lepo nablogano:
Petek, 10. November, 2006
SPET TI CIGANI !
V zadnjem času mi gredo pa ti cigani res na živce. Povsod ta poročila in ti komentarji. Na živce mi gredo razjarjeni Ambružani in zatrti in romantično opevani cigani. Sploh ne prenesem nobene informacije v zvezi z tem. Pa kake pametne rešitve tudi nimam. Eno salomonsko sicer imam, a bi verjetno vsa Slovenija postala Ambrus.
Že vse svoje življenje živim 2 km od ciganskega naselja. Torej se s cigani srečujem od otroških let. V našem naselju je živela ciganica Zora. Nič se ni starala, vedno je bila ista. Vsak teden (razen v hudi zimi) je hodila od hiše do hiše in prosila (kaj prosila, sami smo ji dajali) hrano. Imela je culo v katero je metala ocvirke, špeh, krompir,.. Malo je pokramljala, podražila otroke, da nas bo odpeljala, če ne bomo pridni, prinesla kake novice iz sosednjih vasi od odmaširala naprej- bosa. Vedno je bila bosa in nikoli ne bom pozabila oblike njenega stopala. Otrokom nam je bilo najbolj zanimivo, da ni znala brati in da ni vedela kdaj je rojena (oz. koliko je stara). Zora je včasih ukradla na njivi kak krompir ali zelje ali čebulo, in ko jo je babica naslednjič kregala, je trdila »da se ji naj roka posuši«, če je to naredila. Pravzaprav nihče ni bil zaradi tega jezen na njo, le povedati ji je bilo treba, da se ne sme krasti. Potem Zore enkrat ni več bilo. Rekli so, da je zbolela in umrla. To je lepa romantična zgodba o ciganih, ki je mene in moji sestri naučila, da moramo vedno spoštovat vse ljudi.
Tam kjer je stala Zorina baraka, danes stoji lepa, lična hiška, ki jo je naredil njen vnuk ali pravnuk. Nikoli nismo točno vedeli katere oz., koga ima za otroka. Cigani iz našega naselja so tudi sicer precej skrbni (veliko jih hodi v službo), otroci sicer bolj slabo v šolo. Praktično nobenih problemov nimamo z njimi. Čeprav sem bila v naselju samo 1x, ko sem prinesla gobe, moram reči, da sem se počutila kot otrok, nebogljeno in nesigurno, da mi ne bi kdo kaj naredil (en občutek pač). Imam pa tudi enega »prijatelja« iz naselja, ki mu včasih ustavim na štop, pa mi kaj zanimivega pove,čeprav mi potem še par dni smrdi avto. S prijatelji sem že dolgo dogovorjena, da bomo o njemu posneli film. Mlad fant, zdrav, sicer nikjer v službi, a zanimiv in popolnoma neškodljiv.
Tako je v našem naselju. Imamo pa tudi druga naselja, kjer ni tako romantično. Tako, da je ciganov v našem mestu precej. Srečujemo jih nonstop. Pred šolo, v zdravstvenem domu, pred (in predvsem) občino, socialno službo, na veselicah… Kjerkoli jih srečam so glasni, glavni, okrog sebe povsod delajo en nemir. Verjetno, oz. predvsem zaradi temperamenta in njihovega stila življenja. Ljudje oz. čivili se jim najrajši izognemo.
Predvsem glasni oz. glavni so v kakšnem trgovskem centru, kjer oprostite obtožbi, kradejo kot srake. Zadnjič je prihrumela družina s 4 otroki, (vsi z ruzaki) v trgovino in so vsi kar nametali noter (videla na lastne oči), vse se je odvijalo zelo hitro. Vsi s polnimi culami mimo blagajne »mi nimamo nič« in ven. V eno razklumpano neregistrirano podrtijo in gas na cesto. Trgovka pa skoraj v jok: »tako je vsak dan«.
Policija jih sploh ne šmirgla, če pa že dajo ovadbo, nihče noče pričati, ker ti zagrozijo, da bodo pobili vse tvoje in ti vse požgali.
