Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Splošno,  aktualno ... >> manjšine v demokraciji - rom-i
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1162728707

Message started by gape on 05.11.2006 at 13:11:46

Title: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 05.11.2006 at 13:11:46


Quote:
Orientalizem po slovensko
       

Razumel bi, če bi se to zgodilo nekje drugje – v kakem eksotičnem kraju, ali morda v nekem drugem – arhaičnem času. Razjarjena množica več sto Slovencev, ki se je zbrala, da fizično obračuna z dvema ducatoma Romov, kjer so prevladovale ženske, otroci in celo nosečnice, me je spominjala na podobe divjega zahoda, kjer je ljudstvo vzelo »pravico« v svoje roke in uporabilo metode javnega linča. Kaj bi se zgodilo, če se med hordo domačinov in majhno skupinico Romov, ne bi postavil oklopljen kordon specialnih policijskih enot?!


... potem pa se najde krdelo umazanih pritepencev z od dima in od umazanije osmojeno poltjo, v raztrganih, pisanih capah, ki kuri kresove na vodovarstvenem območju naše lepe in čiste Slovenije. Res, prava groza! Slovenceljni, ki zelenim strankam na volitvah v povprečju namenijo beden odstotek glasov, so nenadoma postali težki okoljevarstveniki. Vse za čisto Slovenijo! Za Slovenijo brez Ciganov. Ko pošteni slovenski kmetje na njive, ki ležijo nad podtalnico z glavnimi zajetji pitne vode, zlijejo na hektolitre prašičje gnojnice in potem natrosijo še na tone pesticidov, se običajno ne zgani nihče. Ko pa cigani zakurijo kakšen akumulator, je to čisti »horror«. Izgleda, kot da so Romi tisti, ki proizvajajo odpadke. V resnici pa le zbirajo ostanke, ki jih puščamo »civilizirani« zahodnjaki. Naš prispevek h globalnemu segrevanju in uničevanju narave je neprimerno višji od prispevka Romov. Predvsem mi smo tisti, ki objestno trošimo naravne vire in povzročamo katastrofalno polucijo planeta. Tudi tako, da kupujemo proizvode, ki jih ne potrebujemo. Tako, da uživamo hrano, katere pridelava uničujoče obremenjuje naš planet. Potem je tu še prekomerna uporaba kemikalij, zdravil, objestna potrata električne energije in nafte. Romi so preveč slabi potrošniki, da bi jim lahko naprtili greh onesnaževanja. Tudi najbolj malomaren Rom ne more prispevati toliko k svinjanju planeta, kot povprečen civiliziranec iz urbane sredine.


Rome so preselili v kraj, kako ironično, kjer so pred nekaj meseci policisti skupinici mednarodnih protestnikov, ki so se zavzemali za zaprtje prehodnih domov, s pendreki kazali, kako v Sloveniji deluje pravna država.


Postavljena je bila paradigma za reševanje tovrstnih problemov v bodoče. Če pravna država nasprotuje volji ljudstva, potem je potrebno demontirati pravno državo. Pragmatičen in dinamičen pristop. Upoštevati je potrebno iniciativo krajanov. Upoštevati se mora glas ljudi. Zgoditi se mora ljudstvo. To je resnična – neposredna demokracija, ki jo oblikuje referendumska volja ulice.



Romov je veliko premalo, da bi veljali za rentabilno ciljno skupino. Politiki se oblikujejo po okusu ljudstva, ki ga predstavlja večina. Ambružanov je več kot Ciganov, pa še Slovenci so – za razliko od temnopoltih nomadov, ki z belo tehniko in akumulatorji svinjajo sveto slovensko zemljico. Izračun je preprost. Lažje je prestaviti tiste, ki jih je manj in ki manj kričijo.
...
Uprizorili so nam deportacijo s človeškim obrazom - eksodus je postal humanitarna akcija.


Zakaj bi reševali problem Romov, ko pa je veliko lažje preprosto znebiti se jih?!


Tisti, ki pravijo, da gre za demontažo pravne države, imajo seveda prav. Izsiljena izselitev ljudi z zemlje, ki jo zakonito posedujejo, v namestitveni center, ki spominja bolj na kakšno ječo, je nedvomno poraz pravne države.


Pravna država razpada in najbrž bi bilo naivno pričakovati, če bodo tožilstvo in organi pregona sedaj opravili svoje delo do konca – vložili obtožnico (vse potrebne dokaze so že posnele kamere) proti tistim, ki so v Ambrusu storili najhujša kriminalna dejanja. Najmanj, kar bi morali storiti, obtožiti bi morali vse hujskače iz množice Ambružanov zaradi spodbujanja rasnega sovraštva in za poskus umora (linča).

Netenje rasne sovražnosti in poskus umora so veliko hujši zločini, kot vožnja z neregistriranim avtomobilom ali jemanje polen s tujega borjača.



Žive naj vsi narodi, (razen ciganov seveda!) Ne vrag, le sosed bo mejak.
Še dobro, da sedaj vemo, kdo je resnični vrag v pobožni slovenski deželici – to so cigani, ciganke in njihovi mladiči.
(tisti ki so svobodni op.gape)

Na nek način je smešno, da se Slovenci bojijo prav Romov, ki so eden najbolj miroljubnih narodov sveta. V vsej svoji zgodovini niso nikoli začeli vojne (to je nekaj, s čimer se pogosto hvalimo Slovenci), niti niso nikoli osnovali centralistične države z represivnimi strukturami.
Beseda Rom v prevodu pomeni človek.

Civili so pač lahko le tisti, ki so »civilizirani.« Saj veste, to so tisti, ki imajo večje in lepše hiše, lepše pokošeno travico in bolj pravilno zložena drva. To so tisti, ki se okopani in naparfumirani vsako nedeljo v pražnjem in zlikanem gvantu odpravijo k maši. To so tisti, ki obiskujejo gledališče ali vsaj kakšen koncert domačega pevskega zbora. To so tisti, ki ne preklinjajo kar tako in vse prek, marveč le takrat, ko si to kdo to zasluži.



Mnogi še danes mislijo, da je bil napadalec Rom.
A storilec je bil Slovenec

Jaz sem namreč vedno mislil, da najhujši kriminalci živijo v razkošnih vilah z bazenom, kjer jih stražijo oboroženi varnostniki.

Dogajanja v Ambrusu je torej sprožil dogodek, za katerega absolutno niso krivi Romi. Slovenec je s kolom po glavi Slovenca. Brat brata.

Gorenjska heroinska naveza je živ primer uspešnih slovenskih kriminalcev - finih, uglajenih domačinov. Za Kranj pravijo, da je središče narkomafije. Zakaj ne bi izselili vseh prebivalcev Kranja v namestitvene centre in rešili bi problem kriminala v Sloveniji?? Tako bi odstranili tudi kriminalce! Ne izplača se. Kriminalci in nasilneži so povsod.


Tudi hrabri bombaši, ki so metali ročne bombe v romske hiše v Dobruški Vasi, so bili Slovenci.


Srečanje s Cigani so v domišljiji ljudi že od petnajstega stoletja vnaprej vzbujala predvsem negativne občutke. A zakaj bi segali nazaj v čase, ko so se preprosti in nepismeni tlačani bali Turkov bolj kot samega hudiča? Poglejmo raje v čas, ko se je že jasno začrtala slovenska nacionalna zavest – v čas, ko so se Slovenci začeli množično opismenjevati. Tako ne moremo mimo zbirke Mohorjeve družbe Slovenske večernice, ki izhajajo že precej več kot 100 let. Mohorjeva družba je bila ustanovljena leta 1851 z namenom poučevati in vzgajati v krščanskem duhu. Iz citatov v Slovenskih večernicah je mogoče izluščiti mnoge predsodke, ki spremljajo cigane: oni kradejo, lažejo, morijo, sleparijo, kradejo otroke, se vlačijo po svetu, odžirajo poštenim, jedo mrhovino, zelo radi se plazijo po vseh štirih in tako dalje. Iz tistih časov izhaja tudi glagol »ociganiti« v pomenu goljufati. Za takšno pisno podobo pa niso skrbele le Slovenske večernice, ampak tudi slovenski časniki, kot sta bila Slovenski narod in Slovenec. V devetnajstem stoletju je bil kriminalizirani način razmišljanja o Ciganih že močno ukoreninjen - tudi zaradi etnografskega portreta Ciganov, ki ga je leta 1783 napisal Heinnrich Grellman in so ga pozneje prevzemali mnogi etnologi, zgodovinopisci, literati in slikarji. Zanimivo podobo nam pokaže tudi slovensko ljudsko pripovedništvo in pesništvo. Cigani se sicer ne pojavljajo pogosto, toda takrat ko se, so običajno zviti, premeteni, izsiljevalski, lažnivi, škodoželjni postopači, prevaranti, tatovi, ki so grdi in umazani, če že delajo, so brusači, kovači ali glasbeniki – so črne barve – predstavljeni kot očitno nasprotje poštenim, delavnim, skromnim, zaupanja vrednim, slovenskim kmetom v devetnajstem stoletju. (Splača se prebrati zbornik »Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi« s podnaslovom »Narativne podobe Ciganov/Romov«, iz katerega so nekateri navedki in razmišljanja v tem prispevku).

Sedaj vsi veliko govorijo o tem, da je potrebno poiskati trajno – to je (do)končno rešitev. Toda kakšno končno rešitev! Asociacija na Hitlerjevo »dokončno rešitev«, ki je pomenila začetek največjega genocida vseh časov, je morda malo prehuda. A ideologija, ki stoji za vsem tem, je vendarle na moč podobna - ideologija postave, ki govori o izvoljenem ljudstvu, ki je več vredno od drugih ljudstev in mu zato pripada nekaj več, kot pripada drugim. In seveda - ljudje imajo radi trajne rešitve.



Tako smo danes Romom pripravljeni priznati vsaj to, da so vešči zabavljaštva in nastopanja, priznavamo jim njihov dar za improvizacijo in predvsem za glasbo.


Pogosto slišimo, da Romi ne motijo le tistih, ki z njimi nimajo nobenega opravka ali tistih, ki živijo daleč stran od njih. Toda – mar ne živimo prav vsi v življenjskih sredinah, kjer nas kaj moti.

Toda, ali naj zato, ker me nekaj ali nekdo moti, zahtevam od države, da »moteče elemente« deportira v namestitveni center?!! Naj zaradi »motenj«, ki jih ne morem prenašati več, zberem 200 somišljenikov ter se skupaj z njimi odpravim na bojni pohod?! In nenazadnje, lahko se zgodi, da bom morda že jutri tisti »moteči element« prav jaz ...


Zakaj se ne bi (raziskovalni) novinarji kdaj pojavili na skrunjenem kraju in posneli razdejanje, ki so ga povzročili Slovenci pred svojo lastno cerkvijo? Ne, Slovence bolj moti umetniško sežiganje križev, lepljenje zvonov in zgoščenke s podgano v naročju Matere božje.

Ne bi se čudil, če bi slišal Slovenca, ki bi ob pogledu na kupe smeti okoli cerkve dejal: »To niso ljudje, to so čisto navadni Cigani!« Stereotip umazanih in zanikrnih ciganov je tako močan in vseprisoten, da je beseda Cigan postala komaj kaj več, kot navadna psovka. Tako pač je. Tudi Slovenec je lahko kdaj tako slab kot Cigan, Cigan pa je včasih lahko skoraj tako dober kot Slovenec. Takim Romom potem rečejo, da so prilagojeni.

Integracija, ki poizkuša iz Romov delati Slovence, je v resnici samo perfidna asimilacija, ki jemlje Romom tisto, kar je zanje najbolj dragoceno – svobodo.

