Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Lepa Vida http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1171582024 Message started by lina on 16.02.2007 at 00:27:04

Title: Lepa Vida
Post by lina on 16.02.2007 at 00:27:04

Večkrat razmišljam o mitu Lepe Vide in njegovemu pomenu za slovensko kolektivno psiho. Mit naj bi poznali tudi drugi narodi, živeci ob Jadranski obali, in ni samo slovenski, pa vendar se mi zdi, da se je v slovenske duše še posebej usidral. Morda tudi zato, ker imam kar nekaj kolegic, ki so se navdušene poročile v tujino in jih zdaj muči hudo melanholično, lepovidovsko hrepenenje po domu. Ena od razlag mita, ki sem jo dobila v nekem pogovoru, je bila, da Slovenci kot narod nismo znali oblikovati pravega zavedanja o sebi, svoji vrednosti in vrednosti svojega prostora, zato se moramo - če hočemo najti svojo identiteto - od sebe odmakniti (zapustiti dom). Razlaga se mi zdi smiselna (odgovori mi tudi na vprašanja, zakaj gre že skoraj vsaki drugi Slovenec z biciklom okoli sveta), vendar me zanimajo še drugi aspekti. Lepa Vida se mi zdi nekakšen simbol slovenske Anime. po čem ta Anima tako hrepeni, kaj je njen dom in kako jo uspešno integrirati pa ostajajo odprta vprašanja. Kakšna ideja?

Title: Re: Lepa Vida
Post by vida on 16.02.2007 at 11:00:08

lina wrote on 16.02.2007 at 00:27:04:

lina :) ...se počutim izzvano ;)
od doma smo se že dovolj odmaknili, bi bil čas da bi ga sedaj s toplino "oživili" ... ta Anima po ljubezni hrepeni, no po moje ...

Title: Re: Lepa Vida
Post by bp on 16.02.2007 at 12:26:27

Anima gor, anima dol, prostor je majhen in zaprt, izbira temu ustrezna, želje in pričakovanja pa (pri ženskah je to projekcija Animusa, če se prav spomnim Jungovih napletanj in če je v njih kolikortoliko vsaj sistematičnosti, potem to ne more biti Anima) pa presegajo okvire in omejitve.

bp

Title: Re: Lepa Vida
Post by lina on 16.02.2007 at 14:19:54

JUng je mite obravnaval s posebno občutljivostjo, razumel jih je kot kolektivne projekcije arhetipov, ki odražajo nezavedne psihološke vzorce (vozle) posameznega ljudstva. Ne vem za primer, da bi kak mit odpravil kot lari fari. Po mojem Lepa Vida odraža več kot samo probleme pri iskanju partnerja v kakšnih hribovskih zaselkih. Ker je Vida ena redkih mitoloških junakinj ženskega spola (v slovenskih mitih jih je - se mi zdi še posebej malo), slutim, da odraža projekcijo tistih arhetipskih lastnosti, ki jih (smo jih) Slovenci videli kot ženske. Če je Vida zmedena, neodločna, muhasta, zaletava, nezrela, hrepeneča ali karkoli že, je to lahko odraz lastnosti naše Anime.

Title: Re: Lepa Vida
Post by bp on 16.02.2007 at 16:59:35

Nisem se obregnil ob mit, pač pa ob animo, ki jo postavljaš v center.

Pa še ob tole se bom: ali je Vida res zmedena, neodločna, muhasta, zaletava, nezrela, hrepeneča, ali samo ujeta v odnose, ki ji ne ustrezajo?

lp bp

Title: Re: Lepa Vida
Post by lina on 16.02.2007 at 19:05:15

v center - v kakšnem smislu?

Title: Re: Lepa Vida
Post by bp on 16.02.2007 at 19:50:27

lina wrote on 16.02.2007 at 00:27:04:

Lepa Vida se mi zdi nekakšen simbol slovenske Anime. po čem ta Anima tako hrepeni, kaj je njen dom in kako jo uspešno integrirati pa ostajajo odprta vprašanja. Kakšna ideja?

