Eva wrote on 14.02.2007 at 15:50:16:v mojih nekaterih primerih ni tko, vem pa da tud včasih govorim zato, da se izognem čemu
govorila sem pa o tistih, ko se mi uspe prepustit toku pozornosti in si pogledat te misli, na katere pozornost naravno kaže.. tisto, kar te najbolj matra; in to mi je večkrat težko, ker si nočem priznat tistih misli in tega, kar mi pomenijo. In zato moram bit kar pogumna in pripravljena na sprejemanje, in na bolečino, s katero je povezana, pol ko jo končno odprem, takoj čez planem tolažilne povoje in sprejemanje, ki ga najlažje nardim tko, da si predstavljam, kako bi bla sprejemajoča in me to ne bi motilo, če bi šlo za nekoga druzga (ker takrat mi je res vse laži, ko ni tako osebno), in pol to dam seb in ponavad tud jokam..
in ene parkrat (zdejle iz glave pa res lahko rečem, da dvakrat) sem to počela tolk časa, da sem se počutil atko lepo, da sem mela prou filing, ki je bil primerljiv s fizičnim občutkom, ampak sem vedla, da to ni, da me obdaja nekej mehkega, da sem popolnoma v tem, mehkega, in malo pikasteag v smilsu volne in roza ((ja, roza, ne vem kakšne veze ma, kolk je to osebno oz od moje duše al od česa odvinso, ampak sem jo ravno pred kratkim spet doživela kot barvo moči in energije, ki .. me poganja zarad katere sploh sem..(se mi je pa prej dolgo časa upirala ta barva, sm si tud zapomnla, kako sem si z njo pršla (spet - zihr) blizu)))
Ubesedit filing pomeni v bistvu uprabit jezik/govor (ki je sam po seb orodje za komunikacijo in s tem za objektivizicijo občutij/čustev/misli, saj jih jezik kot konvencija naredi dostopno drugemu), da ti ubeseden filing stopi nasproti kot filing nekoga drugega, do katerega šele lahko naveže eno emaptijo (torej emaptijo do sebe), se odvežeš od filinga ali pa se potolažiš... Ampak kje je tle keč? Lastnost dejanske travme kot v nezavedno potisnjene izkušnje (in zlo podobno tud mistična izušnja, o kateri je govor na drugem mestu) je, da se ubeseditvi izogiba, da besedi ne pusti blizu, da pa nas hkrati s to neubesedljivostjo motivira in dobesedno goni, da si izmišljamo tisoč in eno zgodbo, da bi sama ostala skrita, si z nedotaknjenostjo podaljaševala življenje in mu celo vldala iz ozadja (evo eno dobro ilustracijo s šeherezado)... Ubesedovanje torej kot sredstvo za (samo)potolaženje, s katerim se navajamo na znosnost življenja z neubesedljivo skrivnostjo, ki nas iz ozadaja motivira in goni k besednemu zavajanju ...
Quote:in kar se tiče ozaveščenosti.. v takem stanju pozornosti na svoje filinge (meditativnem?), na svoje bolečine, ki jim slediš, zato da jih ozdraviš in iz katerih se potem pojavljajo misli, ti je čist lepo jasno da je to tisto, kar sam pri sebi sodiš kot ne-dobro nesprejemljivo in preprosto z namero v postopku si rečeš: nerodna reč, ampak no rules, nič dobro slabo, to je vse u redu.. še utemeljitve se spomniš (čeprav so nove omejitve lahko naslednjič tiste, ki se jih je treba osvobodit) pa si pustiš izrazit bolečino pa se potolažiš pa si pržgeš ljubezen... in valjda si prej ko slej ves fluffy
da ne omenjam kako je, če si high, ko vse lahko zanaliziraš v skladu z namero, of course greš skozi poljubno upočasnjeno doživljanje in lahko vidiš, kako je zgrajeno lastno dojemanje, pogojeno prepleteno.. whtvr.. sam tam se tud navadiš ne predolg ostat na bolečini ampak ful več spuščat, spuščat.. ker konc koncev če znaš dobr spustit je to čist zadost
Ozaveščenje kot mentalna (re)produkcija občutja je o.k., ampak kako ozavestit neobčuteno (tisto travmatično oz. mistično, ki se z zavajanjem/izmišljanjem zgodb izogiba ubesedenju)?
Quote:da ne omenjam kako je, če si high, ko vse lahko zanaliziraš v skladu z namero, of course greš skozi poljubno upočasnjeno doživljanje in lahko vidiš, kako je zgrajeno lastno dojemanje, pogojeno prepleteno.. whtvr.. sam tam se tud navadiš ne predolg ostat na bolečini ampak ful več spuščat, spuščat.. ker konc koncev če znaš dobr spustit je to čist zadost
in ja, men se moje doživljanje zdi bokj resično od objektivnih dejstev.. tko zarad tega racionaliziranje ne pomaga pr ženi
A veš, kako bi jest opredelu partnerski odnos? Kot zvezo dveh ljudi skupno globoko in neubesedljivo skrivnostjo, ki jo tvori skupek travmatičnih izkušenj dveh ljudi, ki pišeta tisoč eno zgodbo na to nedostopno skrivnostno temo samo zato, da bi ji nikdar ne prišla zares blizu. Zrelost odnosa se po moje odraža v zvedanju nedostopnosti te skrivnosti in vzajemni tolažbi....
Quote:da ti povemprimer, kaj sva enkrat z ex mihom dorekla
da on hoče da je pospravljeno zato, da se mu ne umaže laptop - zemeljska - fizičn apraktičnost
jest pa zato, da nimam občutka, da je v meni umazano/razmetano .. občutka.. tko se počutim
Bogi, boga...