Slovenci, prikovani na verige tradicionalizma in spodobnosti, ki jo določa norma množice, takšne svobode nimamo (več).

Če priznamo ali ne, je Homo sapiens po svoji naravi veliko bolj ciganski, kot želimo ali hočemo priznati. Romi so relikt nekih davnih predcivilizacijskih časov, ostanek nečesa, kar je zapisano globoko v naši filogenezi. Tako ali drugače smo vsi neke vrste (udomačeni) Cigani, ko nezavedno hrepenimo po tisti svobodi, ki smo jo izgubili, ko smo se dokončno podredili diktatu civilizacijskih avtoritet – diktatu posvetnih in cerkvenih oblasti.

Policijska preselitev Romov na »sprejemljivejšo« lokacijo je le surova manifestacija takšne podreditve.



http://www.pozitivke.net/article.php/20061102175742944

prehud članek in premočna tema da bi jo spustil mimo ... imho ...

sm ga skrajšu precej

pod člankom so še mnogo zanimivi komentarji ...
jih morm še predelat ...

vidi pa se jasno ... sprejemanje ... lekcija ... vedno težja ... ni druge ... več ... kot svoboda ... od navezav ..

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Devi on 05.11.2006 at 13:37:16

tole je hudo čustveno nastrojen članek...

in valjda je treba sprejemat, se trudit in iskat kompromise, kjer se le da
sam se ni prav niti slepit, konfliktna romska naselja obstajajo in za konflikte niso vedno krivi samo slovenski sosedje... še večji problem je pa, da takrat, ko res niso krivi, se mnogokrat niti branit ne morejo...

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by satya on 05.11.2006 at 13:39:06

Sigurno je tragedija, kar se je zgodilo z Romi, samo bolj kot bo pritiskala socialna stiska tudi nad Slovence, manj bo strpnosti.  To je znano tudi iz tujine, recimo Italije, kjer so pred kakim letom celo organizirali demonstracije proti slovenskim delavcem, češ, da jim odžirajo delo, vzrok pa je seveda v naraščanju brezposelnosti zaradi selitve na vzhodne trge. Jaz mislim, da vsi želimo živeti v miru in takoj, ko imaš v neposredni bližini nekoga, ki ogroža tvojo varnost, se čutiš ogroženega. Mene osebno ne briga nacionalnost, lahko je Rom, Slovenec, Američan, če me ogroža, se ga boš pač bal in boš upal na rešitev problema. Plut je Slovenec, pa ga nihče ne bi hotel imeti v neposredni bližini, pa Trobec je bil tudi Slovenec, hočem reči, ni problem v naciji, ampak v nesocializaciji, v strahu, v negotovosti, ki ga določene osebe vzbujajo, tudi narkomanov se povsod otepajo. Ljudje smo najkrutejša vrsta, upam, da ne bo prevladala nestrpnost, nekaj se govori, da se celo Romi iz Novega mesta že bojijo izselitve, čeprav so, vsaj nekateri, celo uradni lastniki zemljišč.  :(

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 05.11.2006 at 16:36:42


Okvirji gor akvirji dol...

rom rôma m (o ó) nižje pog. priprava
iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja
sliko ali druge predmete; okvir:
izdelovati rome; dati sliko v rom

• pog. ta je pa za v rom zelo je lepa


Tista ciganska banda iz okolice Amrusa je samo dobila, kar je dolgo časa iskala...

Če bi pravna država delovala, bi bili vsi tisti cigani že zdavnaj na hladnem, na črno postavljene barake bi bile porušene, otroci pa tam, kjer bi lahko zanje primerno skrbeli.

Ljudje so pač dolgo časa prenašali bandite v svoji okolici in državno toleranco do ciganskega kriminala, zato jim je dopizdilo in so se morali sami postaviti za svoje okolje, za svojo lastnino in za svoja življenja.

Romska problematika na Dolenjskem je v tem, da si očitno lahko tam Romi oziroma Cigani (dokler oni mene imenujejo civil ali čivil, jim bom jaz pravil cigani) privoščijo preveč. Kadar si Slovenec prilasti kaj tujega, je to kraja, kadar krade Cigan, pa je to samo izkazovanje nenavadnega oziroma samosvojega odnosa do tuje lastnine, ki korenini v njihovi nadvse bogati kulturi...

Je pa zanimivo, kako imamo v tej "debati" dve vrsti ljudi: tisti, ki so v stiku s temi dolenjskimi cigani imajo vsi po vrsti negativne izkušnje; in seveda druge, ki nadvse radi s tujim kurcem pretepajo po koprivah (to so razni militantni tolerantneži, katerih poreklo se sledi na razne kumrovške univerze in FDV, delujejo pa iz raznih kvazicivilnih inštitucij, ki so so si uzurpirale monopol nad toleranco in blefom, ki se mu reče pravice - seveda predvsem tako, da kršijo pravice drugih, ponavadi tistih, ki jim ostanejo samo dolžnosti), ti so ponavadi cigane srečali predvsem v knjigah ali mogoče kvečjemu preko TV sprejemnika.

Ničesar nimam proti Ciganom kot takim, vendar sem prepričan, da si tudi Cigani oziroma Romi delajo s podporo takšnim kriminalcem medvedjo uslugo - konec koncev bi si pridobili spoštovanje, če bi imeli zares pospravljeno pred svojim pragom. Zanimivo in poučno pa je tudi, da teh kriminalcov nočejo med sebe niti ostali cigani.


uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 19:51:51


Luka Dekleva Humar, Finance, 3. november 2006
http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=167101

Romi niso ne cigani ne nomadi, so Romi

Ob ambruški tragediji z Romi bi bilo zanimivo vedeti, koliko o Romih, njihovi zgodovini, navadah, vedo njihovi sosedi. Tisti, ki so praviloma prvi, ko je "ogenj v strehi".

Pred leti je na tržaški filozofski fakulteti o romski problematiki predaval eden boljših poznavalcev Romov, docent na katedri za romsko kulturo in jezik Santino Spinelli. Je prvi Rom v Evropi, ki je dosegel tako visok položaj v univerzitetni hierarhiji. Med drugim je dejal: "Še slabše od tega, da se Rome poimenuje cigani, je poimenovanje nomadi. Nomadi nimajo nobene etnične konotacije. Nomadstvo, kakršno poznamo v Evropi, je posledica politike zavračanja. Romi so bili prisiljeni v nenehno selitev, saj so bili pod nenehno prisilo," je dejal Spinelli. Profesor zase pravi, da je najprej Italijan, šele nato Rom.

Beseda Rom je metonimija, s katero Romi poimenujejo sami sebe. Izvira iz sanskrtske besede domba, ki pomeni svoboden človek. Cigan je beseda, ki so jo Neromi dali Romom, izhaja pa iz grške besede agiptoi in pomeni nedotakljiv v smislu heretične sekte čarovnikov Azinkanos, ki so se ukvarjali z magijo. Romi so etnična transnacionalna skupina iz severne Indije, razdeljena v pet osrednjih skupin: Romi, Sinti, Kale (Iberski polotok), Manouche (Francija) in Romnichals (Velika Britanija). Skupna sta jim dežela, od koder izvirajo, in jezik romanes, ki ima veliko narečij.

Zgodovinski viri omenjajo Rome v Sloveniji že v 15. stoletju. Naselitev v našem prostoru pa je potekala po treh poteh: predniki Romov, ki živijo v Prekmurju, so prišli k nam prek madžarskega ozemlja, dolenjska skupina Romov prek Hrvaške, na Gorenjskem pa so se naselile manjše skupine Sintov, ki so prišli k nam s severa prek današnje Avstrije.


Številke in ljudje

* V Sloveniji živi do 10.000 Romov, v Evropi okoli 13 milijonov.

* Na zadnjem popisu 2002 se je za Rome opredelilo 3.246 ljudi, romski jezik pa je za maternega navedlo 3.834 oseb.

* Največje romsko naselje s 600 prebivalci je prekmurska Pušča.

* Največ Romov pri nas živi v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in v Mariboru z okolico.

* V Sloveniji je 22 romskih društev, ki delujejo v 17 občinah.

* Med drugo svetovno vojno so imeli Romi isto usodo kot Židi; pol milijona jih je bilo ubitih in pokopanih v skupinskih grobovih.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 20:05:15


Ksenija Hahonina, Mladina, 28. oktober 2006
http://www.mladina.si/tednik/200644/clanek/slo--manjsine-ksenija_hahonina/

S kolom po glavi
Zakaj bi krajani Ambrusa radi pregnali Rome?
     
Romsko naselje, ki meji na krajevno skupnost Ambrus, je na očeh javnosti že od pamtiveka, a nikoli do zdaj ni bilo v tem delu občine Ivančna Gorica toliko emocij in razburjenja kot ta teden. Če povzamemo na kratko, 40-letni R. Č. je s kolom udaril po glavi 57-letnega Ambrušana Jožeta Šinkovca; tega so morali zaradi poškodbe operirati in se v času nastajanja članka še ni zbudil iz kome. Ker pa je R. Č. živel v omenjenem romskem naselju, torej v Dečji vasi pri Zagradcu, so ga Romi zapustili iz strahu pred grožnjami vaščanov Ambrusa, ki jih je bilo po javnih radiu in televiziji slišati po vsej Sloveniji.

"R. Č. je Slovenec. Romi s tem incidentom nimamo čisto nič. K nam je prišel, ko je pet let odsedel v zaporu," je povedal Mirko Strojan in prosil, naj ne razglašamo, kje zdaj prebiva njegova družina, ki se je umaknila z območja Ivančne Gorice. "Veste, če pridete k nam po pomoč, vam bomo pomagali," je o razlogih, zakaj so ga sprejeli medse, povedala mlada Rominja. "K nam je prišel v stiski, ker ni imel kje živeti. Začasno smo ga sprejeli, dokler ne najde stanovanja, zdaj pa smo krivi vsi Romi!"

Beseda "naselje", iz katerega so se umaknili Strojanovi, je pravzaprav za eno hišo, nekaj kolib in prikolico - pretirana. Začelo se je z Romom Brajdičem, ki se je v te kraje vrnil iz partizanov. Njegov sin Miha, ki se je preživljal z nabiranjem gob, je skrivaj kupil zemljo. Po poroki z Rominjo Jelgo iz Trebnjega je zamenjal priimek v Strojan, postavil hišo in vzgojil dvanajst otrok. V bližini hiše stoji kapelica, kjer so Strojanovi redno prižigali sveče in ni ga bilo leta, da se družina ne bi udeležila slovesnosti v najpomembnejšem slovenskem romarskem kraju, na Brezjah. Še pred kratkim je, ko ste prišli k Strojanovim na obisk, jekleni poglavar družine Miha kljub bolezni pokončno obsedel sredi dvorišča, obkrožen s sorodniki. Ko je spregovoril, so obmolknili celo psi. Njegova hiša je bila pred dvema letoma prvič omenjena v medijih, ko so se vaščani krajevne skupnosti Krka odločili, da bodo mlade Rome, med katerimi so bili tudi Strojanovi otroci, nagnali s travnika ob robu gozdička, kjer so ti taborili na tuji zemlji. Medtem ko je lastnik mirno spal doma, je petindvajset oboroženih mož, ki so se odločili vzeti stvari v svoje roke, prevrnilo avtomobil Romov, med streljanjem pa je krogla Neromu razparala uho, prebila vrat in obtičala v lopatici. "Nazadnje so ugotovili, da je oškodovanec skočil iz grmovja, vaščan je mislil, da je Rom, in je zato streljal," je pojasnil eden od Mihovih sinov in udeleženec dogodka Mirko Strojan.