Simbol slovenske anime? Dom? Integracija?

po mojem so odgovori lažji, če veš kaj Vida hoče. in res ne vidim razloga, zakaj se želje ne bi smele s časom spreminjat.

bp (home is where your heart is)

Title: Re: Lepa Vida
Post by lina on 16.02.2007 at 22:26:43

Oprosti bp, ampak res ne vem, kaj mi želiš povedat.
Morda se zatakne pri različnem razumevanju pojmov. Integrirati (animo) - ozavestiti animo. Anima je pomemben arhetip, ni pa središče psihe. Ne mislim, da Vida odslikuje celovito podobo slovenske anime, ampak samo enega njenih aspektov. Ne zanikam niti možnosti, da je ta aspekt že bolj ali manj integriran.

"odgovori so lažji, če veš, kaj Vida hoče" - saj ravno zato gre, da sama ne ve, kaj hoče. Najprej hoče stran od moža-starca in bolnega otroka, potem ko odide z zamorcem, pa si želi spet nazaj domov.

[quote]/ne vidim razloga, zakaj se želje ne bi smele s časom spreminjat [quote] Tudi jaz ne ;). Problem vidim v tem, da realizacija želje ne prinese zadovoljstva, ampak namesto tega zbudi novo hrepenenje po starem stanju. Tako lahko celo večnost samo hrepeni. Ko je tu, hrepeni po biti tam, ko je tam, hrepeni po biti tu.

Title: Re: Lepa Vida
Post by bp on 17.02.2007 at 00:03:12

animo postavljaš v središče zgodbe o lepi vidi. to upam, da se še strinjava. zakaj? zakaj lepo vido povezuješ s slovenstvom, domom, narodovo samopodobo in ne recimo z žensko željo ali kar seksualnostjo?

če govoriš o animi iz para animus/anima, potem spada IMO Vidino iskanje prej pod animus, torej podobo moškega v ženski duši, kot pa pod animo.

če govoriš o animi iz para anima/persona, potem s tem ne poveš prav dosti in ostajaš v očitnem, Vidino hrepenenje gotovo ni del skrbno negovane zunanje podobe.

tiste razlage z narodom in identiteto naroda pa se mi zdijo za lase privlečene, torej smiselne samo vklolikor opravičujejo pozicijo oz. držo govorca, ki jih izjavlja.

bp

Title: Re: Lepa Vida
Post by lina on 17.02.2007 at 00:57:32

Zakaj Lepo vido povezujem s slovenstvom? Ker jo to mit, ki ze stoletja intrigira generacije Slovencev in se stalno vrača ali v obliki ljudske pesmi, ali v obliki dram (I. Cankar: Lepa ), sodobnih romanov (M. Tomšič, J. Felc) ... Očitno je v njem nekaj, kar še vedno privlači, očitno hoče nekaj povedat, pa ne uspemo čisto zaštekat kaj.

Verjamem, da imajo tudi posamezna ljudstva/narodi/skupine v prostoru in času neko abstraktno kolektivno psiho, npr. slovenska psiha-duša, ameriška psiha, srednjeveška psiha, trgovska psiha ... Te kolektivne psihe živijo neko svoje abstraktno življenje in so podvržene podobnim zakonitostim kot individualne, zato so občutljive tudi na delovanje mitov in arhetipov. POsamezniki smo do neke mere določeni s temi kolektivnimi vzorci.

Zakaj Vido povezujem z Animo? Lahko da delam napako. Ampak po mojem odraža tipične značilnosti tega arhetipa. V animi so shranjene vse psihične lastnosti, ki pripadajo ženskemu polu. Vida jih kar dobro odraža, odigra vse možne ženske vloge in njihove lastnosti kot mati, žena, ljubica ... Anima je pri ženskah navadno zavedna, pri moških pa potlačena. Po mojem je bolj ali manj potlačena tudi na kolektivni ravni, kadar gre za patriarhalne družbe. Animus (zbirka moš. psihičnih lastnosti) pa ravno obratno, pri m. je del zavesti, pri ženskah potlačen. Seveda stanje, v katerem se nahaja anima, marsikaj pove o stanju animusa in obratno.

Title: Re: Lepa Vida
Post by lina on 17.02.2007 at 01:01:50

PS. MIt govori na različnih ravneh (plasteh), tako da se da Vido razumeti tudi samo na seksualnem nivoju.

Title: Re: Lepa Vida
Post by bp on 17.02.2007 at 01:51:13

aha, torej če te prav razumem, govoriš predvsem o animi tistih predvsem gospodov, ki jih zgodba lepe Vide iz nekega razloga fascinira, ne toliko o animi pri Vidi sami.

kaj pa po tvojem poganja Vido na njeni poti?

