lina wrote on 16.02.2007 at 22:26:43:saj ravno zato gre, da sama ne ve, kaj hoče.
Najprej hoče stran od moža-starca in bolnega otroka, potem ko odide z zamorcem, pa si želi spet nazaj domov.
Včasih so, predvsem moški, take prilike vulgarno barvito zaključili z enim samim kratkim stavkom …
Simpl, seksa ji je manjkal, pozornosti in »idej«, pa je šla … (»Jajca« sem namerno izpustila.)
A se človk »belga kruha« prenaje (tut z »zamorcem«); še posebej če ni «nič gor za namazat».
Da o tem, da vsak itak vse svoje »kufre« skoz s sabo troga, kamorkol se že odprav (al pa, kao, pobegne), pa če hoče al pa ne, niti ne razpredam.
A se hkrati ne morem znebit občutka, da so prav vsi »BP-jevi gospodje« potrebovali točno tako, tako, ki gre, pa ne »teži u nulo«, pa se za svoj prav/želje/pričakovanja itd. bori/prosi/grebe/dela ... In boh ne daj, da bi ji memgrede pršlo na misel še to, npr., da bi se »krehast mož« tut lahko enmal za bolanga otroka pobrigu ... In so jo tako z užitkom malal; na daljavo, od daleč, na varni razdalji, kakopak.
lina wrote on 16.02.2007 at 22:26:43:Problem vidim v tem, da realizacija želje ne prinese zadovoljstva, ampak namesto tega zbudi novo hrepenenje po starem stanju. Tako lahko celo večnost samo hrepeni. Ko je tu, hrepeni po biti tam, ko je tam, hrepeni po biti tu.

Skratka, človeški evergreen.
Se je predvsem plodno spraševat, zakaj želje in čemu.
Še posebej nastop cajt za to, ko “kje stojiš in se cmeriš” ...
tai wrote on 01.03.2007 at 22:07:21:alter_ego wrote on 01.03.2007 at 11:36:46:Kva pa če Vido jebe sam občutek krivde?
hm, ja sj to vemo, da jo.
vprašanje je zakaj
Ma, čist možno, da zato, ker smo ljudje najbolj »vodljivi« oz. na osebnostnem preizkusu ravno takrat, ko nas zajame občutek krivde ... Na primer.
Quote:P.S. meni se še vedno zdi, da imata tukaj svoboda in odgovornost prste zraven
Men tut.
Predvsem slednja, s katero si daš prvo.

ARS