Poglavar družine je kmalu po tem dogodku umrl zaradi raka. Njegova hiša pa se je vnovič pojavila v časopisih lani, ko je nekdo na dvorišče pred njo odvrgel bombo - storilci še danes niso znani … "Zavarovalnica je tedaj pokrila škodo, to pomeni, da so že nekaj raziskali. Veste, mi imamo hišo zavarovano za deset let," je razglabljal Mirko, čigar govorica se je v zadnjih dveh letih bistveno oplemenitila. "Kmet, ki je kmeta udaril po glavi, je že na prostosti," je dejal starejši od Strojanovih otrok, ki je poimenovan po očetu. "Če bi bil to jaz, Rom, bi se takoj poslovil od družine za trideset let, ker pa on ni Rom, so ga takoj izpustili. Če ga hočejo vaščani ubiti - jaz ga ne bom branil. Bom pa branil svojo družino, ker smo na svoji zemlji." Miha Strojan prizna, da je že bil zaprt, in sicer osem let, a ne zaradi telesnih poškodb: "Bil sem narkoman."

Vse očitke Ambrušanov, da je bila cesta, ob kateri stoji hiša, nekajkrat zaprta - zavračajo. "Ko je bila fešta, je bilo veliko avtomobilov, a smo dali znak stop spredaj in zadaj," je pojasnil Mirko. "Res je, da zaradi pomanjkanja prostora kdaj parkiramo ob cesti, a so nam zdaj zato brez kakršnega koli dovoljenja odpeljali tri avtomobile. Kako je to mogoče, da s tuje zemlje brez dovoljenja lastnika kar odpeljejo?"

Z vodovarstvenega območja, kjer stoji hiša Stojanovih, se je družina pripravljena seliti na nadomestno lokacijo. "Tudi doplačali bi, če bi bilo treba," je rekel Mirko Strojan. "Imeli smo že sestanek z županom. Imamo tudi svojega odvetnika."

Dodatne urice

Županu Ivančne Gorice Jerneju Lampretu (SDS) se je ves rašomon zgodil tik pred drugim krogom volitev. "Mislite, da lahko župan reši problematiko, ki bi jo morali reševati na nacionalni, državni ravni?" je vprašal, ko smo mu telefonirali. Kot je pojasnil, je v občini s 14 tisoč prebivalci na upravni enoti registriranih vsega skupaj 40 Romov. "Romi živijo na vodovarstvenem območju, krajani pa ne dovolijo, da se tja napeljeta vodovod in elektrika, čeprav potekata čisto blizu," je pojasnil. "Upa se, da bomo našli nadomestno lokacijo, a zmeraj, ko smo kaj našli, smo naleteli na odpor prebivalcev. Nihče ne želi imeti Roma za soseda ..."

Po Lampretovem mnenju bi bila rešitev, če bi vseeno našli zemljo za nadomestno gradnjo, romske otroke pa dali v šolo: "Tako pa jim tudi dajem prav, saj otrok ne more iti v šolo ali vrtec umazan, ker bo že od samega začetka diskreditiran." Nato je omenil, da je treba biti pri takšnih spremembah pozoren, saj je šolski minister Milan Zver (SDS) "uvedel nekaj dodatnih uric za romske otroke v Novem mestu, pa je javnost temu takoj nasprotovala, čeprav bi bilo to za romske otroke dobro". A smo ga opomnili, da v OŠ Bršljin ne gre za "par dodatnih uric", ampak za ločevanje otrok po narodnosti že v prvem razredu osnovne šole, kar bo otroke verjetno zaznamovalo za vse življenje in vsekakor ne bo prispevalo k boljšemu sporazumevanju med romskimi in neromskimi otroki. "Toliko se jaz na to problematiko ne spoznam." Boste torej šli v drugi krog volitev? "Zakaj me to sprašujete? Tukaj mešate romsko vprašanje s politiko, kar ni dobro. Mislim, da se dogodek post festum izkorišča v predvolilni kampanji."

Politično korektni

Predstavniki krajevne skupnosti Ambrus so povedali, da je bil ponedeljkov protest krajanov, na katerem je okrog 300 vaščanov izžvižgalo župana in predstavnike policije, stihijski. "Krajevna skupnost ni bila pobudnica zborovanja," je dejal njen predsednik Alojz Šinkovec. "Dokler je bil živ Miha, je imel on glavno besedo in smo povsem normalno živeli. Ko je umrl in so otroci zrasli, pa so se začele težave stopnjevati," je povedal član KS Ambrus Branko Hočevar. "Na primer izsiljevanje starejših žensk. Vedo, kdaj gospe, ki so same, dobijo pokojnino, gredo k njim in te jim dajejo po deset jurjev, da imajo mir." Osem zbranih predstavnikov KS Ambrus smo vprašali, ali se jim zdi primerno, da obtožujejo Rome, čeprav za zadnji incident ni kriv Rom. "Vemo, da ni Rom. V tem naselju živi veliko Neromov in sploh ne vemo, koliko je tam Romov. Storilec je del kriminala, ki izhaja iz tega naselja," je dejal Hočevar. "Za nas je povsem vseeno, ali je Rom ali ne. Borimo se proti kriminalu, ki izhaja iz tega zaselka. On pa je tam živel zadnjih deset let, z njimi je spal in jedel - torej je njihov." Vaščani so v en glas povedali, da jih skrbita dva vidika: ekološki in varnostni, in da odločno poudarjajo, da proti Romom kot narodu nimajo nič. Še več, danes plačujejo davek, ker so bili v preteklosti preveč strpni.

Ekološki vidik jih skrbi, ker zaselek stoji tako rekoč na zajetju pitne vode. "Nihče od nas na tej lokaciji ne bi dobil gradbenega dovoljenja. Tam pa so akumulatorji in odpadni avtomobili," je poudaril Andrej Mirtič. Varnostni, ker naj bi Romi cesto, ki je za Ambrušane glavna dovozna pot, zapirali s svojimi avtomobili. "Dejstvo je, da se še nobeden od Romov ni znašel v bolnišnici, naših krajanov pa je bilo tam več," se je vznemiril še en član krajevne skupnosti Slavko Babič, ki trdi, da so Romi z avtomobili zasledovali tudi njegovo ženo.

Poleg intenzivnejšega sodelovanja inšpekcijskih služb krajani pričakujejo še odziv na višji ravni. "Tako kot je bilo lani v Novem mestu," je rekel Babič. Kaj pa je bilo v Novem mestu?" Milan Zver je naredil red v šoli, pa tudi hišo so podrli."

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 20:11:42


Mateja Hrastar, Uvodnik, Mladina, 28. oktober 2006
http://www.mladina.si/tednik/200644/clanek/uvo-uvodnik--mateja_hrastar/

Nikab in šloganje

Videla sem jih v Parizu. V predmestju St. Denis, ki slovi kot zloglasno, a je v svojem centru podobno Domžalam s stoletno zgodovino. Ob bazenu, univerzi, liceju, baziliki z grobovi skoraj vseh francoskih kraljev, modernistični mestni hiši, ob nakupovalnem središču so jim mestne oblasti naredile kamp. Lepo asfaltiran, z vso komunalno infrastrukturo. Pridejo, če želijo, parkirajo svoje prikolice, razpostavijo plastične stole, namestijo satelitske antene, zakurijo žare, ob nedeljah na tržnici pred baziliko ženske mimoidočim odšlogajo … in ostanejo, kolikor časa hočejo, potem pa spet odvandrajo kam drugam. In prav nič se ne razlikujejo od drugih prebivalcev pariške prestolnice.

Pri nas pa: "Naši otroci se danes ne upajo več iti iz Zagradca proti Ambrusu peš, niti mi, stari, se ne počutimo tako sproščene, da bi šel kdo z biciklom, s kolesom po tej trasi." Tako se je pritoževal občan iz tistih koncev, kjer je spet izbruhnil "spopad" med civilisti in Romi. "Jutri, ko bom šel v službo, bi me lahko ustavili in pretepli, tako kot so Jožeta. Si ne upam nič povedat," je bil prestrašen drugi. "Če kaj povem, me bo drugi dan Rom dobil in ubil," se priduša občanka. Zakaj je spet izbruhnil boj med civilisti in Romi? Ker je 40-letni Roman s kolom po glavi udaril 57-letnega prebivalca Ambrusa. Janez Janeza. A Janez napadalec je živel z Romi. Torej so krivi oni. "To je že 50. primer, da so Romi pretepli domačina," se je pritožil Ambrušan. Stop, še enkrat - ni Rom udaril Neroma. Slovenec je udaril Slovenca. Nič za to: "Bo pa tamle gor stoprocentno masaker, požgem vse in zakoljem, tule povem pred kamero. Enega mojega otroka ali karkoli mi naredijo, gre vse, se ne bomo nič tukaj pogovarjali, sigurno ne," je Dolenjec neovirano povedal v kamero nacionalke, v poročilu z nočnega zborovanja domačinov v kulturnem domu, na katerem so domačini po besedah novinarke opozarjali na "več kot desetletni problem - podivjane Rome". Romi so se medtem dobesedno evakuirali, Dolenjci so grozili s pogromom.

Se vam vse skupaj zdi neverjetno? Res je. Neverjetno. A resnično. In zaradi tega nas je lahko sram. Toda obstaja trik: kaj niso nemara mediji tisti, ki posredujejo izkrivljen odnos Slovencev do Romov? Izjave Neromov, ki živijo na območjih z manjšinskim romskih prebivalstvom, so vedno politično nekorektne. In mediji to dopustijo. Zakaj denimo so politično izjemno korektni v odnosu do Židov, čedalje bolj do muslimanov in homoseksualcev, ne morejo pa regulirati meje dopustnega v odnosu do Romov? Dejstvo je, da je slovenska raven multikulturalnosti v jurski dobi. Poglejmo neki drug primer multikulturalnosti. Britanija. Tako kot ima vsak Slovenec svojega Roma, ima vsak Britanec svojega muslimana. Načeloma Britanci in muslimani živijo v simbiozi. A od časa do časa izbruhne kakšen disput. Pred nekaj tedni je Jack Straw, prominenten britanski politik, izjavil, da je popolnoma nesprejemljivo, da nekatere britanske muslimanke nosijo nikab, obleko, ki zakriva tudi njihov obraz. Izjava je padla v kontekstu sodne pravde učiteljice, ki so ji prepovedali, da bi v nikabu predavala svojim učencem, ko obleke ni hotela sleči, so jo odpustili. Odprla se je razprava o kulturnih vrednotah, o tem, zakaj britanski muslimani niso popolnoma integrirani, temveč želijo obdržati nekatere svoje vrednote, o svobodi oblačenja in veroizpovedi, o simbiozi kultur. A v nobenem britanskem mediju ni bilo zaslediti pozivov k poboju pripadnikov druge kulture. Kljub temu da britansko javnost že nekaj let bombardirajo s povezavami muslimanov in teroristov ter so v podzavest marsikaterega Britanca že vsadili strah. A vseeno so tudi v tokratni debati govorili o vprašanju asimilacije ali integracije, nikakor pa ne o pogromih. Odkrito sovraštvo je ostalo za gostilniškimi omizji, v javnosti so bili dosledno politično korektni.