Title: Re: Lepa Vida
Post by titud on 17.02.2007 at 10:08:19

wrote on 17.02.2007 at 01:51:13:

aha, torej če te prav razumem, govoriš predvsem o animi tistih predvsem gospodov, ki jih zgodba lepe Vide iz nekega razloga fascinira, ne toliko o animi pri Vidi sami.

:)

Quote:

kaj pa po tvojem poganja Vido na njeni poti?

Če naj bi vida utelešala kolektivno dušo naroda (oz. predvsem gospodov, ki jih njena usoda fascinira :)), pol bi si upal trdit, da prej kaže na enotnost v narodovi razcepljenosti (shizmi/paranoji) kot pa na neko kakršnokoli že dušno celovitost, ki naj bi jo anima utelešala. Ker tud jest ne verjamem v enotnost narodove duše (takoj ko jo kdo omeni, se mi naježijo lasje in se primem v mrkaičevem žargonu za pištolo, saj se počutim, kod da bi me skušal kdo pod krinko enotnosti oropat lastne duše ), zato bom v vsaki gospe, ki naj bi poosebljala to dušo, pač iskal in našel dokaze te razcepljnosti (neke vrste antigonovski (arhe)tip racepljene narodove duše (anime) nam današnjim gospodom po moje še najbolje uteleša spomenka).

Title: Re: Lepa Vida
Post by lina on 17.02.2007 at 20:33:18

Titud, ni mi čisto jasno: ti ne verjameš a)v kolektivno dušo ali b)v enotnost kolektivne duše? Če a), kako pa bi potem imenoval tisto, s čimer se ukvarjajo npr. mundana astrologija, geomantske analize posameznih prostorov in tudi mitologija.

S tem, ko priznavam obstoj kolektivne psihe, sploh ne zanikam individualnosti posameznikove duše. Bolj ko je nekdo individuiran, manj moči imajo nad njim kolektivni vzorci, črednega človeka pa - bi rekla - lahko precej zaznamujejo. Povezanost individualne in kolektivne psihe lahko probam ponazorit npr. z astrologijo. V vsaki natalni karti najdemo personalne planete in aspekte, ki določajo individualen značaj, ter transpersonalne aspekte, ki določajo cele generacije, živeče v nekem prostoru (ti so po mojem del kolektivne psihe).

Mislim, da bi bilo preozko reči, da Vida določa slovenske gospode, raje bi rekla, da kaže enega od načinov, na katerega Slovenci (m. ali ž. spola) občutijo ženski element, princip ženskosti (tudi princip duše- anima=duša).

Title: Re: Lepa Vida
Post by tai on 17.02.2007 at 22:52:48

hm, res je, da nisem vsega brala, tko da mogoce bom mal kiksnla :)
ampak ocitno sm edina, k sm point lepe vide razumela drugace.
lepa vida je sla od doma, zato, ker je hotla nekaj vec, v tistem zamorcu je vidla ene sanje, sreco in sele potem, ko gre z njim ugotovi, da to sploh ni to. da ji to preprosto in materialno tud boljse zivljenje ne more dat tistega, kar je imela doma - varnost, ljubezen in otroka. simple as that.
mogoce po principu filma najini mostovi :) (ooo, kok cute film :D i just cant help myself)

js vidm bolj povezavo s t.i. american dreams, kjer vsi hrepenijo po nekem boljšem (=bogatem) življenju, za kar se v bistvu izkaže, da so to samo iluzije in da je resnična sreča doma ob krehastem možu in kričečem otroku ;)
povezava s slovenci samo zato, ker grejo slovenci tud od doma tko kt je sla lepa vida? i dont think so. ker slovenci kokr je meni znano, v vecini potem lih ne kricijo na veliko, da bi se pa oni radi vrnil v slovenijo. samo zato, ker oboji grejo se ne pomen, da iz istega razloga.

