Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 4 5 ... 14
(Read 49389 times)
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #30 - 07.11.2006 at 09:16:55
 
Oldio wrote on 06.11.2006 at 22:48:22:
Kar se medijev tiče sem danes prvič slišal, da sta (mislimda 2 brata) v arestu, ablast pa preseljuje prvošolčke.

mislm da je blo rečen da jih je usega skupi 6 u zaporu ...
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #31 - 07.11.2006 at 10:39:16
 
Devi wrote on 07.11.2006 at 05:48:46:
zapiranje takih ljudi pa njihove žene in otroke ne požene v prosjačenje, da ne bo pomote. Ko ni treba služit za razne BMW-je, tud njihove družine ob podpori boljše živijo.
In mnogi so vedno podpirali romske družine, njihove žene in otroke, tud v socializmu, tud ko niso nič delali in četud nikol ne bi nič delali. Pač tako je, da ti nikol ni težko pomagat ljudem, ki rabijo, pa če so še tolk drugačni in nikol ne bojo kot mi, že zdavnaj bi vsi imeli in elektriko in vodo povsod, če bi sankcionirali kriminal in če očetje ne bi pošiljali svojih otrok rajši krast kot pa v šolo. In samo ne mi rečt, da je to najbolj značilen del njihove kulture; dokler ni država začela skrbet za njih, so jim ljudje vse to večinoma sami dali, zamenjali al pa pač nekak skšeftali.


Tole tvoje opažanje je res lucidno, saj so moški z državnim tretiranjem ciganov kot socialno ogroženo skupine izgubili svojo tradicionalno vlogo skrbnika in varuha družine. Tud jest opažam pri ciganih matriarhat, v katerem so moški postali nekakšni nebodigatreba in si zato lahko privoščijo, da se ugonobijo s pijačo  ali pa da jih  za več let začuzijo, ker s tem prazprav naredijo  uslugo materi, ženi in otrokom, da lahko svobodneje  razpolagajo s socilanimi podporami in dodatki. Matere in žene v bistvu bolj kot so nekdaj podpirajo klasično kriminalno dejavnost moških ali pa jih k njej celo bolj spodbujajo, saj lahko samo pridobijo: če mu uspe kaj vrednega izmaknit ne da bi bil za to kaznovan, se jim itak izboljša položaj, če pa ga dobijo in začuzijo pa se jim zmanajša družinski izdatek za enega potratnega člana in hkrati povečajo socilani prejemki, zaradi česar so dvakrat  na boljšem.

V kombinaciji s to obliko od države spodbujenega razpadnja pa  tradicionalno cigansko skupnost tragično in dokončno naruši 'civilist', ki se priženi ali kako drugače najde zatočišče v tej skupnosti. Taki 'civilisti' so razlog spora z drugimi ciganskimi  skupnostmi in 'civilnim' okoljem, saj zatošišče, ki ga najdejo  pri ciganih izkoriščajo za poglabljanje svojega asocialnega vedenja. Tak primer smo imeli v mojem bloku, ko je tak 'civil' izkoristil gostoljubje ciganov, ki so sicer bolj ali manj miroljubno z nami sosedi v bloku živeli ze več deset let pod skrbnim  vodstvom matere, da je naščuval na njih bližnji ciganski klan, potem pa iz balkona kot iz trdnjave  streljal nanje (ki so mu resda  grozili s palicami in sekirami) in nas imel vse sosede vzel za talce kar nekaj ur. Pri tem mu je asistiral domači  cigan, tako da so oba začuzili za nekaj let. Družino sedaj varuje nek  razbacan ciganski sorodnik, sosedeje pa  s totalno porušenim zaupnjem v bistvu čaka(m)o samo še na povod, da ženske in otroke deportiramo iz bloka, če tega pred vrnitvijo iz zapora ne bo uradno storila občina/država, ki jim je stanovanje dodelila v socialističnem obdobju večje strpnosti...              
Back to top
 
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #32 - 07.11.2006 at 11:52:15
 

titud wrote on 07.11.2006 at 09:13:14:

Kdor ne sprevidi, da se policija, ki izvaja tovrstne deportacije, spreminja v fašistično falango, naj ne joka pol,  ko bo zarad svoje drugačnosti kriminaliziran tud sam in deportiran s svojimi otroci vred. Hanžek je plačan za to, da to pove javno in na glas, pa če ne naredi čist nč drugega.

Cigani so zarad svojega načina življenja ena najbolj ranljivih družebnih skupin. Dejstvo je, da živijo na robu legalnosti (pravzaprav živijo od tega roba) in da s tem tud drugim držijo odprt prostor na tem robu. Skoz celo  zgodovino tako nudijo zatočišče klasičnim bohemom (bohem je v bistvu francoski izraz za cigana) kot drugim  odpadnikom  in celo klasičnim kriminalcem, ki bi si tega prostora na robu, v katerem bi se dalo preživet,  ne bi blli sposobni sami ustvarit. Družba, ki v ciganih vidi samo kriminalce, ki bi jih blo potrebno pobit in izgnat, zgubi vsak čut za  solidarnost do ranljivih skupin tud znotraj svoje skupnosti: invalidov, bolnih, brezdomcev, otrok, starcev in tko naprej do vseh revnih tja do idelanega srednjega sloja, v katerega se hočjo vsi ugužvat in katerega  se za ceno tujega (in glede na veliko samomorilnost tudi lastnega) življenja ne sme z nihčemer ogrožat.