Obstaja pa še drug trik: kaj pa, če je vse skupaj stvar politike? Živimo v državi, kjer je sedanji premier leta 2002, ko je bil še navaden poslanec, nasprotoval, da bi imela njegova domača občina Grosuplje romskega svetnika, češ da tam živi premajhno število Romov ter da je njihova skupnost nehomogena. Živimo v državi, kjer je ta isti grosupeljski poslanec, nekaj mesecev pred državnozborskimi volitvami, ki so ga katapultirale na premierski stolček, v bolnišnici obiskal človeka, ki so ga domnevno obstrelili Romi. In se kasneje pridružil protestom Dolenjcev pred vladno palačo, ki so zahtevali rešitev romskega vprašanja. Avgusta istega leta je v osrednjem tiskanem mediju o romskem vprašanju izjavil: "Do nerazumevanja prihaja v primerih, ko se odgovornost večine do manjšine obrača in se zagovarja, pa tudi uveljavlja nekakšen nadstatus tistih, ki jih je slovenski narod povabil k oblikovanju svoje države." Večvredni in manjvredni. Odkar je na ablasti, se v to problematiko nič več ne vtika, saj mu čisto zares ni potrebno. Dovolj je bilo, da je s svojo navzočnostjo pred volitvami leta 2004 dal žegen "reševanju romske problematike" in od takrat pa do letošnjih lokalnih volitev je to postal legitimen način govora. Celo tako daleč je šlo, da človeku, ki je letos zmagal na lokalnih volitvah in postal župan prestolnice, javno očitajo, da mu je na povolilni zabavi igral romski bend.

Te dni je legendarni Miroslav Blažević, bivši selektor hrvaške nogometne reprezentance, postal trener mednarodne romske reprezentance. Zanjo bodo igrali Romi iz Hrvaške, Avstrije, Slovenije, Italije, Madžarske, BiH in Srbije. Pa Ćiro s tem nima problemov, nasprotno, celo zelo je navdušen: "Celo cigansko poreklo so našli v moji rodbini, majku im njihovu ludu, tako da imam sedaj do njih še večje obveznosti. Združiti želim vse Rome Evrope in sem sedaj na dobri poti, da se to zgodi." Ajme, če bi to postal Srečko Katanec, bi se mu verjetno odvzel slovenski potni list.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 20:20:40



Men se še vedno dopade; kot tudi to, kako močno je dregnu:

http://www.mladina.si/projekti/proglas/razpisi/05-romi/003_proglas.html-l2


Ostali z istega razpisa za Mladinin proglas (družbeno angažiran oglas) na temo ROMI so pa tule (pomlad 2005):

http://www.mladina.si/projekti/proglas/razpisi/05-romi/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 20:23:12


Romski ponos

Santino Spinelli, prvi Rom, ki je postal univerzitetni docent

Saša Petejan, Mladina, 15. april 2002
http://www.mladina.si/tednik/200215/clanek/rom1/



Romi
Tisti narod, ki je že stoletja žrtev predsodkov in represije

Urša Matos, Mladina, 21. marec 2005
http://www.mladina.si/tednik/200512/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/



Hvala bogu, da smo relativno etnično čisti!
Dogodek v šoli v Bršljinu in njegova "razrešitev" vnašata v slovensko sceno novost:
odkriti zdaj tudi institucionalizirani rasizem in pa rasno zavest

Vlasta Jalušić, Mladina, 21. marec 2005
http://www.mladina.si/tednik/200512/clanek/slo-kolumna--vlasta_jalusic/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 20:40:50


Nevarnosti politik izključevanja


Vlasta Jalušić, Mladina, 26. avgust 2002
http://www.mladina.si/tednik/200234/clanek/kolumna34/


Quote:

"Smrtna nevarnost za vsako civilizacijo več ne prihaja od zunaj …
Nevarnost je, da bo globalna univerzalno povezana civilizacija proizvedla barbare iz svojega
osrčja, tako da bo milijone ljudi prisilila v pogoje, ki so - kljub vsemu videzu - pogoji divjakov."

H. Arendt, Izvori totalitarizma


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 21:13:02


Tisti, ki trdijo/menijo, da Romi v SLO nimajo nobenih posebnih pravic, ne poznajo Ustave RS oziroma dejstva, da slovenska zakonodaja pozna zaščito treh manjšin: Madžarov, Italijanov in (deloma) Romov. Pravica do manjšinskega varstva je zapisana v ustavi in nekaterih zakonih, vendar pa drži, da je zaščita Romov še zmeraj nepopolna/nedorečena.


Quote:

65. člen Ustave RS
(položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji)

Položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon.


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 05.11.2006 at 21:24:29


ARS wrote on 05.11.2006 at 20:11:42:
Pri nas pa: "Naši otroci se danes ne upajo več iti iz Zagradca proti Ambrusu peš, niti mi, stari, se ne počutimo tako sproščene, da bi šel kdo z biciklom, s kolesom po tej trasi." Tako se je pritoževal občan iz tistih koncev, kjer je spet izbruhnil "spopad" med civilisti in Romi. "Jutri, ko bom šel v službo, bi me lahko ustavili in pretepli, tako kot so Jožeta. Si ne upam nič povedat," je bil prestrašen drugi. "Če kaj povem, me bo drugi dan Rom dobil in ubil," se priduša občanka. Zakaj je spet izbruhnil boj med civilisti in Romi? Ker je 40-letni Roman s kolom po glavi udaril 57-letnega prebivalca Ambrusa. Janez Janeza. A Janez napadalec je živel z Romi. Torej so krivi oni. "To je že 50. primer, da so Romi pretepli domačina," se je pritožil Ambrušan. Stop, še enkrat - ni Rom udaril Neroma. Slovenec je udaril Slovenca. Nič za to: "Bo pa tamle gor stoprocentno masaker, požgem vse in zakoljem, tule povem pred kamero. Enega mojega otroka ali karkoli mi naredijo, gre vse, se ne bomo nič tukaj pogovarjali, sigurno ne," je Dolenjec neovirano povedal v kamero nacionalke, v poročilu z nočnega zborovanja domačinov v kulturnem domu, na katerem so domačini po besedah novinarke opozarjali na "več kot desetletni problem - podivjane Rome". Romi so se medtem dobesedno evakuirali, Dolenjci so grozili s pogromom.

Se vam vse skupaj zdi neverjetno? Res je. Neverjetno. A resnično. In zaradi tega nas je lahko sram. Toda obstaja trik: kaj niso nemara mediji tisti, ki posredujejo izkrivljen odnos Slovencev do Romov? Izjave Neromov, ki živijo na območjih z manjšinskim romskih prebivalstvom, so vedno politično nekorektne. In mediji to dopustijo. Zakaj denimo so politično izjemno korektni v odnosu do Židov, čedalje bolj do muslimanov in homoseksualcev, ne morejo pa regulirati meje dopustnega v odnosu do Romov? Dejstvo je, da je slovenska raven multikulturalnosti v jurski dobi. Poglejmo neki drug primer multikulturalnosti. Britanija. Tako kot ima vsak Slovenec svojega Roma, ima vsak Britanec svojega muslimana. Načeloma Britanci in muslimani živijo v simbiozi. A od časa do časa izbruhne kakšen disput. Pred nekaj tedni je Jack Straw, prominenten britanski politik, izjavil, da je popolnoma nesprejemljivo, da nekatere britanske muslimanke nosijo nikab, obleko, ki zakriva tudi njihov obraz. Izjava je padla v kontekstu sodne pravde učiteljice, ki so ji prepovedali, da bi v nikabu predavala svojim učencem, ko obleke ni hotela sleči, so jo odpustili. Odprla se je razprava o kulturnih vrednotah, o tem, zakaj britanski muslimani niso popolnoma integrirani, temveč želijo obdržati nekatere svoje vrednote, o svobodi oblačenja in veroizpovedi, o simbiozi kultur. A v nobenem britanskem mediju ni bilo zaslediti pozivov k poboju pripadnikov druge kulture. Kljub temu da britansko javnost že nekaj let bombardirajo s povezavami muslimanov in teroristov ter so v podzavest marsikaterega Britanca že vsadili strah. A vseeno so tudi v tokratni debati govorili o vprašanju asimilacije ali integracije, nikakor pa ne o pogromih. Odkrito sovraštvo je ostalo za gostilniškimi omizji, v javnosti so bili dosledno politično korektni.



Hja tudi slavni napadalec Amerike Osama Bin Laden, ni bil taliban, pa se vseeno nihče ni spraševal o politični korektnosti, ko je cel svet usekal po Afganistanu...

Meni gre ob takšnih pisanjih na kozlanje: če se kriminalcu reče kriminalec to ni politično korektno, če je kriminalec Cigan?

In če je ljudi strah kriminalcev, je politično nekorektno, da bi to tudi povedali zato, ker so ti kriminalci Cigani?

To je vsekakor vrhunski primer militantnih tolerantnežev, ki s tujimi kurci tepejo po koprivah...


uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 21:32:48



t wrote on 05.11.2006 at 16:36:42:
rom rôma m (o ó) nižje pog. priprava
iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja
sliko ali druge predmete; okvir:
izdelovati rome; dati sliko v rom

• pog. ta je pa za v rom zelo je lepa

Za Rome ti SSKJ vsaj kaj najde ...
Po tvojem načinu podajanja oz. iskanja in navajanja pomenov bi torej pomenilo, da Slovenci pač niso nič ...
Ma, ne zavajaj - v SSKJ ni lastnih imen, kar ti prav dobro veš, zatorej ...
Zatekel si se k isti fori oz. istem zavajanju kot Jelinčić, pa še kdo.

rómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rome: romski jezik / romsko vprašanje
slovénski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Slovence ali Slovenijo:

Sicer pa:


Quote:

Beseda Rom izvira iz sanskrtske besede "domba", ki pomeni svoboden človek.
Cigan je beseda, ki so jo Neromi dali Romom, izhaja pa iz grške besede agiptoi in pomeni nedotakljiv.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 05.11.2006 at 21:42:21


ARS wrote on 05.11.2006 at 21:32:48:

t wrote on 05.11.2006 at 16:36:42:
rom rôma m (o ó) nižje pog. priprava
iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja
sliko ali druge predmete; okvir:
izdelovati rome; dati sliko v rom

• pog. ta je pa za v rom zelo je lepa

Za Rome ti SSKJ vsaj kaj najde ...
Po tvojem načinu podajanja oz. iskanja in navajanja pomenov bi torej pomenilo, da Slovenci pač niso nič ...
Ma, ne zavajaj - v SSKJ ni lastnih imen, kar ti prav dobro veš, zatorej ...
Zatekel si se k isti fori oz. istem zavajanju kot Jelinčić, pa še kdo.

rómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rome: romski jezik / romsko vprašanje
slovénski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Slovence ali Slovenijo:



Zgršila si bistvo - zakaj, bi jaz imenoval Cigane tako kot bi oni radi, če Cigani meni ne rečejo tako, kot si pravim sam?



uživaj!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 22:37:48



t wrote on 05.11.2006 at 21:42:21:

ARS wrote on 05.11.2006 at 21:32:48:

t wrote on 05.11.2006 at 16:36:42:
rom rôma m (o ó) nižje pog. priprava
iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja
sliko ali druge predmete; okvir:
izdelovati rome; dati sliko v rom

• pog. ta je pa za v rom zelo je lepa

Za Rome ti SSKJ vsaj kaj najde ...
Po tvojem načinu podajanja oz. iskanja in navajanja pomenov bi torej pomenilo, da Slovenci pač niso nič ...
Ma, ne zavajaj - v SSKJ ni lastnih imen, kar ti prav dobro veš, zatorej ...
Zatekel si se k isti fori oz. istem zavajanju kot Jelinčić, pa še kdo.

rómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rome: romski jezik / romsko vprašanje
slovénski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Slovence ali Slovenijo:

Zgršila si bistvo - zakaj, bi jaz imenoval Cigane tako kot bi oni radi, če Cigani meni ne rečejo tako, kot si pravim sam?

Vsak se pač po svojih merilih/vzgibih odloča, kako koga poimenuje.
A če ti je všeč ali pa ne, so Romi pač Romi in ne cigani
ter s strani ZN uradno priznana etnična skupnost.
Konec komcev pa je bistveno, vsaj meni,
spoštovanje in iskanje načinov za kakovostno sobivanje; na primer in med drugim.

