopet drugič na ceste pridemo tudi mi nasproti vam, pa ne v podporo.

no to bi pa res rad vidu
kapitalista na ulici nasproti delavcu

lol

titud wrote on 07.12.2007 at 12:42:46:

se zadovlji z ničelno rastjo, ki prinaša dolgoročno preživetje tako korporaciji kot družbi, saj ničelna rast ne pomeni nazadovanja ampak družbeno uravnoteženje

simpl kt pasulj
pa sploh ne rabiš bit doktor in študiran, da ti je jasno da je edin tko lahko ok

Joza Jabolcni wrote on 08.12.2007 at 15:42:47:

resitev verjetno lezi v osvecenem potrosniku

super

Quote:

Tukaj ste po mojem zelo na hitro odpisali gospodarsko rast. Gospodarstvo brez rasti je igra z ničelno vsoto, kar pomeni, da kar nekdo pridobi, nekdo na drugi strani izgubi. Če nihče nič ne pridobi in nič ne izgubi, pa to pomeni totalno statičnost, vsi samo varujejo svoje pridobitve, kar sicer je neke vrste ravnotežje, ni pa nujno, da nam bo takšno ravnotežje tudi všeč.

imho
ni glih nič nič mišljena
ampak odnos do zaslužka ... za fermo je pomembno da preživi - da živi
nikol ni problem če ona raste
da pa vseskozi, od popolnoma vsakogar zahtevamo (ta zahteva je kr vgrajena v podzavest že) da mora še več
je pa napaka
imho
in gospodarska rast ne rabi
zakaj rabi?
rabiš boljši tv?
boljši računalnik?
večji?

pomoje ne
ampak
oni delajo kot nori, te silijo da delaš kot nor
za delo valjda, če drugač ne, izsiliš plačilo
ko denar maš, ga je treba zapravt
kaj pa boš ...
ga vložu nekam kjer ga bo še več ratalo?
to ni delo?

in
Quote:

da kar nekdo pridobi, nekdo na drugi strani izgubi.

to ni nujno res
učasih je sodelovanje tako da oba pridobita ...
pa še tisti ki izdelek kupi ...

Quote:

Prevladujoča mentaliteta ljudi ni usmerjena v ta tip skupnosti. Undecided

zato pa delamo kar delamo
vlagamo čas kamor ga vlagamo

eko
titud wrote on 10.12.2007 at 09:21:36:

Gospodarksa rast vedno gre na račun tistega, ki v njej izgublja. Rasti, ki bi bila istočasna in vseobsežna, ni,
...
Ničelno rast jest razumem kot točko, na kateri se produkcija dologoročno začne prilagajat realnim potrebam in ne potrebi po kreairanju profitov, ki so utemeljni na marketingu in instant kreirani različnosti. Ta realna potreba človeka je tudi potreba po kreativnem delu zase in za skupnost, zato v ničelni rasti ne vidim nobene družbene statitičnosti. Po moje se itak večina kreativnega človeškega potenciala zmeče stran za tekomvanje v produkciji nererealnih želja in blaga/storitev, ki bi te želje uresničile, in in skoraj nič ali vsaj zelo malo za kreiranje t. i. blaginje. Ta je itak nedelijv skupek matiralne in socicialne varnosti in ni nobene od zunaj/zgoraj vzpostavljeno in zagotovljeno stanje, kot si to želijo prikazati ideologije, ampak zahetva masimalno anagžiranost/kreativnost tako posameznika kot skupnosti. To, da družbene produkcije ni mogoče količinsko izmeriti z ekonomskimi kazalci rasti še ne pomeni, da se v njej nič ne dela, ampak le, da se vsega ali vsaj večine ne producira z namenom ustvarjanja presežne vrednosti samo zato, da bi si jo kdorkoli prilaščal (država/partija/cerkev/kapitalisti-delničarji) in jo po svoji modrosti ali milosti vračal producentom (ali pa tudi ne). Rasti itak nihče namena ugotavljat, če ni nobene potrebe, da bi od kulta njenega 'pospeševanja' nekateri imeli več kot drugi.

super si razložu
ty

Quote:

Ker je sistem pospešno vse bolj agresiven v proizvajanju novih želja in v vzbujanju frustracij pri ljudeh, ki ne dosegajo teh standardov. Bolj se mi zdi verjetno, da se bo sesul sam vase in bo na tem zrasla drugačna zavest (če bo), kot kakšna druga možnost.

jest mislm da je treba zadevo popedenat še preden se sesuje sama vase ...

