zame je Vida mit negotovih moških in žensk z ambivalentnim odnosom do lastne svobode  

bp

Meni Lepa Vida kot Prešernova pesem pojasnjuje čisto nekaj povsem drugega.
Vemo, da je bil Prešeren začarn ob liku Julije, ki jo je prvič srečal z materjo v cerki pri maši v Ljubljani. Bila je anoreksična trinajstletnica, bledega obraza in naduvane nravi. Zaljubil se je v njo in celo življenje mu je bila edina pesniška muza. Julija se je kasneje resnično poročila s starcem premožnega stanu, vendar ni imela otrok, če se spominjam dobro. V Lepi Vidi Prešeren opisuje Julijo. Vedel je, da je nesrečna v zakonu s stracem iz katerega NE MORE POBEGNITI. Jokajoči bolehni otrok je v biti prispodoba neuresničenih mladostniških sanj. Prav nič me omenjena pesem ne spominja na to, kar piše Lina. Kaje si to razlago pesmi sploh našla?

Kva pa če Vido jebe sam občutek krivde?

K je mau zasrala ane

Mislim, da je Lepa Vida res simbol hrepenenja po ljubezni in seksu. Nedopolnjena duša si želi ... le kaj. Še sama ne ve. Trpi, dokler se ne naveliča. Ko je meja trpljenja dosežena kot polna luna, v trenutku nastopi odrešenje. Spusti vrv in se prepusti samo bivanju. Nato poskrbi narava, da se pojavi ON/ONa in že je tu ljubezen in sex.

 

tai wrote on 16.04.2007 at 13:45:13:


hrepenenje je od leta 2018 bolezen po DSM-VIII, zdravi se največkrat simptomatsko, tako se vzame kakšno tabletko prozaka, personologina oz. šnelkurs personologije oz. globinsko z različnimi, čimbolj dolgotrajnimi psihoterapevtskimi metodatmi. obboje odpravi jok, stok, jamranje in vzdihovanje. običajni stranski učinek simptomatskega zdravljenja je t.i. shopping spree, v težjih primerih pa tudi killing spree, stranski učinki psihoterapije pa finančne težave. kljub temu, da je zdravljenje simptomatsko, je z napredkom sodobne medicine in psihofarmakologije bolezen mogoče držati pod nadzorom.  

bp (prosto po titudu)

P.S. meni se še vedno zdi, da imata tukaj svoboda in odgovornost prste zraven

Quote:


Uf, dobr si mi osvežu dan, bp.

Če se lotimo analizirat stanje, v katerega se je  spravila lepa vida, z vidika  sodobnih personologistov, bi  za njeno dejanje  zihr mogoče  najt podlago v njeni  osebnosti. Glede na to, da je šla z zamorcem iz  koristoljubenga nagiba, svoboda in  materialna blaginja pa sta najviše postavljeni sodobni vrednoti,  bi lepa vida ti vrednoti zihr internalizirala ravno zaradi tega, ker je zamorca izbrala svobodno (se mu je prostovoljno podredila). Akt prostovoljne podreditve, zaradi katerega je storila dejanje, ki je sicer v nasprotju z njenimi osebnimi prepričanji, namreč sproži proces zmanjševanja kognitivne disonance (čustvenega stresa ob konfliktu vrednot) z naknadno racionalizacijo dejanja, zarad katere bi ugotovila, da ji mož in otrok dejansko nista mogla bog ve kaj pomenit, če se bila sposobna prostovoljno podredit zamorcu (ki v tem smislu seveda ne nikaršen črni afričan ampak premožni amerikanec tipa donalda  trampa, ki pooseblja prevladujočo idelogijo uspeha). Agensi podreditve (oziroma zunanje avtoritete, ki poosebljajo vladajoče vrednote) bi bili v sodobnem primeru mediji, tako da imamo vse elemente potrebne za internalizacijo vrednot oz. za to, da vida dejanje vzame  za akt svoje osebne samuresničtve, zaradi katerega  vsi razlogi za obžalovanje oz. za hrepenenje po možu in otroku odpadejo spljoh. Skratka, univezum dela zanjo...


P.S. Hrepenenje po svobodi lahko sodobni personolg razglasi le  za  arhaični ostanek dobe, ko se je posameznik še nesvobodno podrejal zunanjim okoliščinam in ko je bil še suženj neozaveščenih notranjih sil...
   

m wrote on 17.04.2007 at 15:48:13:


a dej, dej... da imajo tok enih prednosti?