Smiley
ARS
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
Oldio
5
*****
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 688
Kranj
Gender: male
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #33 - 07.11.2006 at 12:03:13
 
Čisto očitno je, da so asocialni tipi oziroma nasilneži jedro problemov, slednje pa družba občasno strpa v arest, kjer jih futra in jim omogoča navezovanje stikov s svojimi "poklicnimi" kolegi. Prevzgoje je nekdaj menda že bilo nekaj, sčasoma je pa vse pozitivno v arestih zvodenelo.
Sem enkrat gledal, kako se mislimda na Nizozemskem tega lotevajo, sami skrbijo za stroške bivanja v zaporu (s pridobitno dejavnostjo), predvsem pa jih probajo "ozdraviti" asocialnega življenja in pripravijo na vrnitev. Povsem se strinjam z ameriškim principom, da ko ga drugič zaserješ, si out - seveda če ti prej družba pomaga po nizozemskem načinu.
Back to top
 

Sreče ne more dati človeku ne država, ne partija, ne religija, samo ljudje imamo to moč.
 
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #34 - 07.11.2006 at 12:45:23
 
Kdor krade bakrene žlebove ali podobno šaro za na odpad, je cigan.
Kdor nakrade milijarde, je novodobni kapitalist.

Kdor ubije človeka, je morilec. (kazen par let aresta)
Kdor ubije deset ljudi, je serijski morilec. (dosmrtna ali smrtna kazen)
Kdor pošlje v smrt tisoče ali še bolje, milijone ljudi, je narodni heroj. (dosmrtna pokojnina)



Nauk:
Če že kradeš, vsaj ne bodi malenkosten in pred tem se obvezno lepo obleči in umij.
Če že ubijaš, nekaj podobnega ...

Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #35 - 07.11.2006 at 12:51:31
 
ARS wrote on 07.11.2006 at 11:52:15:
titud wrote on 07.11.2006 at 09:13:14:

Kdor ne sprevidi, da se policija, ki izvaja tovrstne deportacije, spreminja v fašistično falango, naj ne joka pol,  ko bo zarad svoje drugačnosti kriminaliziran tud sam in deportiran s svojimi otroci vred. Hanžek je plačan za to, da to pove javno in na glas, pa če ne naredi čist nč drugega.

Cigani so zarad svojega načina življenja ena najbolj ranljivih družebnih skupin. Dejstvo je, da živijo na robu legalnosti (pravzaprav živijo od tega roba) in da s tem tud drugim držijo odprt prostor na tem robu. Skoz celo  zgodovino tako nudijo zatočišče klasičnim bohemom (bohem je v bistvu francoski izraz za cigana) kot drugim  odpadnikom  in celo klasičnim kriminalcem, ki bi si tega prostora na robu, v katerem bi se dalo preživet,  ne bi blli sposobni sami ustvarit. Družba, ki v ciganih vidi samo kriminalce, ki bi jih blo potrebno pobit in izgnat, zgubi vsak čut za  solidarnost do ranljivih skupin tud znotraj svoje skupnosti: invalidov, bolnih, brezdomcev, otrok, starcev in tko naprej do vseh revnih tja do idelanega srednjega sloja, v katerega se hočjo vsi ugužvat in katerega  se za ceno tujega (in glede na veliko samomorilnost tudi lastnega) življenja ne sme z nihčemer ogrožat.



Smiley
ARS


Zgleda kot da bi lahko s svojim naslednjim postom ohladil tvoje navdušnje nad tem postom oz. ga relativiziral z  lastno izkušnjo, ampak hočem prikazat samo komplesnost vsakršnih in navidezno dobranamernost  sistemskih posegov kogarkoli v 'reševanje ciganskega vprašanja'. Resnična dobronamernost lahko izahja le iz resničnega upoštevanja/spoštovanja drugačnosti teh skupnosti. Tako bi vsaj po moje socialne pomoči tem ljudem ne smele rušiti tradicionalne vloge moških v tej skupnostih, ampak jih spodbujati, da prevzamejo aktivno vlogo tako pri vzdrževanju kot zaščiti družine. Socialne pomoči se zato po moje ne bi smele izplačevati tolko v denarju kot v obliki investicij v infrastruktoro (v komunalno opremljenost lokacij z vodo, elektriko in kanalizacijo,  subvencionarnije njihove uporabe, nabavo šolskih potrebščin, subvecioniranje prehrane otrok ...), kar bi omogoćilo boljšo integracijo ciganov v okolje in jim hkrati dopustilo svobodo v njihovem življenjskem slogu, ki je predvsem bivanje na prostem, ne da bi zaradi njega ogrožali druge.  Ta 'kamperski' stil življenja, ki  jih dela ranljive, je namreč hkrati tisti, zaradi katerega so bili vsaj včasih prisiljeni vzdrževati dobre odnose s sosedi, da se tako kot ambružani ne spravijo nanje v obliki linča. Kdor ima izkušnje s kampiranjem  pozna ta občutek ranljivosti od okolice, zato je prisiljen bit izjemno pozoren do okolice  razen seveda v primeru, če  si ne zagotovi strahospoštaovanja vredne  zaščite (od tod razširjenost orožja v ciganskih kampusih) ali pa mu je dejansko vseeno, če ga zaradi nespoštovanja v bistvu nenapisanih pravil kamperskega obnašanja ubijejo ali izženejo. Ne zagovarjam manj socilanih pravic za cigane kot jih imajo drugi državljani, ampak modrost in zaupanje vanje, da se sami najbolje vedo kako si jo razdelti na način,  da ne bo razkrajala njihovovih skupnosti tako odznotraj kot od zunaj, saj bodo tak način bogatili ne samo sebe, ampak tudi nas 'civiliste' kot so to počeli že dostkrat v svoji zgodovini in se prav zato tudi ohranili.  
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #36 - 07.11.2006 at 13:30:00
 