Quote:

Morda je potem bolje, če govorimo o vzdržni rasti, kot pa o ničelni rasti (dokler le lahko).

niti se ne gre za vzdržno rast
preprosto rast ni issue
ona se zgodi sama po sebi ob tem ko neki obstaja
za propadanje se vedno lahko najde vzroke in se jih odpravi
(isto tko tud za rast)

Quote:

no in pol spet v medijih pozivajo, da naj pazimo kakšne proizvode kupujemo, ker na kitajskem ful izkoriščajo delovno silo. in seveda pozivajo nas potrošnike. wtf? mislim, spet nam hočejo vzbujat krivdo... naj pozivajo vse te korporacije, ki imajo tam tovarne. pa sja praktično ni več igrače, ki ne bi bila made in china. še dobr, da obstaja ribnčan za kako fajno in celo zanimivo, leseno in poceni igračo. prav tako se večina tekstilnih in obutvenih zadev tam proizvaja, če izvzamem kar je made in bangladesh, india, turkey... po drugi strani pa spet, ko da recimo pri nas v Muri ne izkoriščajo naroda, ki tam dela. pa saj imajo manjšo plačo kot stane en njihov plašč. tko, da začaran krog. dokler je človeški pohlep tako neizmeren ni videt nekih rešitev. ali pač?

rešitev je ozaveščen potrošnik - da ne rečem človek ...

Quote:

Po moje to ni toliko vprašanje tistih, ki imajo družbeno moč ali pa je nimajo

imho
lahko zadeve spremenimo samo mi
ki imamo zavest in tudi moč

Back to top

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.

WWW

IP Logged

titud

5
p

Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #56 - 13.12.2007 at 12:59:01

Quote:

Moja omemba staroselskih ljudstev se je nanašala na iskanje primerov skupnosti (posameznikov znotraj teh skupnosti), ki razumejo in doživljajo destruktivno logiko korporacij in ki poznajo tudi drugačno filozofijo življenja. S tem ne mislim, da imajo staroselska ljudstva sama moč spremeniti karkoli. Dejstvo pa je, da se borijo za ohranitev kulturne in biološke raznovrstnosti in za prenehanje uničevanja okolja. V tem ni nič predmodernega, razen, če je življenje samo postalo za t.i. modernega človeka predmoderno.
Danes vse več ljudi poudarja holistični pristop, - kaj pa je drugega način življenja staroselskih skupnosti, ki velja za zaostalega, omejujočega svobodo posameznika, itd.?