Title: Re: Lepa Vida
Post by bp on 17.02.2007 at 23:06:01

zame je Vida mit negotovih moških in žensk z ambivalentnim odnosom do lastne svobode :P

bp

Title: Re: Lepa Vida
Post by lina on 18.02.2007 at 00:17:18

tai, ne vem, ce je pravo mesto vide res ob svojem starcu. po mitski logiki mi brhka mladenka in bolni starec nekako ne gresta skupaj. :-/

ravno Vida mi je dala misliti, da imajo miti lahko tudi neko konkordanco, vzporednice z določenimi realnimi zgodovinskimi dogodki oz. da se lahko odražajo v posameznih realnih življenjih. v našem primeru, v določenem delu slovenske emigracije.

taksen je fenomen primorskih Aleksandrink, ki jih opisuje Tomšič, ki so zapuščale svoje družine, da so kot dojilje odhajale služit v Egipt. tam se jim je srce trgalo po domu, ko pa so se vracale domov, so hrepenele po družinah in varovancih, ki so jih pustile v egiptu. in celo življenje so bile razklane med dvoje družin, dvoje otrok, dvoje domov. (morda je res ves point v razklanosti, ki je vida ne zmore preseči).

sicer bolj kot s klasično, masovno,emigracijo z Vido povezujem primere individualne emigracije/potovanj, ki ima poleg ekonomskih morda še kake globlje psihične vzgibe (T. Križnar, Z. Šeruga, U. in K. Ravbar, Fedr ...). resnično jim ne bi želela delati krivice (ker ne morem vedet, kaksna je bila situacija v tistem casu) ampak če bi bile Aleksandrinke res samo ekonomske migrantke, bi delo morda raje iskale kje bliže, v Gorici, Trstu, Udinah kot perice, sobarice ... ampak one so izbrale svet. in to ravno egipt (zamorc). naključje?

Title: Re: Lepa Vida
Post by Donna on 22.02.2007 at 09:35:20

Meni Lepa Vida kot Prešernova pesem pojasnjuje čisto nekaj povsem drugega.
Vemo, da je bil Prešeren začarn ob liku Julije, ki jo je prvič srečal z materjo v cerki pri maši v Ljubljani. Bila je anoreksična trinajstletnica, bledega obraza in naduvane nravi. Zaljubil se je v njo in celo življenje mu je bila edina pesniška muza. Julija se je kasneje resnično poročila s starcem premožnega stanu, vendar ni imela otrok, če se spominjam dobro. V Lepi Vidi Prešeren opisuje Julijo. Vedel je, da je nesrečna v zakonu s stracem iz katerega NE MORE POBEGNITI. Jokajoči bolehni otrok je v biti prispodoba neuresničenih mladostniških sanj. Prav nič me omenjena pesem ne spominja na to, kar piše Lina. Kaje si to razlago pesmi sploh našla?

Title: Re: Lepa Vida
Post by tai on 23.02.2007 at 00:11:40

lina wrote on 18.02.2007 at 00:17:18:

zanimivo razmišljanje,
ker se mi zdi, da smo ljudje vedno mal razklani, ker si želimo nečesa. ko pa to dobimo, si želimo to, kar smo imeli prej. standard :D

se mi pa ne zdi, da je blo to mišljeno v lepi vidi, zato ker manjka ta "drugi del"... recimo, če bi ona potem šla nazaj domov in bi nekje na kratko bilo omenjeno, da pa vseeno pogreša to življenje z zamorcem, bi rekla,ok, to je to.

ampak lepa vida se konča tko, da starec hrepeneče išče njo in se s čolnom fura po morju, da bi jo našel (kokr se spomnm), ona pa joka, ko krava :D tko da js k sm to brala sm vedno mela filing, da nam pesem reče - ej folk, cenite stvari, ki jih imate, čeprov se vam zdijo zajebane. ampak so hrepenenja po boljšem življenju samo utvare, ne hrepenet po tem. še posebi pa mislm, da poudari, da ne smemo hrepenet po enih "površinskih" zadevah (zamorc=materializem, bogastvo, prefinjenost), ampak bi mogl cent ostale "srčne" vrednote (starec=družina, varnost)

Title: Re: Lepa Vida
Post by alter_ego on 01.03.2007 at 11:36:46

Kva pa če Vido jebe sam občutek krivde?