Bardo_Thodol wrote on 07.11.2006 at 12:45:23:
Kdor krade bakrene žlebove ali podobno šaro za na odpad, je cigan.
Kdor nakrade milijarde, je novodobni kapitalist.

Kdor ubije človeka, je morilec. (kazen par let aresta)
Kdor ubije deset ljudi, je serijski morilec. (dosmrtna ali smrtna kazen)
Kdor pošlje v smrt tisoče ali še bolje, milijone ljudi, je narodni heroj. (dosmrtna pokojnina)



Nauk:
Če že kradeš, vsaj ne bodi malenkosten in pred tem se obvezno lepo obleči in umij.
Če že ubijaš, nekaj podobnega ...



Po moje so cigani dobra ciljna skupina za  projekcijo naših turbokapitalističnih  frustracij:

- če dec ni ekstremno obetajoče 'poslovno prodoren' ali  bogat (kar gre v roko z njegovim gibanjem na meji ali onstran legalnosti), v bistvu za moderno žensko ni zanimiv, ker si je neko osnovno eksitenco sebi ali družini z lastnim zaslužkom in s spomočjo sociale sposobna zagotoviti sama ne da bi ji blo potrebno prenašat njegovo 'zgubaštvo'

- kriminalno se v turbokapitalizmu  ne samatra za nemoralno, če je zaradi njegovih posledic oškodovan samo drugi in zaradi njih ne trpi ožja kriminalčeva skupnost (v tem smislu je ciganska 'krvna osveta' za nas moteča, ker je dost bolj učinkovit zatiralec kriminalitete - med svojimi sveda - ker se odgovornost za kriminalno dejanje razžiri na cel rod)  

- svoboda bivanja izven potrošniško pojmovanega standarda je tkorekoč dejanje uperjeno  zoper turbomoderno pojmovano skupnost, ker je ta skupnost utemljena na potrošnji in stausnih simbolih, vezanih na izkazovanje materialnega blagostanja
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #37 - 07.11.2006 at 20:26:25
 
t wrote on 07.11.2006 at 02:51:06:
Se mi zdi napaka, da se je zdaj vse skupaj reduciralo na kao ciganska posla: se mi zdi vse res samo politično napihovanje in samoupravičevanje raznih militantnih tolerantnežev, ki nima nobene veze z dejansko situacijo (kriminalci in do njih (še vedno) ultra tolerantni državni represivni organi).

zdej sm opazu
da dejansko, več ko nadefiniramo kriminalcev, več je prepovedi
manjša kriminalna dejanja ko določimo za kriminal več delovanja je kriminal
se reče
za popolno odpravo kriminala bi rabl popolni nadzor
po eni strani
po drugi strani pak odpravt potrebo po kriminalu ... narest tako okolje, da kriminala ne bo produciralo
to zgleda da se drugač kot s popolnim nadzorom ne da narest
težava je jasno, kdo bo nadziral in kdo bo nadziral njega

se reče
če je situacija to, da sistem dopušča nekatere vrste kriminala
pa naj bo to 'teženje'romov večinski populaciji
ali pa naj bo to neprestano neomejeno pobiranje ogromnih količin denarja nekaterih nekaterim drugim
je situacija pač taka
jest pa mislm
da je poleg te situacije, ki je ... nekako ... naravno stanje stvari ... povsod po svetu ... nastala še ena druga situacija
in to je ta, da je nastal presedan kako se bi od zdej hotlo delat z
'majhnimi skupinami ljudi ki so zadosti moteči večinski okolici'
če le okolica to zahteva
kot pa smo usi ki smo neki tega že preštudiral zdavni pogruntal, pač ni problem rajo naterat u reakcijo
kakršnokoli ...


namreč ... dejanskih situacij je več ... hkrati ...

cigani so pač ... najblj simpl ... prvi na spisku bi lahko reku ...
naslednji so verejtno 'klošarji' ...
in nadalje ... vsi ki ne prispevajo dovolj k 'razvoju' ...




titud wrote on 07.11.2006 at 12:51:31:
Resnična dobronamernost lahko izahja le iz resničnega upoštevanja/spoštovanja drugačnosti teh skupnosti.