Problem pri iskanju vzorov v staroselskih (reciva raje tradicionalnih) skupnostih je v tem, da zaradi realtivne izoliranosti (geogfraskih preprek, jezikovno kulturne različnosti, tehnološke specializiranosti ) kljub svoji holističnosti niso uspele razvit mehanizmov za nekonfliktno in odprto sodelovanje z drugimi tradicionalnimi skupnostmi. Vzorec za tovrstno sobivanje različnih kultur je zato postal rimski imperij s svojo tehnološko superiornostjo, pravno ureditvijo in kasneje še krščanstvom kot univerzalno religijo z latinsko liturgijo, ki je integriralo vase poganska verovanja in kulture. Vzorec, ki obveljal za evropo, se je včasu imprerializma zaradi predvsem tehnološke superiornosti zahoda razširil na ves svet, vedar tam po večini ni prišlo do medsebojne integracije različnih kultur predvsem zato, ker kulture same niso premogle svoje notranje (avtohtone) potrebe po modernizaciji: ali so bile takorekoč iztrebljene (obe ameriki, avstralija, deloma afrika) ali so prvezele zahodni način in uničile lastno kulturo (japonska), ali so z modernostjo samo esperimantirale zbnotraj lastne tradicije (kitajska) ali a so pragmatično sprejele modernost samo v ekonomske segmente svoje družbe (arabsko-perzijksi svet, deloma indija).... Skratka, po moje bi morale takoimenovane tradicionalne družbe modernizacijo sprejeti kot svojo lastno (avtohtono) potrebo in odgovor na globalizacijo sveta podobno kot so to storile različne evropske kulture, šele potem imajo kot tradicionalne družbe sploh možnost lastnega obstoja/preživetja/razvoja in hkrati pripevati bogatitvi kulturne pestrosti sveta.

Zahod bi si moral priznat, ne pozna odgovora, kako naj tradicioanlne skupnosti to naredijo in vse kar lahko naredi je, da jih k temu spoduja z lastnim zgledom. ZDA kot del zahoda jim po moje s svojim koncetom 'talilnega lonca' nima več kaj ponudidit, ostali svet pa bo lahko našel avtentočne recepte kot rečeno dost lažje, če bomo sposobni ameriški koncept modernizacije zavrnt predvsem evropejci.

Quote:

To, kar razglaša The Wellbeing Manifesto, je jasno vsakemu nepismenemu avstralskemu domorodcu in mu ni treba zaradi tega delati doktorata. V bistvu se učimo tega, kar so ljudje dojeli in znali živeti že pred tisočletji. Samo, da smo morali svet pripeljati na rob prepada, da zdaj lahko izumljamo toplo vodo.
Ampak seveda mi ne iščemo vzora v staroselskih skupnostih Smiley

.

V tem razmišljanjuje en manjko: staroselske skupnosti učitno niso bile tako popolne in brezhibne, ker če bi bile, bi jih vdor modernosti ne prizadel tako usodno. Sedaj, ko pred destruktivnstjo lastne modernosti cvikamo skoraj enako kot so pred njo nekdaj cvikali staroselci, je zadnji čas, da se skupaj ugotovimo, kaj tako modernost kot tradicija prinašata dobrega in kaj slabage in vsak zase (tako akdemska kot plemenska skupnost) postorimo, kar imamo pri sebi za postorit.

Back to top

IP Logged

bp

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #57 - 13.12.2007 at 15:55:38

Quote:

Moja omemba staroselskih ljudstev se je nanašala na iskanje primerov skupnosti (posameznikov znotraj teh skupnosti), ki razumejo in doživljajo destruktivno logiko korporacij in ki poznajo tudi drugačno filozofijo življenja. S tem ne mislim, da imajo staroselska ljudstva sama moč spremeniti karkoli. Dejstvo pa je, da se borijo za ohranitev kulturne in biološke raznovrstnosti in za prenehanje uničevanja okolja. V tem ni nič predmodernega, razen, če je življenje samo postalo za t.i. modernega človeka predmoderno.

Severnoameriški indijanci so lahko prav krasno živeli v sozvočju z naravo tam nekje še 1000 let nazaj. Ampak vse to njihovo znanje nam prav hudo ne pomaga, če njihov način življenja na tem območju omogoča preživetje tam med 5 in 50 miljonom ljudi, medtem ko jih ta trenutek tam živi recimo 500 miljonov.
Pravzaprav je verjetno tudi nam, nestaroselcem jasno, da je marsikakšna korporativna politika politika okolju neprijazna, tvegana, vendar zahteva od nas radikalno spremembo v življenskem slogu za minimalen vpliv.
Ekonomske zakonitosti pa nam žal tu niso v pomoč.