Title: Re: Lepa Vida
Post by tai on 01.03.2007 at 22:07:21

alter_ego wrote on 01.03.2007 at 11:36:46:

Kva pa če Vido jebe sam občutek krivde?

hm, ja sj to vemo, da jo.
vprašanje je zakaj ;)

Title: Re: Lepa Vida
Post by alter_ego on 02.03.2007 at 08:07:18

K je mau zasrala ane ;D

Title: Re: Lepa Vida
Post by tai on 02.03.2007 at 15:45:10

alter_ego wrote on 02.03.2007 at 08:07:18:

K je mau zasrala ane ;D

uf, ta je pa globoka ;)

Title: Re: Lepa Vida
Post by Solange on 15.04.2007 at 16:16:55

Mislim, da je Lepa Vida res simbol hrepenenja po ljubezni in seksu. Nedopolnjena duša si želi ... le kaj. Še sama ne ve. Trpi, dokler se ne naveliča. Ko je meja trpljenja dosežena kot polna luna, v trenutku nastopi odrešenje. Spusti vrv in se prepusti samo bivanju. Nato poskrbi narava, da se pojavi ON/ONa in že je tu ljubezen in sex.

[smiley=2vrolijk_08.gif] [smiley=2vrolijk_08.gif]

Title: Re: Lepa Vida
Post by tai on 16.04.2007 at 13:45:13

Solange wrote on 15.04.2007 at 16:16:55:

hmmm, kaj pa tole:
"Vida vsak dan je pri okni stala,
se po sinku, oču, mož' jokala."

zadnja dva verza lepe vide ;)

Title: Re: Lepa Vida
Post by bp on 16.04.2007 at 17:51:54

tai wrote on 16.04.2007 at 13:45:13:

hmmm, kaj pa tole:
"Vida vsak dan je pri okni stala,
se po sinku, oču, mož' jokala."

zadnja dva verza lepe vide ;)

hrepenenje je od leta 2018 bolezen po DSM-VIII, zdravi se največkrat simptomatsko, tako se vzame kakšno tabletko prozaka, personologina oz. šnelkurs personologije oz. globinsko z različnimi, čimbolj dolgotrajnimi psihoterapevtskimi metodatmi. obboje odpravi jok, stok, jamranje in vzdihovanje. običajni stranski učinek simptomatskega zdravljenja je t.i. shopping spree, v težjih primerih pa tudi killing spree, stranski učinki psihoterapije pa finančne težave. kljub temu, da je zdravljenje simptomatsko, je z napredkom sodobne medicine in psihofarmakologije bolezen mogoče držati pod nadzorom. :P

bp (prosto po titudu)

P.S. meni se še vedno zdi, da imata tukaj svoboda in odgovornost prste zraven

Title: Re: Lepa Vida
Post by ARS on 17.04.2007 at 02:07:19

lina wrote on 16.02.2007 at 22:26:43:

saj ravno zato gre, da sama ne ve, kaj hoče.
Najprej hoče stran od moža-starca in bolnega otroka, potem ko odide z zamorcem, pa si želi spet nazaj domov.

Včasih so, predvsem moški, take prilike vulgarno barvito zaključili z enim samim kratkim stavkom …
Simpl, seksa ji je manjkal, pozornosti in »idej«, pa je šla … (»Jajca« sem namerno izpustila.)
A se človk »belga kruha« prenaje (tut z »zamorcem«); še posebej če ni «nič gor za namazat».
Da o tem, da vsak itak vse svoje »kufre« skoz s sabo troga, kamorkol se že odprav (al pa, kao, pobegne), pa če hoče al pa ne, niti ne razpredam.

A se hkrati ne morem znebit občutka, da so prav vsi »BP-jevi gospodje« potrebovali točno tako, tako, ki gre, pa ne »teži u nulo«, pa se za svoj prav/želje/pričakovanja itd. bori/prosi/grebe/dela ... In boh ne daj, da bi ji memgrede pršlo na misel še to, npr., da bi se »krehast mož« tut lahko enmal za bolanga otroka pobrigu ... In so jo tako z užitkom malal; na daljavo, od daleč, na varni razdalji, kakopak.

lina wrote on 16.02.2007 at 22:26:43:

Problem vidim v tem, da realizacija želje ne prinese zadovoljstva, ampak namesto tega zbudi novo hrepenenje po starem stanju. Tako lahko celo večnost samo hrepeni. Ko je tu, hrepeni po biti tam, ko je tam, hrepeni po biti tu.