Tako bi vsaj po moje socialne pomoči tem ljudem ne smele rušiti tradicionalne vloge moških v tej skupnostih, ampak jih spodbujati, da prevzamejo aktivno vlogo tako pri vzdrževanju kot zaščiti družine. Socialne pomoči se zato po moje ne bi smele izplačevati tolko v denarju kot v obliki investicij v infrastruktoro (v komunalno opremljenost lokacij z vodo, elektriko in kanalizacijo,  subvencionarnije njihove uporabe, nabavo šolskih potrebščin, subvecioniranje prehrane otrok ...), kar bi omogoćilo boljšo integracijo ciganov v okolje in jim hkrati dopustilo svobodo v njihovem življenjskem slogu,

hude sekaš danes titud ...

kar se mene tiče je rešitev prvi del tvojga texta: sprejemanje
(vse je v sprejemaju in dajanjuampakv sprejemanju drugega in dajanju prvega)

drugi del je pa res krasna ideja za pomagat jim;
sociala (država) bi te morala za svetovalca najet
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #38 - 08.11.2006 at 00:24:41
 

titud wrote on 07.11.2006 at 12:51:31:
Zgleda kot da bi lahko s svojim naslednjim postom ohladil tvoje navdušnje nad tem postom oz. ga relativiziral z  lastno izkušnjo, ampak hočem prikazat samo komplesnost vsakršnih in navidezno dobranamernost  sistemskih posegov kogarkoli v 'reševanje ciganskega vprašanja'. Resnična dobronamernost lahko izahja le iz resničnega upoštevanja/spoštovanja drugačnosti teh skupnosti.

Ma, kaj bi pisala, če pa lohk poquotam. In danes imaš zaprmej dober dan.  Wink

Sicer pa, lajf je itak kompleksen, mi in naši odnosi v njem pa tudi. In za kakšno dobronamernost in kolikšno upoštevanje ter spoštovanje posameznih skupin/narodov in njihovih posebnosti/drugačnosti ter resničnih potreb gre pri (sistemskem) reševanju večine "primerov" (ne le vprašanja Romov), doma in po svetu, nam itak buta v glavo skoraj vsak dan, pa čeprav najpogosteje zgolj v obliki informacije. Praviloma so ta reševanja in posegi neučinkoviti in neuspešni, razlogov za to je sicer malo morje, skupna imenovalca pa ista - poenostavljam: 1) delovanje v smislu "namesto, da bi človeka naučili loviti ribe (in mu vsaj osnovne pogoje tudi omogočiti), da se bo lahko preživljal sam, mu jih lifrajo skor direkt na mizo"; 2) in pa baročno umanjkanje spoštovanja, resnične iskrenosti ter dobronamernosti "reševalcev". Npr. Afrika je še vedno lačna ... dogaja se ji tudi Darfur ... nacionalizem in rasizem po Evropi močneje tlita ... homoseksualci so nemalokje še vedno le "zaničevanja vredni pedri" ... in takoj za Romi na listi nezaželenih sosedov v SLO ... večina slovenskih "izbrisanih" je še vedno izbrisanih ...

Ma, podpišem: resnična dobronamernost in učinkovitost kogarkoli/česarkoli lahko izhajata le iz resničnega upoštevanja/sprejemanja in spoštovanja tako drugačnosti kot barvitosti; npr. "manjšinjskih" skupnosti, v tukajšnjem topiku Romov. In v iskanju ter udejanjanju uspešnih načinov sobivanja, je zagotovo rešitev. Le zakaj se bolj ne sliši tistih, ki zmorejo oz. so zmogli - npr. Prekmurcev? Najverjetneje imajo raje mir oz. so pragmatično tiho, saj tipični "sosedje" praviloma slabo prenašajo uspeh, drugačnost drugih ...

Uf, spat moram. Lahko noč,
ARS
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #39 - 09.11.2006 at 12:09:05
 
Gledal včeraj okroglo mizo na TV1 ob 23.00 o ciganih. Gostje niso premogl nobene samorefleksije v smislu, kaj je tisto v večinski družbi, ki  je spremenilo ciganske skupnosti tako, da jih  večinska skupnost  ni več pripravljena tolerirat, kaj šele sprejemat. Cigani namreč niso več izolirani v svoji avtohtonosti, da bi se jih dalo v njihovih  rezervatih  romantično opazovat kot kot eksotične divjake. Po moje jih ne moremo več sprejemat ne zato, ker bi bli tko drugačni ampak zato, ker so nam postali preveč podobni in zarad česar smo zdaj bolj kot prej v atohtone divjake  sposobni vanje sprojecirat svoje lastno civilizirano zverinstvo.  
Back to top
« Last Edit: 09.11.2006 at 13:31:54 by titud »  
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #40 - 10.11.2006 at 14:29:51
 
Ne vem, če je to kdo opazil, toda lepo se je izpostavilo tudi nekaj, kar lepo opisuje izraz "ciganska posla", ko je nekdo lepo izpostavil, da obstaja cel kup inštitucij, ki zelo lepo služijo s "cigansko problematiko", predstavljam si lahko, da so ravno ti mojstri obri tisti, ki so se najglasneje zavzemali za rome, predvsem zato, da bodo lahko še naprej veselo služili z raznimi projekti....