Back to top

IP Logged

plesnamesecu

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #58 - 13.12.2007 at 16:16:15

[quote author=bp link=1196806371/45#57 date=1197557738]Quote:

Severnoameriški indijanci so lahko prav krasno živeli v sozvočju z naravo tam nekje še 1000 let nazaj. Ampak vse to njihovo znanje nam prav hudo ne pomaga, če njihov način življenja na tem območju omogoča preživetje tam med 5 in 50 miljonom ljudi, medtem ko jih ta trenutek tam živi recimo 500 miljonov.

Najprej, kdo nam je kriv, da v ZDA živi recimo 200 milijonov Tongue

? Ljudje se koncentrirajo tam, kjer je zaslužek, profit. Ne moreš imeti velikih urbanih središč in nacionalnih parkov hkrati. To je vprašanje spremembe miselnosti. Če vrednot ne moreš spremeniti, potem ti tudi znanje drugih prav nič ne pomaga.

Lahko pa greš v Kanado, ki je precej redkeje poseljena Wink

.

Back to top

IP Logged

plesnamesecu

Ex Member

Re: fak, kako nas okol prenašajo
Reply #59 - 13.12.2007 at 16:18:38

titud wrote on 13.12.2007 at 12:59:01:

[
Problem pri iskanju vzorov v staroselskih (reciva raje tradicionalnih) skupnostih je v tem, da zaradi realtivne izoliranosti (geogfraskih preprek, jezikovno kulturne različnosti, tehnološke specializiranosti ) kljub svoji holističnosti niso uspele razvit mehanizmov za nekonfliktno in odprto sodelovanje z drugimi tradicionalnimi skupnostmi. Vzorec za tovrstno sobivanje različnih kultur je zato postal rimski imperij s svojo tehnološko superiornostjo, pravno ureditvijo in kasneje še krščanstvom kot univerzalno religijo z latinsko liturgijo, ki je integriralo vase poganska verovanja in kulture. Vzorec, ki obveljal za evropo, se je včasu imprerializma zaradi predvsem tehnološke superiornosti zahoda razširil na ves svet, vedar tam po večini ni prišlo do medsebojne integracije različnih kultur predvsem zato, ker kulture same niso premogle svoje notranje (avtohtone) potrebe po modernizaciji: ali so bile takorekoč iztrebljene (obe ameriki, avstralija, deloma afrika) ali so prvezele zahodni način in uničile lastno kulturo (japonska), ali so z modernostjo samo esperimantirale zbnotraj lastne tradicije (kitajska) ali a so pragmatično sprejele modernost samo v ekonomske segmente svoje družbe (arabsko-perzijksi svet, deloma indija).... Skratka, po moje bi morale takoimenovane tradicionalne družbe modernizacijo sprejeti kot svojo lastno (avtohtono) potrebo in odgovor na globalizacijo sveta podobno kot so to storile različne evropske kulture, šele potem imajo kot tradicionalne družbe sploh možnost lastnega obstoja/preživetja/razvoja in hkrati pripevati bogatitvi kulturne pestrosti sveta.

Zahod bi si moral priznat, ne pozna odgovora, kako naj tradicioanlne skupnosti to naredijo in vse kar lahko naredi je, da jih k temu spoduja z lastnim zgledom. ZDA kot del zahoda jim po moje s svojim koncetom 'talilnega lonca' nima več kaj ponudidit, ostali svet pa bo lahko našel avtentočne recepte kot rečeno dost lažje, če bomo sposobni ameriški koncept modernizacije zavrnt predvsem evropejci.
V tem razmišljanjuje en manjko: staroselske skupnosti učitno niso bile tako popolne in brezhibne, ker če bi bile, bi jih vdor modernosti ne prizadel tako usodno. Sedaj, ko pred destruktivnstjo lastne modernosti cvikamo skoraj enako kot so pred njo nekdaj cvikali staroselci, je zadnji čas, da se skupaj ugotovimo, kaj tako modernost kot tradicija prinašata dobrega in kaj slabage in vsak zase (tako akdemska kot plemenska skupnost) postorimo, kar imamo pri sebi za postorit.