Takisto uživaj, npr. ... ob ciganskem golažu,
;)
ARS



Quote:

In 1979 the United Nations (UN) recognized the Roma as a distinct ethnic group. The International Romani Union, a non-governmental organization, represents the world’s Roma at the UN.


Quote:

Many names have been used to refer to the Romani people, including: Cigano, Gypsies, Gipsies, Rom, Roma, Romani, Tsigani, Tzigane, Zigeuner, and others. Most Roma identify themselves either by their tribal name or by one of the names beginning with the prefix "Rom". Frequently, a prefix with a double "R" is used, as in "Rrom". "...the Council of Europe has approved the use of "Rroma (Gypsies)" in its official documents (CLRAE Recommendation 11 - June 1995)" 5 Because of centuries of hatred, the name "Gypsy" has become a "derogatory, pejorative and offensive" name.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Oldi on 05.11.2006 at 22:39:46

Dejstvo je, da naša policija in sodstvo mižijo pred kaznivimi dejanji Romov, pardon, vsemogočih barab, amnjših in velikih. Recimo pobiranje mesečne "varščine" po 5 tisočakov in to od ostarelih vdov. Res je tudi, da jim kaj dosti ne morejo, avto brez tablic jim lahko zaplenijo, a bo taisti Rom že naslednji dan imel lahko 2 boljša avta in to zastonj - žal mu bo samo zaradi morebitnega polnega tanka in morda dobrih gum. Kazni jim nimajo kako izterjati, edino striktno zapiranje še ostane. Sploh je pa pri nas varnost kaj malo vredna, kdo pa zaščiti otroka, če mu vrstniki grozijo, pa to ni tako nedolžno dejanje, ima lahko odločilen vpliv na otrokov razvoj. Skratka državo figo briga kaj nasilneži počnejo z nami, dokler ne teče kri in to barabe zlo dobro izkoriščajo.

Sori ampak spet se mi v podstrešju mota misel, da je vredno edino življenje in z njim povezano fizično telo, človek (kar njegova psiha in dostojanstvo je) pa vsem dol visi in dokler bo tako, bo vse odvisno od morale ljudi, ki jim ne dopušča izvajati nasilje nad sodržavljani, država pa je pri tem pišmeuhovska. In to tudi zaradi svetosti življenja namesto svetosti človeka. Vsaj nekateri Romi imajo moralna načela precej drugačna, zato konflikti z okolico.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 22:45:42


Slovene Government Fails to Fulfil Obligations Under International Covenant on Civil and Political Rights


On July 8, 2005 the ERRC submitted a letter to the United Nations Human Rights Committee concerning the human rights status of Roma in Slovenia beneath the International Covenant on Civil and Political Rights. ERRC monitoring determined that the Slovene government’s distinction between autochthonous (apparently those whose families have lived continuously in Slovenia for generations) and non-autochthonous (apparently those who are perceived to have primary links to other former Yugoslav republics, or are otherwise viewed as not having a full claim on belonging in Slovenia) Roma, both in practice and in law, breaches Slovene obligations under Article 27 of the Covenant, which prevents distinction between citizens and non- citizens in the fulfilment of rights obligations. Furthermore, the ERRC found that Roma without documentation of their citizenship often faced harassment by the police, inability to secure employment, and serious obstacles in the areas of health care, education, and housing. Thus, the letter also raised concerns regarding the state’s compliance with Articles 2, 24, and 26 of the Covenant, as well as other aspects of international law. The ERRC submission coincides with the UNHRC’s review of Slovenia’s compliance with the International Covenant on Civil and Political Rights at its 84th session, July 11-29, 2005.

http://www.errc.org/cikk.php?cikk=2281



Forced eviction of Roma families must stop

Thomas Hammarberg, Commissioner for Human Rights, Council of Europe

September 2006
http://www.coe.int/t/commissioner/Viewpoints/060904_en.asp



Eviction of Roma people in Slovenia

2 November 2006
http://www.infoshop.org/inews/article.php?story=20061102233831270


25 Slovene Roma people evicted from their hom

03.11.2006
http://germany.indymedia.org/2006/11/160908.shtml

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 22:51:07


ROMI - Roma people


http://www.answers.com/topic/roma-people

http://encarta.msn.com/encyclopedia_761568856/Roma_(people).html

http://www.hartford-hwp.com/archives/60/index-fc.html

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 22:58:31


The European Commission has launched a new website on the Roma


The site aims to provide information on the EU’s activities in support of the Roma, Gypsy and Traveller community across Europe.

It is aimed at anyone interested in Roma affairs, from individuals to non-governmental organisations and government bodies.

Users can access a range of information on the different policies, programmes and initiatives of the EU to promote social inclusion and combat discrimination against Roma.

The site is available in English, French and German.

The EU and Roma
Welcome!


europa.eu.int/comm/employment_social/fundamental_rights/roma/index_en.htm

Welcome to the European Commission’s website on the Roma.

This site aims to provide information on the EU’s activities in support of the Roma, Gypsy and Traveller community across Europe.

It is aimed at anyone interested in Roma affairs, from individuals to non-governmental organisations and government bodies.

Users can access a range of information on the different policies, programmes and initiatives of the EU to promote social inclusion and combat discrimination against Roma.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 23:04:02


We are roma and not gypsies

by Zana Russell on June 8, 1998
http://www.peak.sfu.ca/the-peak/98-2/issue6/feature.html

Close your eyes and envision a "Gypsy". What did your subjective mind conjure up? Was it consistent with the present day myth that portrays the Roma as earringed, dark men riding horses alongside a caravan strung with pots and pans, women and dirty-faced children whose laughter echoes through the valleys, villages, and towns of which these exotic and mysterious people travel? Can't you just hear the violins playing in the background? That's probably what you think of and, in all honesty, who can blame you? The "eyes" through which we view the world is a manufactured perspective that serves only one force within society: the dominant one. A dominant force that includes assimilation, stereotyping, labeling, and most of all, its own perpetuation. A faceless, dominating force that devalues the rich heritage found within each ethnicity contributes to the composition of peoples referred to as Canadians. A home for those with enough courage to share their space with people whose views may not parallel their own; a home for the lovers of freedom.

RECENTLY, I STUMBLED onto something extraordinary. During my morning ritual of caffeine and nicotine at a local diner, I came across an announcement that a Roma symposium was to be held that very same day.

At first a chill ran down my spine, and then I became quite giddy with excitement. I rearranged my day so that I could get downtown to this historical event where I sat amongst at least two hundred people whose ethnicity was as diverse as this great nation's. There were more Roma people present at this symposium than I had ever witnessed under one roof. I am also a Romy (a female Roma) from Prague who escaped the Communists during the political upheaval that took place in 1968.

My family and I came to Canada as Czech citizens seeking political asylum, as did thousands of others who had also feared the worst, and have now been a citizen of this country for over 24 years. Not once, however, had I been given the opportunity to embrace my ethnic background-the result of the continuing stream of hideous lies and myths that have followed the Roma since at least the eleventh century when we were labeled "Gypsies". A label that connotes stereotypical images and behaviors, the "Gypsy" is embedded in worldwide mass culture and has kept the true identity of the Roma people hidden, like some dark and evil secret, from the Gadje (non-Roma people) for the fear of racism and persecution.

Not only is the word "Gypsy" a derogatory term to the Roma, but it is also an emblem of sorts, similar to the yellow star of Israel that was placed upon the Jews by the fascist in an attempt to shame the wearers. The term "Gypsy" not only serves to stigmatize the Roma, but also perpetuates their marginalization on a grand scale. However, it fails to denote the fact that the Roma have also contributed to the societies in which they have resided, despite the fact they have been forced to deny their own identity. My uncle for example, teaches at Charles University in Prague, as opposed to breeding horses or stealing chickens, and I have been employed as a department store private investigator, as opposed to shoplifting my wardrobe.

So, as the process of religious assimilation was enforced systematically throughout Europe during the eleventh century, the free-spirited Roma resisted the institutionalized religion of their day-since to agree with the non-Romas on the issue of God would have been similar to spitting on one's own mother. The God of the Roma was quite different from the one proposed by the organized universal 'church' body. The God that the Roma worshipped then, and today, does not force his or her children to walk a certain way, talk a certain way, or even pray a certain way, but rather, the God of the Roma people is cause for sheer celebration since she or he loves everyone without reason. So, due to the Roma resistance against religious enforcement and imposed assimilation put forth by the reigning clergy of the eleventh century, the Roma were rendered "Gypsies". A shortened form of the original word used to plague the Roma people: "Egyptian", which, when read spiritually, means unclean. This is the fundamental reason why the Roma people find the word "Gypsy" derogatory and extremely offensive. Also, in modern times, the word "gypped" has also been derived from the original label or 'emblem' that was placed upon the Roma.

AT THE MAY 26 SYMPOSIUM where the women of the Coast Salish were also welcomed to publicly worship God through the art of the Siem singers and the Ay Ay Mut dancers, Mr. Ronald Lee, the delegate of the International Romani Union of Canada, spoke eloquently both about the history of the Roma, and the present-day political/social climate in Europe that has prompted the recent migration of the Roma to Canada. There definitely appears to be a resurgent and blatant hostility toward the Roma people in countries like the Czech Republic and Hungary. The May 27 issue of The Globe & Mail reports that the Roma "have been assaulted by skinheads, chased out of their homes when they moved into non-Roma neighborhoods, and harassed by police." Within this same article, Mr. Ronald Lee also states that only a "few Roma can afford to come to North America" in order to find relief from the violence of racism.

And while my reactions to the atrocities that Lee talked about are could be characterized as indignation and outrage, I also felt a sense of hope. Here was the delegate of the International Romani Union of Canada speaking with distinct passion and concern for the Roma in a country where there is genuine concern for the disenfranchised and alienated-a point which became evident when questions were opened up to the floor. I saw concerned Canadians standing up to find out how they could assist the persecuted Roma that had managed to migrate to Canada, and also, how they could better educate themselves about the Roma peoples in general. Two of the books suggested by Mr. Lee which went beyond the myth of the "Gypsy were Goddamn Gypsy, his own autobiography, and Ian Hancocks' The Pariah Syndrome.

MR. LEE ALSO SPOKE OF the rights and freedoms that have been achieved by concerned Roma and non-Roma advocates for the Wandering Nation's plight. At the symposium I learned a vast number of facts that had somehow been kept from me and the other Roma that filled the McGill Theatre. For instance, since 1979 the Roma have been recognized as an authentic people, with rights to language and culture, by the United Nations. It was in 1979 when the International Romani Union was granted NGO status. The NGO serves as an umbrella organization which represents national Roma organizations at various UN bodies and committees, and has consultative status with the UN. Also, as of 1971, the Roma people now have both a national flag and an anthem called 'Djelme, Djelme', or 'I have traveled, I have traveled', which I heard for the first time on this memorable night. Needless to say, the experience of being 'open' as a Romy and amongst other members of my people in a setting filled with concern over the plight of the Roma was life-changing and inspiring.