Konkretno je lepo povedal, da je šlo cel kup denarja za razne raziskave, ki so pokazale natančno to, kar že vsi vedo... da se je spet odkrivala topla voda... vendar od te vode nit cigani niti ostali niso imeli nič, razen tistih, ki so se šli odkrivanje te tople vode.

Skratka večinoma se samooklicani zaščitniki gredo točno to kot sem povedal - pretepanje s tujim kurcem po koprivah - in pri tem še lepo zaslužijo.

V tem smislu je tudi vsakokratni varuh človekovih pravic vedno zgolj smešna karikatura samega sebe - jebe se njemu za pravice, važna je plača. Se mi zdi, da bi se razni varuhi veliko bolje obnesli, če bi imeli pravično plačo (zajamčeno minimalno).  Grin


Grin



uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #41 - 10.11.2006 at 14:51:47
 
Tale Hanžek je tudi en ta prav hanzek.

Če se nanj obrnejo navadni "civili", da so jim kratene pravice (ali da jim je kaj ukradeno), se mu ne zdi vredno niti odgovoriti.
Če se pa kak cigan ne more dobro vsrat, pa takoj napiše goro pisem na vse mogoče evropske institucije, da je v Sloveniji "konec pravne države" in da izvajamo najmanj genocid.
Zdaj pa ne razumem, ali je on postavljen za varuha človekovih ali samo "ciganskih" (se pravi njegovih)  pravic.

Mislim, in to za naš, moj denar ...  Undecided


Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #42 - 11.11.2006 at 19:26:29
 
lepo nablogano:

Petek, 10. November, 2006
SPET TI CIGANI !

V zadnjem času mi gredo pa ti cigani res na živce. Povsod ta poročila in ti komentarji. Na živce mi gredo razjarjeni Ambružani in zatrti in romantično opevani cigani. Sploh ne prenesem nobene informacije v zvezi z tem. Pa kake pametne rešitve tudi nimam. Eno salomonsko sicer imam, a bi verjetno vsa Slovenija postala Ambrus.

Že vse svoje življenje živim 2 km od ciganskega naselja. Torej se s cigani srečujem od otroških let. V našem naselju je živela ciganica Zora. Nič se ni starala, vedno je bila ista. Vsak teden (razen v hudi zimi) je hodila od hiše do hiše in prosila (kaj prosila, sami smo ji dajali) hrano. Imela je culo v katero je metala ocvirke, špeh, krompir,.. Malo je pokramljala, podražila otroke, da nas bo odpeljala, če ne bomo pridni, prinesla kake novice iz sosednjih vasi od odmaširala naprej- bosa. Vedno je bila bosa in nikoli ne bom pozabila oblike njenega stopala. Otrokom nam je bilo najbolj zanimivo, da ni znala brati in da ni vedela kdaj je rojena (oz. koliko je stara). Zora je včasih ukradla na njivi kak krompir ali zelje ali čebulo, in ko jo je babica naslednjič kregala, je trdila »da se ji naj roka posuši«, če je to naredila. Pravzaprav nihče ni bil zaradi tega jezen na njo, le povedati ji je bilo treba, da se ne sme krasti. Potem Zore enkrat ni več bilo. Rekli so, da je zbolela in umrla. To je lepa romantična zgodba o ciganih, ki je mene in moji sestri naučila, da moramo vedno spoštovat vse ljudi.

Tam kjer je stala Zorina baraka, danes stoji lepa, lična hiška, ki jo je naredil njen vnuk ali pravnuk. Nikoli nismo točno vedeli katere oz., koga ima za otroka. Cigani iz našega naselja so tudi sicer precej skrbni (veliko jih hodi v službo), otroci sicer bolj slabo v šolo. Praktično nobenih problemov nimamo z njimi. Čeprav sem bila v naselju samo 1x, ko sem prinesla gobe, moram reči, da sem se počutila kot otrok, nebogljeno in nesigurno, da mi ne bi kdo kaj naredil (en občutek pač). Imam pa tudi enega »prijatelja« iz naselja, ki mu včasih ustavim na štop, pa mi kaj zanimivega pove,čeprav mi potem še par dni smrdi avto. S prijatelji sem že dolgo dogovorjena, da bomo o njemu posneli film. Mlad fant, zdrav, sicer nikjer v službi, a zanimiv in popolnoma neškodljiv.