Mislim, da je prišlo do precej nesporazumov zaradi moje uporabe pojma staroselci in zaradi tega, ker ne gledam na svet skozi koncept modernosti/predmodernosti. Pri najboljši volji nimam druge definicije. Niti izraz tradicionalne, niti plemenske (čeprav jih je največ) skupnosti, ni ustrezen. Morda bi bilo najbliže, če bi rekla, da sem imela v mislih ravno kulture, ki so bile žal skorajda iztrebljene (obe Ameriki, Avstralija in Oceanija, deli Afrike,...) ali so sedaj iztrebljane (Tibet, Nuba,...) in večinoma nadvladane z drugimi ljudstvi. Nisem pa s tem mislila nekaterih velikih civilizacij, kot so Indija, Kitajska, Japonska, arabsko- perzijskega sveta, itd., čeprav spadajo v ta naš koncept predmodernega. Nekatere od teh kultur so v svojem agresivnem vsiljevanju lastnih kulturnih modelov ali zavojevalskih ambicijah zelo blizu evropskemu kolonializmu (Kitajska do Tibeta in številnih drugih kultur, Japonske imperialistične težnje v drugi svetovni vojni, kolonializem arabskega sveta,...), zato je po mojem mnenju od njih težko pričakovati kakšne miroljubne modele sožitja.

Tvojega dojemanja nekonfliktnega in odprtega sodelovanja z drugimi tradicionalnimi skupnosti pa ne razumem. Tako konfliktnih kot nekonfliktnih oblik sodelovanja med človeškimi skupnostmi je v zgodovini človeštva malo morje. Ta sodelovanja se odvijajo kar naprej. Odvijala so se tudi med skupnostmi, ki so bile kasneje kolonizirane. Kakšne modele bi pa te skupnosti še morale razviti in zakaj?

Po drugi strani ne vem, kako sta lahko ravno rimski imperij in kasneje krščanstvo primer za nekonfliktno sobivanje različnih kultur? Sicer so obstajale tudi oblike prostovoljnega in vzajemnega sodelovanja, vendar je rimski imperij večinoma uporabljal nasilje za širjenje svojega ozemlja in kulture. Kako je lahko nasilje simbol za nekonfliktnost? Podobno velja za krščanstvo. Sicer pa že sam rimski imperij in krščanstvo dolgo nista bila sposobna nekonfliktnega sobivanja – že iz tega obdobja imamo malo morje krščanskih mučencev in krvavih zgodb. Krščanstvo poganskih verovanj in kultur ni samo integriralo, ampak jih je tudi krvavo preganjalo ali pa vsaj prepovedalo. Na evropskih tleh in na kasnejših osvojenih ozemljih. To ni sinonim za odprto sodelovanje kultur. To je dominacija ene kulture nad drugo. To je dediščina nasilja, izkoriščanja in konfliktnosti, s katero se danes mi spopadamo.

Če danes mi in staroselci cvikamo pred destruktivnostjo modernosti, je to posledica idiotizma zahoda, tradicionalne kulture ne morejo nositi krivde za to. Postavlja se logično vprašanje: zakaj bi se ves svet pravzaprav moral prilagajati našemu kulturnemu modelu in zakaj naj bi bil ves problem v tem, ker se ni uspel prilagoditi? Nismo se uspeli prilagoditi niti mi, kako lahko to pričakujemo od drugih? V tem, kar ostaja, bi bilo najboljše, se strinjam, poskusiti potegniti dobre stvari, tako iz modernosti, kot tradicionalnosti in iti naprej.
To, da je modernost usodno prizadela številne dele sveta (in tudi lasten svet), pa ne vidim v povezavi s kvaliteto staroselskih skupnosti, čeprav še zdaleč ne mislim, da so idealne (že med seboj se dovolj razlikujejo).

Back to top

IP Logged