THE HOPE AND courage that all the participants of the "beyond the Myth" symposium displaced that evening gave me the courage and hope that I had almost thought was inappropriate for a Romy who has practically assimilated entirely into Canadian society. I do not speak the Mother Tongue(which is how some historians refer to the language of the Roma peoples), yet I understand it fully; as I do not have a single Romani friend outside of my immediate family. I also commend the Coast Salish women who had given those present the privilege of experiencing the power of their spirituality which not only demonstrated their deep passion for the Creator, but also contributed to a serious yet joyous evening. An evening that celebrated the survival of the Roma, the spirituality of the Coast Salish, Aboriginal women, and an evening where a theatre of a couple of hundred people shared the same heart in regards to the ongoing plight of the Wandering Nation: the Roma,

DUE TO MY resurgent hope, I have started the first "Roma People Awareness" Club ever to be found on a university campus in Canada. Membership, of course, is open to anyone, regardless of ethnicity or religion; with the club's primary intent being not only to remember the Roma who have been persecuted and murdered by the dominant force of societies throughout the centuries(like during the Holocaust where two million Roma were murdered within their own death camps), but also to keep interested and concerned individuals up to date on the state of the Roma worldwide. The very presence of a Roma club will assist in the prevention, I believe, of people like me from hesitating or being somehow ashamed or afraid of saying "I am a member of the Roma people." If you are interested in becoming part of the Roma People Awareness Club, you can drop me a line via the internet. My email address is zrussell@sfu.ca.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 05.11.2006 at 23:18:34


The European Roma Rights Centre (ERRC)

is an international public interest law organisation engaging in a range of activities aimed at combating anti-Romani racism and human rights abuse of Roma. The approach of the ERRC involves, in particular, strategic litigation, international advocacy, research and policy development, and training of Romani activists.

The ERRC is a cooperating member of the International Helsinki Federation for Human Rights and has consultative status with the Council of Europe, as well as with the Economic and Social Council of the United Nations.

http://www.errc.org/English_index.php

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by lola on 06.11.2006 at 08:56:36


t wrote on 05.11.2006 at 21:24:29:



če se kriminalcu reče kriminalec to ni politično korektno, če je kriminalec Cigan?

In če je ljudi strah kriminalcev, je politično nekorektno, da bi to tudi povedali zato, ker so ti kriminalci Cigani?


To je bistvo.

Ker, tako kot so nekateri zdaj planili v obrambo Romom, bi lahko sklepali, da so Romi vsi do zadnjega 100 % pošteni in da je nemogoče, da se med njimi najde kak tat ali nasilnež.

V Prekmurju imajo svoje naselje in tam ni nobenih težav . Zakaj le, ali so Prekmurci toliko tolerantnejši ali pa so tamkajšnji Romi drugačni, torej, znajo živeti pošteno in v sožitju z drugimi?

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 06.11.2006 at 09:35:35

.

mi je učeri placa zmnjkal ...

glih nice ...



Devi wrote on 05.11.2006 at 13:37:16:
konfliktna romska naselja obstajajo in za konflikte niso vedno krivi samo slovenski sosedje... še večji problem je pa, da takrat, ko res niso krivi, se mnogokrat niti branit ne morejo...

se strinajm
za prepir sta VEDNO potrebna vsaj 2
to da se ne moreš - smeš branit (z napadom, ki je jasno najboljša obramba), je pač posledica zakonodaje.
očitno, če bi zakonodaje ne bilo, bi se kr pobil ... tolk deleč smo pršli očitno - ljudje več ne vedo kaj je prov in kaj ne ... brez da bi u zakonu pisal ...


t ... ko berem tvoje izvajanje ... si ne morem pomagat ...
si zihr da največji problem kriminalitete ustvarjajo cigani? da kradejo tistim ki imajo malo in dajejo tistim v malho ki imajo že tko preveč?
si čist zihr da so v sloveniji največji kriminalco prav romi?

verjetn bi blo res pametno, da bi se tisti romi, ki se še zelo cigansko obnašajo, začel obnašat nekoliko manj cigansko ... nekoliko bolj evropsko rečmo ...
če bi jih policaji strpal v zapor, bi verjetno ne bilo nič boljše ... blo bi pač več fehtarrkih cigank in otrok ciganskih po fehtarskih plejsih.

dobr se je ene reči zavedat, sistem je tak kot je, in ljudje se v njem znajdemo kot se znajdemo ...
mamo različne kultureljudje, različne načine življenja, različna prepiračnja ...

oni izhajajo še iz tm kjer je vse blo od zemlje, od mame ...

verjetn bi se blo pametno tud vprašat zakaj se ta reč (izgon lastnikov z njihove zemlje) ni pripetila na severu sovenije kjer je res velik romov ...
verjetn bi se blo tud pametn vprašat zakaj nas je v sloveniji kar nekaj, ki še nismo imeli slabe izkušnje s ciganom ...  
se reče ... kaj je narobe s tistimi ljudmi ki so te probleme imeli ...

bom kr tegale porabu

gape wrote on 21.02.2006 at 21:31:23:
Sprejemanje

text je kopija od tuki:
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1131232879/125#125


veze ma sprejemanje drugega, ki ti kot po pravilu (dokler si v nižjih 'krogih' sprejemanja) najeda k svinja ... že s tem ko obstaja ... tak kot je ...  
natanko to je tuki natanko za sprejet
in kot sm že večkrat zapisu
ne more on nehat igrat svoje vloge, doker vsi za katere on vlogo igra, niso te vloge sprejeli, kot vloge (osebnosti) ...  
ON/A je pač čist neki druzga
kot bi reku aryan
kategorično druzga

tko da vsakdo ki česarkoli NE sprejema (da ne rečem toisto obsoja) dodaja energijo k obstoju le tega ... in ono ne more odidt ... se ne more pobrisat iz akaše in sploh pa se ne more pospravt na astralu, kjer se mora najprej pospravt, če se hoče vplivat na spremembo v materiji ...  
da bi se ljude bolj radi imeli in manj sovražili
ljubezen in ne vojna



morm pa rečt to, da je provzaprov ... to kar živijo pač največja možna svoboda v tem sistemu, ki so ga sestavl za nas ... živijo od naših odpadkov ... zakonov se jim ni TREBA držat ... ker pač živijo drug lajf - drugo kulturo (vsaj tko sm razumel)  

kot sm reku takrat za unga u italiji:

gape wrote on 17.09.2006 at 14:59:25:
če bi bil pametn, bi lepo brez papirjev živel u slo in fertik delo ... davka ne rabiš nikol plačat ... na zuni mogoče izpade mal klošarsko ... amapk ... sej to je izbral ... zdavni ... to je samo nadaljevanje ... klošarjenje na višjem nivoju ...  

full se poceni lajf u svobodi od sistema

je pa res da so romi povečini vključeni v sistem ...

ti ... poleg ambrusa so tud bli verjetno ... tista taožja družina ... ostali pa ne ... sploh un slovenc ne
un k ju unga iz ambrusa s kolom po glav ...

se ni noben prašu, da niso tega slovenca, ki je bil prej 5 let u zaporu najel šefi iz ambrusa? da je zakuhu incident ... kot je že blo marsikje (nemiri v franciji, wtc, libanon ...)
akcija
reakcija

simpl k pasulj

rabiš samo čredo


tega prej ni blo ... črede u takem procentu ... zdej je ...


naslednji so verjetno klošarji ... po vseh predpisih kršijo zakon!








t wrote on 05.11.2006 at 21:24:29:
Hja tudi slavni napadalec Amerike Osama Bin Laden, ni bil taliban, pa se vseeno nihče ni spraševal o politični korektnosti, ko je cel svet usekal po Afganistanu...

Meni gre ob takšnih pisanjih na kozlanje: če se kriminalcu reče kriminalec to ni politično korektno, če je kriminalec Cigan?

In če je ljudi strah kriminalcev, je politično nekorektno, da bi to tudi povedali zato, ker so ti kriminalci Cigani?

To je vsekakor vrhunski primer militantnih tolerantnežev, ki s tujimi kurci tepejo po koprivah...

smešno da si dal osamo za primer
režiserski vrhunec ...
kronski dokaz da
akcija
reakcija
deluje odlično v današnjem svetu...


kriminalec je imho kriminalec, ker naj bi bil vzgojen tko, da bi vedu kaj je prov in kaj narobe
cigani pa so 'kriminallci' v naših očeh, v bisvtu pa imajo tako kulturo ... tak način življenja, tko so vzgojeni - tko mislijo da je pravilno!

pa je provzaprov glih ta 'kultura' svoboda, od kere nas naš sistem odvrača ... proti tja bo treba it ... kjer bomo sprejel vsakogar ...



a ti t pa nisi 'kriminalc' (v očeh sistema - večine) al kaj?

da take otresaš?

samo niso se še spravl na take kriminalce kt si ti ... nas je preveč! kaj pa ko bo zmanjkal tistih ki jih je manj?


če je ljudi strah, majo tm za delat ... dejstvo o kerem ne razpravljam. in delo ni odganjanje okolice, ampak delo na sebi, da okolico sprejmeš - VEDNO pa jo lahko zamenjaš ...



s kriminalom je težava
ker je kriminaliziranih vse preveč reči
+ tega kriminal se splača
kako to porihtat ne vem točno, vem pa da izselitev modelov od doma, pač ne more bit rešitev ...



lola wrote on 06.11.2006 at 08:56:36:
V Prekmurju imajo svoje naselje in tam ni nobenih težav . Zakaj le, ali so Prekmurci toliko tolerantnejši ali pa so tamkajšnji Romi drugačni, torej, znajo živeti pošteno in v sožitju z drugimi?

sej veš
eno gre hkrati z drugim

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 06.11.2006 at 11:21:34


gape wrote on 06.11.2006 at 09:35:35:
.
t ... ko berem tvoje izvajanje ... si ne morem pomagat ...
si zihr da največji problem kriminalitete ustvarjajo cigani? da kradejo tistim ki imajo malo in dajejo tistim v malho ki imajo že tko preveč?
si čist zihr da so v sloveniji največji kriminalco prav romi?


To je v danem primeru nerelevantno - kriminalc je kriminalc: očitno se ljudje iz Ambrusa počutijo od teh kriminalcev ogroženi in očitno država ni naredila dovolj, da bi jih pred njimi zaščitila.

To da obstajajo hujši kriminalci, ne upravičuje tolerance manjših kriminalcev!



gape wrote on 06.11.2006 at 09:35:35:
se ni noben prašu, da niso tega slovenca, ki je bil prej 5 let u zaporu najel šefi iz ambrusa? da je zakuhu incident ... kot je že blo marsikje (nemiri v franciji, wtc, libanon ...)
akcija
reakcija


Nekoliko zgodovine in dejstev.

Ciganski slovenček je bil v zaporu 5 let, ciganski šef pa 8 let...

Napad se je zgodil zato, ker je prej ta krajan zalotil enega cigana in slovenčka, kako sta mu vdirala v hišo, ju pregnal in poklical policijo.

Napad so izvedli dotični slovenček in 3 cigani, tako, da so postavili barikado, poleg napadenega je bil v avtu tudi njegov sin, na katerega so celo streljali, vendar pa mu je uspelo pobegniti. Tu se lepo vidi tudi natančnost poročanja medijev in seveda ravnanje našega sodstva ter policije, saj razen ciganskega slovenčka niso prijeli nikorgar drugega, pa tudi njega je preiskovalna sodnica spustila... (primerjaj recimo s primerom Petek in razmisli o načinu kako se obravnavata dva precej podobna primera)


t wrote on 05.11.2006 at 21:24:29:
a ti t pa nisi 'kriminalc' (v očeh sistema - večine) al kaj?

da take otresaš?

samo niso se še spravl na take kriminalce kt si ti ... nas je preveč! kaj pa ko bo zmanjkal tistih ki jih je manj?


Seveda sem tudi jaz kriminalec (vsi mi smo): vedno ko ne upoštevam omejitev hitrosti ali ko imam pri sebi za špinel... Vendar bom jaz za razliko od ciganov za to takoj krepko plačal, poleg tega pa ne kradem ljudem okrog mene, jim ne grozim, jih ne ropam, ne postavljam črnih gradenj in v okolici mojega teritorija, ki se slučajno nahaja na vodovarstvenem območju, ne leži 80 starih avtomobilov.


t wrote on 05.11.2006 at 21:24:29:
če je ljudi strah, majo tm za delat ... dejstvo o kerem ne razpravljam. in delo ni odganjanje okolice, ampak delo na sebi, da okolico sprejmeš - VEDNO pa jo lahko zamenjaš ...


