Quote:Če že je božanstvo koncept, ixtlan, potem je ta, da je onkraj koncepta.
Postanejo/postanete/postanemo eno.
Koncept je predvsem zato ker si ga vsak drugače predstavlja.
Zame osebno npr. Bog kot se obče pojmuje ne obstaja in tudi nikoli ni, intuitivno.
Obstajajo Kreatorji vesolja (Logos-i), tega in drugih vesolij in pa Pravir/Nemanifest, ki pa nima zavesti.
To, da smo del telesa vesolja, še ne pomeni, da se Logos ves čas zaveda vsake posamezne bakterije v svojem telesu, kot tudi človek nima zavesti in odnosa s posameznimi bakterijami v svojem črevesju. Toliko o romantičnem odnosu z Bogom.
Torej dejansko smo "eno" z Logosom (Bogom, če hočeš) na isti način kot je bakterija v našem črevesju eno z nami.
In na isti način smo vsi ljudje "eno" med seboj kot so med seboj bakterije ali živali ali rastline, smo del kolektivne hominidske duše, jungovskega kolektivnega nezavednega, če hočeš, vendar pa vseeno nismo samo to, saj razvijamo svoj individum, tisti ki pač ga in se na ta način diferenciramo od kolektivnega, ne pa tudi ločujemo
Z živalmi in rastlinami smo "eno" na način, da živimo znotraj istega telesa vesolja in naj bi potemtakem sobivali v sožitju kar pa je daleč od dejanskega.
Romantični odnos z domnevnim Bogom kot ga upodabljajo religije je domišljijska kompenzacija neizpolnitve odnosov na tem nivoju. Odnosa z očetom/materjo/partnerjem ali vseh hkrati.
Ljubezen se po mojem mnenju ne more meriti kvantitativno ampak zgolj kvalitativno; kvaliteta ljubezni do stvarstva je enaka kvaliteti ljubezni do samega sebe, hkrati pa je odvisna od razumevanja vesolja, sebe in svoje pozicije v vesolju. Ko so ti te stvari približno jasne, šele tedaj lahko tvoriš en približno realen odnos z vsem okoli sebe, ki ni podvržen pretežno iluzijam in željam.
Nekje v ozadju čutim atmosfero sobivanja, po kateri hrepenim; hkrati pa vem, da (zaenkrat) ni uresničljiva na Zemlji. Uresničljiva bo takrat, ko jo bomo čutili vsi; Golden Age je obljubljen, bomo videli....bo pa to še vedno le približek sobivanju na sedmem nivoju bivanja in odkoder po mojem mnenju črpam omenjeno atmosfero; težko verjamem, da je plod moje domišljije, če ne zaradi drugega, od nekod je inspiracija morala priti. Z Zemlje zagotovo ne.
Pri vsem tem se je treba zavedati, da kljub temu, da smo si "enaki".....recimo rajši, da smo si "moralno enaki".....so taki, ki so pristopicali dlje na poti evolucije, večina pa svojega individuma sploh še ni razvila....kar v praksi pomeni, da nimajo razvitih zgornjih teles....s takimi se sobivanja ne moreš it. Ravno tako je v odnosih: dva lahko tvorita odnos, logično, samo s telesi, ki jih imata oba že razvita; če ima kdo razvito kakšno telo več, potem bo v odnos na nivoju tistega telesa ostalo neizpolnjen. Dejstva, pač... Nekomu bo zadoščal odnos na nivoju strasti, ker še nima razvitega 3. telesa (čustvenega), nekomu bo zadoščal odnos na nivoju 3. telesa (čustev), nekdo bo poleg tega želel imet še zadovoljiv intelektualen odnos, nekdo bi v odnos vpregel še abstraktni um, nekdo hoče dvignit odnos na nivo 6. - spiritualnega telesa....vse do 7...pa guess what....ne gre, če partner teh teles nima razvitih.
Pa da se še malo vrnem k ljubezni. Po mojem jo krivično uvrščamo med čustva, ki so predmet doživljanja 3. telesa. Ljubezen se po mojem mnenju in izkušnjah zaživi šele v 4. telesu in se lahko transcendira po telesih navzgor kar tudi določa kvaliteto ljubezni. Težko bi govorili o kvaliteti žalosti, jeze, zavisti, veselja, zadovoljstva, sramovanja, sovraštva, celo strahu....kar je dejansko vse domena 3. telesa - vsa ta čustva se zaznajo v organih, katere uravnava 3. čakri pripadajoča enokrina žleza, torej v področju solarnega pleksusa in trebuha; vsa ta čustva implicirajo tudi občutke (včasih tudi obratno - občutki implicirajo čustva), ki se manifestirajo skoz endokrino žlezo 2. čakre. Poleg tega ta čustva dojemam bolj kvantitativno kot kvalitativno, torej zaznavam kako močna so, ob nespremenjeni kvaliteti. Za ljubezen sem pa že velikokrat mislu, da sem jo doživel, pa sem jo potem naslednjič še bolj kvalitetno. Poleg tega sem jo vedno začel zaznavat v področju 4. čakre in jo, kadar sem jo, dvignil po čakrah navzgor. Zato bi jo težko uvrstil med čustva. Vsa čustva se res lahko transcendirajo (ne samo teoretično, ampak tudi dejansko in energetsko - sem opisal proces zadnjič) v ljubezen, potemtakem bi lahko rekli, da je ljubezen nad-čustvo in sameva v tej svoji kategoriji.
Ma vidim, da bi lahko kar pisal in razpredal še naprej, v nedogled. Grem rajši na sonce, ker lep dan je zunaj.