:)

Skratka, človeški evergreen.
Se je predvsem plodno spraševat, zakaj želje in čemu.
Še posebej nastop cajt za to, ko “kje stojiš in se cmeriš” ...

tai wrote on 01.03.2007 at 22:07:21:

alter_ego wrote on 01.03.2007 at 11:36:46:

Kva pa če Vido jebe sam občutek krivde?

hm, ja sj to vemo, da jo.
vprašanje je zakaj ;)

Ma, čist možno, da zato, ker smo ljudje najbolj »vodljivi« oz. na osebnostnem preizkusu ravno takrat, ko nas zajame občutek krivde ... Na primer.

wrote on 16.04.2007 at 17:51:54:

P.S. meni se še vedno zdi, da imata tukaj svoboda in odgovornost prste zraven

Men tut.
Predvsem slednja, s katero si daš prvo.

;)
ARS

Title: Re: Lepa Vida
Post by titud on 17.04.2007 at 12:28:11

wrote on 16.04.2007 at 17:51:54:

tai wrote on 16.04.2007 at 13:45:13:

hmmm, kaj pa tole:
"Vida vsak dan je pri okni stala,
se po sinku, oču, mož' jokala."

zadnja dva verza lepe vide ;)

Uf, dobr si mi osvežu dan, bp.

Če se lotimo analizirat stanje, v katerega se je spravila lepa vida, z vidika sodobnih personologistov, bi za njeno dejanje zihr mogoče najt podlago v njeni osebnosti. Glede na to, da je šla z zamorcem iz koristoljubenga nagiba, svoboda in materialna blaginja pa sta najviše postavljeni sodobni vrednoti, bi lepa vida ti vrednoti zihr internalizirala ravno zaradi tega, ker je zamorca izbrala svobodno (se mu je prostovoljno podredila). Akt prostovoljne podreditve, zaradi katerega je storila dejanje, ki je sicer v nasprotju z njenimi osebnimi prepričanji, namreč sproži proces zmanjševanja kognitivne disonance (čustvenega stresa ob konfliktu vrednot) z naknadno racionalizacijo dejanja, zarad katere bi ugotovila, da ji mož in otrok dejansko nista mogla bog ve kaj pomenit, če se bila sposobna prostovoljno podredit zamorcu (ki v tem smislu seveda ne nikaršen črni afričan ampak premožni amerikanec tipa donalda trampa, ki pooseblja prevladujočo idelogijo uspeha). Agensi podreditve (oziroma zunanje avtoritete, ki poosebljajo vladajoče vrednote) bi bili v sodobnem primeru mediji, tako da imamo vse elemente potrebne za internalizacijo vrednot oz. za to, da vida dejanje vzame za akt svoje osebne samuresničtve, zaradi katerega vsi razlogi za obžalovanje oz. za hrepenenje po možu in otroku odpadejo spljoh. Skratka, univezum dela zanjo...

P.S. Hrepenenje po svobodi lahko sodobni personolg razglasi le za arhaični ostanek dobe, ko se je posameznik še nesvobodno podrejal zunanjim okoliščinam in ko je bil še suženj neozaveščenih notranjih sil...

Title: Re: Lepa Vida
Post by m on 17.04.2007 at 15:48:13

čist off topic (mogoče pa tud ne)
mi je lih ene dva dni nazaj prijatlca razlagala, da ko maš enkrat črnca, te drugi ne zanimajo več [smiley=1grin1.gif]
iz lastne izkušnje. da so tolk bolj izi-going.

pa še, da bi z zamorcem cele dneve plesala [smiley=1grin1.gif] (mogoče pa probam... press)

Title: Re: Lepa Vida
Post by ixtlan on 17.04.2007 at 16:15:17

m wrote on 17.04.2007 at 15:48:13:

a dej, dej... da imajo tok enih prednosti? ;D

Title: Re: Lepa Vida
Post by titud on 17.04.2007 at 19:12:35

m wrote on 17.04.2007 at 15:48:13:

Po moje ni tolk mim. Očito razrešuje vidin problem hrepenenja po belem evropejcu/evropejčkih, ki bi personologško idelogijo obrazložil takole:

1. vlogo agensa podrejanja odigra frendica, ki deluje nate z avtoriteto lastne izkušnje s črncem

2. podredit se ji prostovljno (črnec te ne sme te ugrabit, kušit ali začarat), s čemer si odločitev za črnca prsiljena racionalirat. Ugotoviš, da ples se ostale črnske bolj na izi pritikline/vrline/vrednote zato ne morejo bit tolk slaba zadeva nasprot hard/zategnjenim evrpjčkom kot si spočteka mislila

3. tako prepričanje lahko urjuješ le z internalizacije teh pritiklin/vrlin/vrednot, prazparv z odkritjem/priznanjem, da se te vrednote prazparav del tvoje osebnosti Tvoje samuresničevanje odslej poteka le skozi aktivno podrjenja, torej s celodnevnim plesom...