Isto bi lahko rekel tudi za cigane - tudi oni lahko zamenjajo okolico, če jih je strah: glede na to, da jih je manj, in da so po naravi nomadi, bi bilo takšno sprejemanje zanje nekaj resnično preprostega.



uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 06.11.2006 at 15:19:55

vedno se da gledat tud tko, me država ni zaščitla ... ko pa si se mastil na račun drugih, pa nisi nč dost mislu kako boš to kasnej poplaču

očitno, da je bla v tem naselju res kriminalna združba ... in očitno je da sistem ni vzpostavu sistema kjer bi ti ljudje lahko soobstajal ... romi (s kriminalci vred) in slovenci (s kriminalci vred).
je pa naredu neki druzga ... še poveču razlike med sloji ... to pa ...
in to je tud glavni očitek sistemu ... demokraciji ... da premal naredi za manjšine ... ki ga vedno najebejo na konc ...


še vedno pa ne razumem ... s kolom je nalomu modela kdo?
vsi štirje?
zakaj je blo rečeno da ga je slovenc?

frdr, če sm kej razumel, je mel hišo samo en od bratov, isti ki ima izpit za avto in tako use ... ta menda ni kriminalec (razen da ma greznico ki pušča 'drek' u vodovarstveno območje) ... al je tud on kriminalec?
izgnal so ga glih tko ...

namreč, men se ne zdi sporno da uni k so lomil nekoga s kolom, da so kriminalci in da morjo odgovarjat - verjetno ne morejo odgovrajat drugač kot da grejo u zapor in tm delajo tolk časa da oddelajo svoj dolg državi (delovnemu ljudstvu - davkoplačevalcem) ...

tko da ... če teh niso pospravl u zapor niso tkoitak nič naredil ...


vedno lahko tud cigan zamenja okolico ... ampak ... podobn kot je blo s pijancem ... lahko skineš uno kar te moti, nisi pa tko nč dost napredoval ... imho



jest ne rečem, je zajebana situacija, ne rečem da ambružani si ne smejo pedenat okolice ... lahko ... način pa se mi ne zdi pravi ... je pa res ... je težko se z nasilnežem ukvarjat ... ampak ... za vsako rit palca rase!


se reče ... bolj kot aspekt ambružanov kot slovencev, se mi kle zdi pomemben aspekt romov kot slovencev - tistih ki se za slovence imajo - so se imeli?

pa ne da ni pomemben ta aspekt, da naj sloveenc živi v varnem okolju in tako use ... naj ... pa ne na račun drugih narodov in narodnosti in kultur ... kot židje naprimer al pa še kakšni drugi proti katerim maš tud ti kej za povedat kdajpakdaj.

skratka to, da večina zahodi manjšino kot smet ... brez večje panike ... to se mi zdi ... kakobireku ... fašistično ...


namreč ... niso usi kradl, grozil, ropal, postavljal črnih gradenj ... kot vedno ... 100 ljudi 100 čudi ...
premaknl pa so use
niso bli ambružani proti kriminalcem (med romi)
ampak proti romom!  


pa še tegale dam smle

Quote:
»V zadnjih letih je nacionalizem pri nas prerasel v rasizem, kot je prikazal izbruh ksenofobije ob vprašanju izbrisanih in aktualni problem odnosa do Romov v Ambrusu. Preselitev Romov v center za tujce, stran od »čistih Slovencev«, kaže na logiko getoizacije, apartheida, etičnega čiščenja. Poskusi, da bi romske otroke v osnovnih šolah formirali v posebne razrede, spominjajo na nacistični odnos do Judov. Le kakšno zvezdo bi jim nadeli? Modro?
Poglavitni krivec za to sramoto pa je država. Država, ki ne opravlja svoje regulativne funkcije. Politična garnitura, ki že dve leti vlada naši državi, je prišla na oblast s ksenofobo politiko do izbrisanih. Zdaj je storila korak naprej: preselitev Romov ni mogoče označiti drugače kot deportacijo. Usodno vprašanje iz tridesetih let prejšnjega stoletja se je glasilo: Danes Judje, kdo bo na vrsti jutri? V današnji Sloveniji se to grenko vprašaje glasi: Danes Romi, kdo bo na vrsti jutri?«
Borisa A. Novak

od kle
http://www.pozitivke.net/comment.php?mode=display&format=threaded&order=ASC&pid=14949

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 06.11.2006 at 17:34:06

Nestrpnost folka do šibkejših  ni tolk odvisna od splošne totalitarnosti oblasti kot  od pričakovanja folka, da bo po pri  oblasti deležen posebne milosti/odpustka v zameno za  (demokratično!) izraženo podporo tej  oblasti. Ni naključje, da so takšen račun oblasti izstavili ravno ambruški  jurišniki, ki se po moje ne razlikujejo  dosti od juriša dobropoljskega blatnika na  žito in mlinotest s pomočjo  ribniškega lovšina, ki je kot jurišnik grosupeljske naveze že pred časom naskočil intereuropo, vsem skupaj pa itak daje svetal zgled kočevski jurišnik krkovič, ki je bil  za zasluge na naskok nad jna poplačan s privatno vojsko (ris), ki zna v obliki falange ponovno kot ptič feniks nekoč vzniknit iz depaljevaškega pepela.        

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Oldi on 06.11.2006 at 22:48:22

Klasična mickena vukojebina z eno vladno falango in kupom majhnih barab.
Kar se medijev tiče sem danes prvič slišal, da sta (mislimda 2 brata) v arestu, ablast pa preseljuje prvošolčke.
Ključni problem je, da je arest samo kazen in potem si čist ko suza, saj si svoje odslužil. V bistvu si pa isti, enaka baraba in to je ljudem verjetno dojadilo. Pride ven iz aresta in se zadeve začnejo ponavljati. Namesto da bi ga že pri drugem dejanju čopili in strpali v delovno tabotišče, gre v luksuzne zapore kot je koprski, rakavi bolniki pa v konjušnici. Populizem vem, ampak tko je. Kazen bi morala biti tako odmerjena, da si po prestajanju nenevaren družbi, se pravi prevzgoja - terapevtske skupine ... in če drugič ne prime, doživljensko delovno taborišče ali evtanazija.
Se bo morda kdo zgražal, samo druga skrajnost je ap to kar imamo, doživljensko kroženje med barabijami in zapori.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 07.11.2006 at 02:51:06


gape wrote on 06.11.2006 at 15:19:55:
frdr, če sm kej razumel, je mel hišo samo en od bratov, isti ki ima izpit za avto in tako use ... ta menda ni kriminalec (razen da ma greznico ki pušča 'drek' u vodovarstveno območje) ... al je tud on kriminalec?
izgnal so ga glih tko ...



Ravno to sem hotel povedat - ko si že omenjal za tistga slovenca, da je bil 5 let u arestu, ta šef cigotov, ta je bil prej 8 let: če po tem merimo, koliko je kdo kriminalec, je ta cigo še vedno večji kriminalec (ima pač narejenih 8 let arestantske fakultete)...


Se mi zdi napaka, da se je zdaj vse skupaj reduciralo na kao ciganska posla: se mi zdi vse res samo politično napihovanje in samoupravičevanje raznih militantnih tolerantnežev, ki nima nobene veze z dejansko situacijo (kriminalci in do njih (še vedno) ultra tolerantni državni represivni organi).

Če se osredotočimo na pravno državo, bi korekten postopek moral izgledati nekako takole (če za izhodiščno točko vzamemo spontano ljudsko vstajo):
1. s solzilcem in vodnimi topovi razgnati razjarjen narod;
2. poloviti in pozapreti vse napadalce in izsiljevalce;
3. na stroške Ciganov porušiti vse, kar je nelegalno postavljenega (glede na to, da imajo zemljo, bi to zagotovo lahko storili);
4. socialna bi morala primerno poskrbeti za ciganske otroke.

Me resnično zanima, kako bi šele potem cvilili razni samooklicani "borci za pravice"?


uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Devi on 07.11.2006 at 05:48:46

Grdo podcenjevanje Romov je ravno to posploševanje na celo skupnost, ki se je zdaj zgodilo. Namreč Romi dobro vejo kdo je kdo in s kom se da, s kom se pa ne da živet in grejo rajši kam drugam.

t wrote on 05.11.2006 at 16:36:42:
Zanimivo in poučno pa je tudi, da teh kriminalcov nočejo med sebe niti ostali cigani.

to sem jaz tud že slišala, in to od Roma. Mnogim od njih bi bilo ravno tako mnogo bolj všeč, če bi policija opravljala svoje delo in če bi zakoni veljali za vse enako. Namreč, ko se policija ne odzove in ne opravlja svojega dela, so se tudi oni prisiljeni odseljevat iz določenih naselij sam zato, ker je v njih preveč kriminala.

to je to

Quote:
Se mi zdi napaka, da se je zdaj vse skupaj reduciralo na kao ciganska posla: se mi zdi vse res samo politično napihovanje in samoupravičevanje raznih militantnih tolerantnežev, ki nima nobene veze z dejansko situacijo (kriminalci in do njih (še vedno) ultra tolerantni državni represivni organi).


zapiranje takih ljudi pa njihove žene in otroke ne požene v prosjačenje, da ne bo pomote. Ko ni treba služit za razne BMW-je, tud njihove družine ob podpori boljše živijo.
In mnogi so vedno podpirali romske družine, njihove žene in otroke, tud v socializmu, tud ko niso nič delali in četud nikol ne bi nič delali. Pač tako je, da ti nikol ni težko pomagat ljudem, ki rabijo, pa če so še tolk drugačni in nikol ne bojo kot mi, že zdavnaj bi vsi imeli in elektriko in vodo povsod, če bi sankcionirali kriminal in če očetje ne bi pošiljali svojih otrok rajši krast kot pa v šolo. In samo ne mi rečt, da je to najbolj značilen del njihove kulture; dokler ni država začela skrbet za njih, so jim ljudje vse to večinoma sami dali, zamenjali al pa pač nekak skšeftali.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 07.11.2006 at 09:13:14

Kdor ne sprevidi, da se policija, ki izvaja tovrstne deportacije, spreminja v fašistično falango, naj ne joka pol,  ko bo zarad svoje drugačnosti kriminaliziran tud sam in  deportiran s svojimi otroci vred. Hanžek je plačan za to, da to pove javno in na glas, pa če ne naredi čist nč drugega.

Cigani so zarad svojega načina življenja ena najbolj ranljivih družebnih skupin. Dejstvo je, da živijo na robu legalnosti (pravzaprav živijo od tega roba) in da s tem tud drugim držijo odprt prostor na tem robu. Skoz celo  zgodovino tako nudijo zatočišče klasičnim bohemom (bohem je v bistvu francoski izraz za cigana) kot drugim  odpadnikom  in celo klasičnim kriminalcem, ki bi si tega prostora na robu, v katerem bi se dalo preživet,  ne bi blli sposobni sami ustvarit. Družba, ki v ciganih vidi samo kriminalce, ki bi jih blo potrebno pobit in izgnat, zgubi vsak čut za  solidarnost do ranljivih skupin tud znotraj svoje skupnosti: invalidov, bolnih, brezdomcev, otrok, starcev in tko naprej do vseh revnih tja do idelanega srednjega sloja, v katerega se hočjo vsi ugužvat in katerega  se za ceno tujega (in glede na veliko samomorilnost tudi lastnega) življenja ne sme z nihčemer ogrožat.  