Tako je v našem naselju. Imamo pa tudi druga naselja, kjer ni tako romantično. Tako, da je ciganov v našem mestu precej. Srečujemo jih nonstop. Pred šolo, v zdravstvenem domu, pred (in predvsem) občino, socialno službo, na veselicah… Kjerkoli jih srečam so glasni, glavni, okrog sebe povsod delajo en nemir. Verjetno, oz. predvsem zaradi temperamenta in njihovega stila življenja. Ljudje oz. čivili se jim najrajši izognemo.
Predvsem glasni oz. glavni so v kakšnem trgovskem centru, kjer oprostite obtožbi, kradejo kot srake. Zadnjič je prihrumela družina s 4 otroki, (vsi z ruzaki) v trgovino in so vsi kar nametali noter (videla na lastne oči), vse se je odvijalo zelo hitro. Vsi s polnimi culami mimo blagajne »mi nimamo nič« in ven. V eno razklumpano neregistrirano podrtijo in gas na cesto. Trgovka pa skoraj v jok: »tako je vsak dan«. Policija jih sploh ne šmirgla, če pa že dajo ovadbo, nihče noče pričati, ker ti zagrozijo, da bodo pobili vse tvoje in ti vse požgali.
Razne skupine se tudi vozijo po vasi, počasi, brez razloga, razgledujejo in neprestano vdirajo v zidanice, vikende. Nikoli še nič ni bilo rešeno, oz. raziskano. Bog ne daj, da se s katerim kje sporečeš. Tulijo, da te bodo prijavili varuhu človekovih pravic in policiji in ti vse požgali. Ja, ciganov se bojim in se jim izognem v največjem loku.


V našem mestu, kjer živita moji sestri, hodijo v šolo tudi ciganski otroci. Ko je šla moja nečakinja v 1. razred in je sestra videla na tabli seznam, da so njeno hčerko dali v t.i. ciganski razred je doživela šok. Sploh ni vedela, da gredo drugi starši v šolo in zabičajo, da njihovih otrok ne smejo dati med cigane. (Izraz cigani uporabljam, ker ga pač pri nas uporabljamo. Ne mislim slabšalno). V razredu je bilo mislim, da 9 romskih otrok in 10 drugih. Nekaj staršev je šlo še protestirat, da morajo njihove otroke premestiti v drugi razred, tako da je bil končni izkupiček več kot 50 % romskih otrok. Ko si je opomogla od »šoka« in je začel delati razum (in dobra moralna vzgoja) je javno na sestanku povedala, da nima nič proti temu, da je njen otrok v razredu z Romi, da se ji to zdi celo zelo dobro in da predlaga, da tudi drugi razmislijo o tem. No, z njo je potegnila samo še zdravnica in par okoliških (kmečkih staršev).
Moram povedati, da nečakinja (kasneje pa še bratec) ni imela v šoli zaradi romskih sošolcev nobenih problemov. Vseeno je med najboljšimi matematiki v Sloveniji. Sestra pa vedno znova ponavlja doma, da ne smeta nikoli nobenega užaliti, ali da ne bi mu hotela pomagati, ali da bi se jim posmehovala. Otrokoma je vsak dan znova razlaga, da se nimajo kje umiti, da drugače živijo kot mi. In res nista nikoli nič slabega prinesla od njih. Včasih sta prinesla kakšen ciganski stavek ali besedo in smo se jima potem vsi čudili.
Seveda večina teh otrok sploh ne zna slovensko, ko pride v šolo.

No v šolo so potem te (Jagode, Esmeralde, Kevini..večinoma imena iz španskih nadaljevank), bolj kot da, ne redno hodili. Nečakinjo sem zadnjič vprašala, kako pa kaj njihovi cigančki, zakaj nič več ne pove o njih in je rekla, da od 6. razreda punce več ne hodijo, da sta dve (pri 12. letih!!!!) noseči… Grozljivo ! Večina teh deklic je posiljenih, vsakodnevno pretepenih. Rojevajo otroke, čimveč, da je potem čimveč otroških dodatkov in ti otroci so spet naprej tepeni, posiljeni in v šoli noče nihče z njimi sedeti.. iz začaran krog se spet vrti naprej.
JA. Cigani so velik sociološki in socialni problem. Prepad med čivili (kot nam rečejo) in njimi je vse večji. Rešitve se ne da najti v enem letu, kaj šele dnevu.(moje sožalje, minister Zver).
Ambrušani niso rasistični prasci in cigani niso romantični vesoljčki. In obratno: Ambrušani niso samo nedolžne žrtve (svojih otrok najbrž ne učijo naj bodo do cigančkov v šoli strpni in naj jim pomagajo) in cigani niso samo roparji, morilci.

Stvar je večplastna in je samo na dolgi rok rešljiva (če sploh). Ciganom oz. Romom je treba trdo roko in avtoriteto (samo to velja pri njih- ne pa potuha z varuhi pravic ipd..), da se držijo dolžnosti ki jih imajo kot državljani, še prej pa sistemsko zastaviti šolanje in izobraževanje (odraslih in otrok).(Pa tudi šolanje čivilov.!!) Ne pa jim dajati samo otroške dodatke in socialne podpore, ki jih naredijo še bolj nevedne in predvsem objestne.