P.s.: Problem se zna pojavit v tem, ker je črnec tudi v onosu do svojih pritikline/vrline/vrednot bolj na izi in manj aktiven kot ti sama in bi s časoma začela hrepenet po bolj hard evropjčkih...

Title: Re: Lepa Vida
Post by ARS on 18.04.2007 at 00:02:48

m wrote on 17.04.2007 at 15:48:13:

mi je lih ene dva dni nazaj prijatlca razlagala, da ko maš enkrat črnca, te drugi ne zanimajo več [smiley=1grin1.gif]
iz lastne izkušnje. da so tolk bolj izi-going.

Ja, zihr da "zato, ker so tolk bolj izi-going", ja ... ;D ;D
Al ti je frendica bistveno zamolčala, al pa ti nam nadaljevanje njenega komentiranja ... ;)

Matr, se ob takih izjavah prav vedno spomnim na eno kriminalko/triler (10-20 let nazaj), ko ženska v temi vozi avto, poleg nje pa sedi črnc, ki se ga ona želi (al pa mora) na vsak način znebit, in to čimprej. Medtem ko se prisiljeno pogovarjata in pregovarjata, ona grunta, kako naj se ga losa, vozi, grunta, vozi ... A kar naenkrat dotedanji pogovor preseka z vprašanjem, ali res drži splošno prepričanje, da je večina črncev na moč obdarjenih tam spodaj ... Tip je šokiran, a bejba nadaljuje, provocira, pa da bi res rada vedela, predvsem pa že enkrat in končno tudi videla (!)... in to tolk dolg časa in tko smart, da si tip res začne odpenjat šlic ... Ne izdam, kaj se zatem zgodi (če boste film kdaj gledal, anede), a scena in kadri so bli špica ... Uf, tisti, ki ve oz. se spomni, za kateri film gre, naj javi naslov, ker bi ga blo prav fajn še enkrat pogledat.

Title: Re: Lepa Vida
Post by m on 18.04.2007 at 07:02:47

Titud, lahko mi filozofiramo, ampak če njo vprašaš, kateri njen tip je bil črnc, ti pove da zadnji trije. [smiley=1grin1.gif] (od cca 4,5)
Čeprav se men zdi da bi kontrol-frika v meni tip ki bi cel dan plesal precej iz tira vrgel. [smiley=1grin1.gif]

Ars, a ti to iz lastne izkušnje? [smiley=1grin1.gif]

Title: Re: Lepa Vida
Post by plesnamesecu on 18.04.2007 at 07:59:22

Priporočam knjigo Bela Masajka. Sicer je pa že čas, da kakšen "črnc" napiše svojo uspešnico na temo, kako je živeti z belko ;).

Title: Re: Lepa Vida
Post by bp on 18.04.2007 at 20:45:31

ARS wrote on 17.04.2007 at 02:07:19:

A se hkrati ne morem znebit občutka, da so prav vsi »BP-jevi gospodje« potrebovali točno tako, tako, ki gre, pa ne »teži u nulo«, pa se za svoj prav/želje/pričakovanja itd. bori/prosi/grebe/dela ... In boh ne daj, da bi ji memgrede pršlo na misel še to, npr., da bi se »krehast mož« tut lahko enmal za bolanga otroka pobrigu ... In so jo tako z užitkom malal; na daljavo, od daleč, na varni razdalji, kakopak.

Za »BP-jev(sk)e gospode« prvoosebno prvi del kar drži, drugi del citata, tisti o krehasti brigi, pa po mojem ne čist. Sicer je take stvari bolš sprobat in tudi briga je lahko krehasta, kot je »krehast mož«, daljava in pa bližina sta pa tudi v prvi osebi težko umljiva reč.

bp