Razne skupine se tudi vozijo po vasi, počasi, brez razloga, razgledujejo in neprestano vdirajo v zidanice, vikende. Nikoli še nič ni bilo rešeno, oz. raziskano. Bog ne daj, da se s katerim kje sporečeš. Tulijo, da te bodo prijavili varuhu človekovih pravic in policiji in ti vse požgali. Ja, ciganov se bojim in se jim izognem v največjem loku.V našem mestu, kjer živita moji sestri, hodijo v šolo tudi ciganski otroci. Ko je šla moja nečakinja v 1. razred in je sestra videla na tabli seznam, da so njeno hčerko dali v t.i. ciganski razred je doživela šok. Sploh ni vedela, da gredo drugi starši v šolo in zabičajo, da njihovih otrok ne smejo dati med cigane. (Izraz cigani uporabljam, ker ga pač pri nas uporabljamo. Ne mislim slabšalno). V razredu je bilo mislim, da 9 romskih otrok in 10 drugih. Nekaj staršev je šlo še protestirat, da morajo njihove otroke premestiti v drugi razred, tako da je bil končni izkupiček več kot 50 % romskih otrok. Ko si je opomogla od »šoka« in je začel delati razum (in dobra moralna vzgoja) je javno na sestanku povedala, da nima nič proti temu, da je njen otrok v razredu z Romi, da se ji to zdi celo zelo dobro in da predlaga, da tudi drugi razmislijo o tem. No, z njo je potegnila samo še zdravnica in par okoliških (kmečkih staršev).
Moram povedati, da nečakinja (kasneje pa še bratec) ni imela v šoli zaradi romskih sošolcev nobenih problemov. Vseeno je med najboljšimi matematiki v Sloveniji. Sestra pa vedno znova ponavlja doma, da ne smeta nikoli nobenega užaliti, ali da ne bi mu hotela pomagati, ali da bi se jim posmehovala. Otrokoma je vsak dan znova razlaga, da se nimajo kje umiti, da drugače živijo kot mi. In res nista nikoli nič slabega prinesla od njih. Včasih sta prinesla kakšen ciganski stavek ali besedo in smo se jima potem vsi čudili.
Seveda večina teh otrok sploh ne zna slovensko, ko pride v šolo.
No v šolo so potem te (Jagode, Esmeralde, Kevini..večinoma imena iz španskih nadaljevank), bolj kot da, ne redno hodili. Nečakinjo sem zadnjič vprašala, kako pa kaj njihovi cigančki, zakaj nič več ne pove o njih in je rekla, da od 6. razreda punce več ne hodijo, da sta dve (pri 12. letih!!!!) noseči… Grozljivo ! Večina teh deklic je posiljenih, vsakodnevno pretepenih. Rojevajo otroke, čimveč, da je potem čimveč otroških dodatkov in ti otroci so spet naprej tepeni, posiljeni in v šoli noče nihče z njimi sedeti.. iz začaran krog se spet vrti naprej.
JA. Cigani so velik sociološki in socialni problem. Prepad med čivili (kot nam rečejo) in njimi je vse večji. Rešitve se ne da najti v enem letu, kaj šele dnevu.(moje sožalje, minister Zver).
Ambrušani niso rasistični prasci in cigani niso romantični vesoljčki. In obratno: Ambrušani niso samo nedolžne žrtve (svojih otrok najbrž ne učijo naj bodo do cigančkov v šoli strpni in naj jim pomagajo) in cigani niso samo roparji, morilci.Stvar je večplastna in je samo na dolgi rok rešljiva (če sploh). Ciganom oz. Romom je treba trdo roko in avtoriteto (samo to velja pri njih- ne pa potuha z varuhi pravic ipd..), da se držijo dolžnosti ki jih imajo kot državljani, še prej pa sistemsko zastaviti šolanje in izobraževanje (odraslih in otrok).(Pa tudi šolanje čivilov.!!) Ne pa jim dajati samo otroške dodatke in socialne podpore, ki jih naredijo še bolj nevedne in predvsem objestne.
Moj svak ima sledečo rešitev: Vsaki ciganski družini naj namesto podpore, država kupi avto dom, s katerim bodo potem potovali po Sloveniji (s čemer bo zadovoljena njihova nomadska duša) in vsaj 3 mesece preživeli/leto v vsaki občini, ki bo poskrbela v tem času zanje, vsi državljani pa bomo spoznali, kaj pomeni biti sosed ciganu in se bomo učili strpnosti do drugačnih, ne pa samo modrovali in udrihali, po časopisih in raznih forumih. http://www.delo.si/blog/stazika/index.php?BLOG_PATH=1915,10698uživajte!
Home
Pages: 