Moj svak ima sledečo rešitev: Vsaki ciganski družini naj namesto podpore, država kupi avto dom, s katerim bodo potem potovali po Sloveniji (s čemer bo zadovoljena njihova nomadska duša) in vsaj 3 mesece preživeli/leto v vsaki občini, ki bo poskrbela v tem času zanje, vsi državljani pa bomo spoznali, kaj pomeni biti sosed ciganu in se bomo učili strpnosti do drugačnih, ne pa samo modrovali in udrihali, po časopisih in raznih forumih.

http://www.delo.si/blog/stazika/index.php?BLOG_PATH=1915,10698





uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #43 - 13.11.2006 at 11:14:45
 

4. november 2006

Vedeli so, kaj delajo

Slovenska policija ni brez izkušenj z najrazličnejšimi shodi. Navsezadnje je bila ta slovenska policija tista, ki ji je uspelo ustaviti protestnike iz različnih krajev nekdanje Jugoslavije, ko so v času tako imenovane jogurtne revolucije želeli sredi Ljubljane Slovencem "pomagati" do resnice o republiškem političnem vodstvu. Veliko izkušenj so si policijski specialci in prav tako drugi policisti nabrali tudi ob različnih navijaških konfliktih. Slovenska policija je na primer nadzorovala vse proteste zoper vstop Slovenije v Nato, ob srečanju Bush-Putin pa je že na meji ustavila protestnike. Z drugimi besedami: slovenska policija je usposobljena, zna nadzorovati vsakršne shode in zna oblikovati koncept nadzora protestnega shoda.

Slovenska zakonodaja predpisuje tudi postopek organizacije shoda. Treba ga je prijaviti, in kdor tega ne stori, mu grozi mandatna kazen. Ko kmetje želijo na cesti postaviti zaporo, najprej pridobijo dovoljenje. Ko so bile na primer 22. julija letos pred Centrom za tujce na Velikem otoku pri Postojni demonstracije, je policija svoje grobo ravnanje z demonstranti utemeljevala tudi s tem, da shod ni bil prijavljen. "Organizatorji niso imeli ustreznega dovoljenja za potek in organizacijo shoda," je takrat sporočilo ministrstvo za notranje zadeve.

Zakaj se torej omenjenih navodil in zakonskih pravil policija ni držala v soboto, ko so se vaščani Ambrusa odločili, da bodo izpeljali shod? Vaščani Ambrusa in njihovi somišljeniki dovoljenja niso imeli. Vendar se ministrstvu tega tokrat ni zdelo potrebno poudariti s posebnim sporočilom za javnost.

Zakaj je uniformirani policist pred vaško gostilno zbirajočim se protestnikom vnaprej razlagal, da jim policisti neprijavljenega shoda ne bodo omejili, da bodo lahko odšli do hiše Strojanovih, da pa jim bodo preprečili fizični stik z romsko družino? Zakaj policisti, ki so bili v vasi že zgodaj popoldan, niso ustavili domnevno samoporajajočega se shoda? Zakaj so dovolili združitev različnih skupin iz različnih vasi v eno, petstoglavo množico? Od kdaj policisti mirno gledajo, ko skupina ljudi pripravlja kres na robu zasebnega zemljišča, in ne opozorijo zbranih, da tega ne smejo? Zakaj, navsezadnje, policisti niso popisali udeležencev nezakonitega shoda?

Policija je imela na podlagi dosedanjih izkušenj in odzivov v dneh pred dogodkom tudi dovolj podatkov, da bi zlahka pripravila realističen varnostni načrt. Vedela je torej, kaj se lahko in kaj se bo zgodilo, če shod bo.

Mimo tega, da je policija kršila svoja pravila, da ni izvajala resnega varnostnega načrta, da ni preprečila, da bi vaščani izpeljali strahovit pritisk na družino Strojan, da je ta zapustila svojo hišo in lastno zemljišče, ni mogoče. Policija namreč tako lahko ravna le, če ima takšna navodila. Ni je policijske postaje, posebne enote policije ali pa policijske uprave, ki bi tako ravnala na svojo pobudo.

Na drugi strani pa imamo drugo dejstvo: le s pritiskom petstoglave razgrete množice, ki jezno vpije in kuri ogenj, je mogoče človeka pripeljati v tak položaj, da se v strahu za svoje življenje in življenje otrok odpove svoji hiši in svoji zemlji. Je to prostovoljna odločitev ali odločitev pod prisilo? Nedvomno drugo. Hujše prisile si živ človek ne more zamisliti.

A za oblast in tam prisotnega ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja je bilo zelo pomembno, da je romska družina svojo hišo in svoje zemljišče zapustila domnevno prostovoljno. Ko je prišel čas za fototermine, so prostovoljnost odločitve omenjali vsi ministri in drugi predstavniki oblasti.

Zakaj je prostovoljnost tako pomembna? V trenutku, ko po takšni preselitvi romske družine ni mogoče ugotoviti nedvoumne prostovoljnosti, se namreč država in njen aparat znajdeta v hudih težavah. Če ni prostovoljnosti, je slovenska država - udeležen je bil najvišji predstavnik državne oblasti, minister za notranje zadeve - sodelovala v skrajno nevarnem in protizakonitem postopku. Kršila je temeljne pravice neke družine, ji omejila svobodo, predvsem pa je ni zavarovala, ko je ta varstvo države najbolj potrebovala. Zakaj poudarjamo varstvo države? Ker imajo Strojanovi do tega varstva vso pravico, tako v skladu s slovensko ustavo kot z mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je Slovenija. Poleg tega predstavniki oblasti niso imeli nobene pravice, da bi družini postavljali pogoje - da so ji torej pripravljeni pomagati le, če bo v zameno za pomoč države odšla s svoje zemlje in zapustila svojo hišo. To je v nasprotju s temeljno dolžnostjo države. Deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah tudi poudarja, da ima vsak pravico do varstva pred nadlegovanjem in vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje.

Zakaj se torej predsednik vlade Janez Janša tako jezi na varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, ker je o primeru Strojan obvestil Svet Evrope? Zato, ker v prostovoljnost odločitve romske družine, ki je država ni zavarovala pred množico, temveč je množico v zadnjem dejanju - prepričevanju Romov, naj se odpovejo svojemu premoženju - celo uporabila, v resnih institucijah, na primer v Svetu Evrope, ne bo verjel nihče. Ni se mogoče prostovoljno odločati pod takim pritiskom. Sploh se ni mogoče odločati, če ti okoli hiše hodi petsto ljudi, kriči, poziva k linču, kuri ogenj. Pri čemer je ena izmed barak že pred tem pogorela.

Govoriti, da so se Strojanovi prostovoljno odločili, je torej cinizem brez primere. Zdaj, ko so se strasti ohladile, so se tega počasi začeli zavedati tudi vladni možje. Sicer se na odločitev varuha človekovih pravic, da o dogodku obvesti Svet Evrope, ne bi odzvali tako sovražno.

Grega Repovž
http://www.mladina.si/tednik/200645/clanek/uvo-uvodnik--grega_repovz/
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #44 - 13.11.2006 at 11:17:57
 

Slepa cesta iluzije nekonfliktnosti


Župani, partizani, domobranci, južni bratje in Romi

Quote:
Peklensko serjozen pa je postal antagonizem med slovenskimi in romskimi domačini. Odmislimo dimenzije aktualnih eskalacij in se ustavimo pri progresivni retoriki, ki ves čas poudarja idejo sožitja narodov in bogastvo številnih manjšin.

Seveda je sama po sebi simpatična, vendar v praksi neuporabna. Lahko si prikličemo v spomin enopartijsko Jugoslavijo, ki se je vseskozi zaklinjala na bratstvo in enakopravnost med jugoslovanskimi narodi, ko pa so Makedonec, Albanec ali Slovenec prišli v JNA, je tam kraljevala le srbohrvaščina. Celo v jugoslovanski skupščini je bilo čudo, če ne kar škandal, ako si je kdaj kak poslanec vzel pravico, da je govoril v materinem jeziku.

Za domači zgled ne bomo vzeli romskih zadev, raje poantirajmo na množico slovenskih državljanov, ki so po narodnosti Srbi, Hrvatje, Makedonci in Albanci. Pred desetletjem so imeli slovenski politiki serijo polemik o tem, ali naj bo verouk izbirni šolski predmet ali ne. Liberalna stran je bila proti, konservativne bolj za, toda nobena ni postavila v ospredje realizacije ideje, da bi šolarjem omogočili za vsebine izbirnih predmetov tudi njihove materine jezike, kot so srbščina, hrvaščina, makedonščina in albanščina. Navsezadnje, zakaj se tudi slovenski domorodci ne bi napol igraje naučili enega bližnjih slovanskih jezikov? Zakaj je danes tiha vrednota, da šolarji več ne znajo jezikov naših nekdanjih južnih bratov?

Razmerja med Slovenci in Neslovenci so družbeni tabu. Že govorjenje o mednacionalnih problemih je znak družbene nekorektnosti. Obstajata samo dve miselni šabloni: simpatični Slovenec in simpatični Neslovenec, ali pa slovenski šovinist versus preganjani manjšinec.

Na Švedskem in po Nemčiji obstajajo številni inštituti, ki proučujejo medkulturno komunikacijo, a ne le kot znanstveni larpurlartizem, ampak kot državni projekt, ki šele omogoča razumevanje procesov integracije, sobivanja ali antagonističnih srečanj različnih nacionalnih kultur. Ne gre za vprašanje dobrih Slovencev in dobrih Romov, ampak za vzpostavitev serije mehanizmov, ki sploh omogočajo razreševanje medkulturnih konfliktov. Stik različnih kultur pomeni dnevno produkcijo nesporazumov in kratkih stikov.

Sicer pa: ali ste že videli debatni klub na televiziji, na katerem bi Romi, Dolenjci, inšpektorji, antropologi, urbanisti in sociologi kulture debatirali o romski kulturni navadi, kot je prosto postavljanje naselij brez gradbenega dovoljenja? In o kompromisnih oblikah, kot je predlog romskega svetnika, da občina pod določenimi pogoji da blagoslov za postavitev ali legalizacijo romskega naselja.

Celoten clanek: http://www.mladina.si/tednik/200645/clanek/slo-pamflet--bernard_nezmah/
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 4 5 ... 14