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 07.11.2006 at 09:16:55


Oldio wrote on 06.11.2006 at 22:48:22:
Kar se medijev tiče sem danes prvič slišal, da sta (mislimda 2 brata) v arestu, ablast pa preseljuje prvošolčke.

mislm da je blo rečen da jih je usega skupi 6 u zaporu ...

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 07.11.2006 at 10:39:16


Devi wrote on 07.11.2006 at 05:48:46:
zapiranje takih ljudi pa njihove žene in otroke ne požene v prosjačenje, da ne bo pomote. Ko ni treba služit za razne BMW-je, tud njihove družine ob podpori boljše živijo.
In mnogi so vedno podpirali romske družine, njihove žene in otroke, tud v socializmu, tud ko niso nič delali in četud nikol ne bi nič delali. Pač tako je, da ti nikol ni težko pomagat ljudem, ki rabijo, pa če so še tolk drugačni in nikol ne bojo kot mi, že zdavnaj bi vsi imeli in elektriko in vodo povsod, če bi sankcionirali kriminal in če očetje ne bi pošiljali svojih otrok rajši krast kot pa v šolo. In samo ne mi rečt, da je to najbolj značilen del njihove kulture; dokler ni država začela skrbet za njih, so jim ljudje vse to večinoma sami dali, zamenjali al pa pač nekak skšeftali.


Tole tvoje opažanje je res lucidno, saj so moški z državnim tretiranjem ciganov kot socialno ogroženo skupine izgubili svojo tradicionalno vlogo skrbnika in varuha družine. Tud jest opažam pri ciganih matriarhat, v katerem so moški postali nekakšni nebodigatreba in si zato lahko privoščijo, da se ugonobijo s pijačo  ali pa da jih  za več let začuzijo, ker s tem prazprav naredijo  uslugo materi, ženi in otrokom, da lahko svobodneje  razpolagajo s socilanimi podporami in dodatki. Matere in žene v bistvu bolj kot so nekdaj podpirajo klasično kriminalno dejavnost moških ali pa jih k njej celo bolj spodbujajo, saj lahko samo pridobijo: če mu uspe kaj vrednega izmaknit ne da bi bil za to kaznovan, se jim itak izboljša položaj, če pa ga dobijo in začuzijo pa se jim zmanajša družinski izdatek za enega potratnega člana in hkrati povečajo socilani prejemki, zaradi česar so dvakrat  na boljšem.

V kombinaciji s to obliko od države spodbujenega razpadnja pa  tradicionalno cigansko skupnost tragično in dokončno naruši 'civilist', ki se priženi ali kako drugače najde zatočišče v tej skupnosti. Taki 'civilisti' so razlog spora z drugimi ciganskimi  skupnostmi in 'civilnim' okoljem, saj zatošišče, ki ga najdejo  pri ciganih izkoriščajo za poglabljanje svojega asocialnega vedenja. Tak primer smo imeli v mojem bloku, ko je tak 'civil' izkoristil gostoljubje ciganov, ki so sicer bolj ali manj miroljubno z nami sosedi v bloku živeli ze več deset let pod skrbnim  vodstvom matere, da je naščuval na njih bližnji ciganski klan, potem pa iz balkona kot iz trdnjave  streljal nanje (ki so mu resda  grozili s palicami in sekirami) in nas imel vse sosede vzel za talce kar nekaj ur. Pri tem mu je asistiral domači  cigan, tako da so oba začuzili za nekaj let. Družino sedaj varuje nek  razbacan ciganski sorodnik, sosedeje pa  s totalno porušenim zaupnjem v bistvu čaka(m)o samo še na povod, da ženske in otroke deportiramo iz bloka, če tega pred vrnitvijo iz zapora ne bo uradno storila občina/država, ki jim je stanovanje dodelila v socialističnem obdobju večje strpnosti...              

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 07.11.2006 at 11:52:15



titud wrote on 07.11.2006 at 09:13:14:

Kdor ne sprevidi, da se policija, ki izvaja tovrstne deportacije, spreminja v fašistično falango, naj ne joka pol,  ko bo zarad svoje drugačnosti kriminaliziran tud sam in deportiran s svojimi otroci vred. Hanžek je plačan za to, da to pove javno in na glas, pa če ne naredi čist nč drugega.

Cigani so zarad svojega načina življenja ena najbolj ranljivih družebnih skupin. Dejstvo je, da živijo na robu legalnosti (pravzaprav živijo od tega roba) in da s tem tud drugim držijo odprt prostor na tem robu. Skoz celo  zgodovino tako nudijo zatočišče klasičnim bohemom (bohem je v bistvu francoski izraz za cigana) kot drugim  odpadnikom  in celo klasičnim kriminalcem, ki bi si tega prostora na robu, v katerem bi se dalo preživet,  ne bi blli sposobni sami ustvarit. Družba, ki v ciganih vidi samo kriminalce, ki bi jih blo potrebno pobit in izgnat, zgubi vsak čut za  solidarnost do ranljivih skupin tud znotraj svoje skupnosti: invalidov, bolnih, brezdomcev, otrok, starcev in tko naprej do vseh revnih tja do idelanega srednjega sloja, v katerega se hočjo vsi ugužvat in katerega  se za ceno tujega (in glede na veliko samomorilnost tudi lastnega) življenja ne sme z nihčemer ogrožat.


[smiley=thumbsup.gif]
ARS

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Oldi on 07.11.2006 at 12:03:13

Čisto očitno je, da so asocialni tipi oziroma nasilneži jedro problemov, slednje pa družba občasno strpa v arest, kjer jih futra in jim omogoča navezovanje stikov s svojimi "poklicnimi" kolegi. Prevzgoje je nekdaj menda že bilo nekaj, sčasoma je pa vse pozitivno v arestih zvodenelo.
Sem enkrat gledal, kako se mislimda na Nizozemskem tega lotevajo, sami skrbijo za stroške bivanja v zaporu (s pridobitno dejavnostjo), predvsem pa jih probajo "ozdraviti" asocialnega življenja in pripravijo na vrnitev. Povsem se strinjam z ameriškim principom, da ko ga drugič zaserješ, si out - seveda če ti prej družba pomaga po nizozemskem načinu.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 07.11.2006 at 12:45:23

Kdor krade bakrene žlebove ali podobno šaro za na odpad, je cigan.
Kdor nakrade milijarde, je novodobni kapitalist.

Kdor ubije človeka, je morilec. (kazen par let aresta)
Kdor ubije deset ljudi, je serijski morilec. (dosmrtna ali smrtna kazen)
Kdor pošlje v smrt tisoče ali še bolje, milijone ljudi, je narodni heroj. (dosmrtna pokojnina)



Nauk:
Če že kradeš, vsaj ne bodi malenkosten in pred tem se obvezno lepo obleči in umij.
Če že ubijaš, nekaj podobnega ...


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 07.11.2006 at 12:51:31


ARS wrote on 07.11.2006 at 11:52:15:

titud wrote on 07.11.2006 at 09:13:14:

Kdor ne sprevidi, da se policija, ki izvaja tovrstne deportacije, spreminja v fašistično falango, naj ne joka pol,  ko bo zarad svoje drugačnosti kriminaliziran tud sam in deportiran s svojimi otroci vred. Hanžek je plačan za to, da to pove javno in na glas, pa če ne naredi čist nč drugega.

Cigani so zarad svojega načina življenja ena najbolj ranljivih družebnih skupin. Dejstvo je, da živijo na robu legalnosti (pravzaprav živijo od tega roba) in da s tem tud drugim držijo odprt prostor na tem robu. Skoz celo  zgodovino tako nudijo zatočišče klasičnim bohemom (bohem je v bistvu francoski izraz za cigana) kot drugim  odpadnikom  in celo klasičnim kriminalcem, ki bi si tega prostora na robu, v katerem bi se dalo preživet,  ne bi blli sposobni sami ustvarit. Družba, ki v ciganih vidi samo kriminalce, ki bi jih blo potrebno pobit in izgnat, zgubi vsak čut za  solidarnost do ranljivih skupin tud znotraj svoje skupnosti: invalidov, bolnih, brezdomcev, otrok, starcev in tko naprej do vseh revnih tja do idelanega srednjega sloja, v katerega se hočjo vsi ugužvat in katerega  se za ceno tujega (in glede na veliko samomorilnost tudi lastnega) življenja ne sme z nihčemer ogrožat.


[smiley=thumbsup.gif]
ARS


Zgleda kot da bi lahko s svojim naslednjim postom ohladil tvoje navdušnje nad tem postom oz. ga relativiziral z  lastno izkušnjo, ampak hočem prikazat samo komplesnost vsakršnih in navidezno dobranamernost  sistemskih posegov kogarkoli v 'reševanje ciganskega vprašanja'. Resnična dobronamernost lahko izahja le iz resničnega upoštevanja/spoštovanja drugačnosti teh skupnosti. Tako bi vsaj po moje socialne pomoči tem ljudem ne smele rušiti tradicionalne vloge moških v tej skupnostih, ampak jih spodbujati, da prevzamejo aktivno vlogo tako pri vzdrževanju kot zaščiti družine. Socialne pomoči se zato po moje ne bi smele izplačevati tolko v denarju kot v obliki investicij v infrastruktoro (v komunalno opremljenost lokacij z vodo, elektriko in kanalizacijo,  subvencionarnije njihove uporabe, nabavo šolskih potrebščin, subvecioniranje prehrane otrok ...), kar bi omogoćilo boljšo integracijo ciganov v okolje in jim hkrati dopustilo svobodo v njihovem življenjskem slogu, ki je predvsem bivanje na prostem, ne da bi zaradi njega ogrožali druge.  Ta 'kamperski' stil življenja, ki  jih dela ranljive, je namreč hkrati tisti, zaradi katerega so bili vsaj včasih prisiljeni vzdrževati dobre odnose s sosedi, da se tako kot ambružani ne spravijo nanje v obliki linča. Kdor ima izkušnje s kampiranjem  pozna ta občutek ranljivosti od okolice, zato je prisiljen bit izjemno pozoren do okolice  razen seveda v primeru, če  si ne zagotovi strahospoštaovanja vredne  zaščite (od tod razširjenost orožja v ciganskih kampusih) ali pa mu je dejansko vseeno, če ga zaradi nespoštovanja v bistvu nenapisanih pravil kamperskega obnašanja ubijejo ali izženejo. Ne zagovarjam manj socilanih pravic za cigane kot jih imajo drugi državljani, ampak modrost in zaupanje vanje, da se sami najbolje vedo kako si jo razdelti na način,  da ne bo razkrajala njihovovih skupnosti tako odznotraj kot od zunaj, saj bodo tak način bogatili ne samo sebe, ampak tudi nas 'civiliste' kot so to počeli že dostkrat v svoji zgodovini in se prav zato tudi ohranili.  

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 07.11.2006 at 13:30:00


Bardo_Thodol wrote on 07.11.2006 at 12:45:23:
Kdor krade bakrene žlebove ali podobno šaro za na odpad, je cigan.
Kdor nakrade milijarde, je novodobni kapitalist.

Kdor ubije človeka, je morilec. (kazen par let aresta)
Kdor ubije deset ljudi, je serijski morilec. (dosmrtna ali smrtna kazen)
Kdor pošlje v smrt tisoče ali še bolje, milijone ljudi, je narodni heroj. (dosmrtna pokojnina)



Nauk:
Če že kradeš, vsaj ne bodi malenkosten in pred tem se obvezno lepo obleči in umij.
Če že ubijaš, nekaj podobnega ...


Po moje so cigani dobra ciljna skupina za  projekcijo naših turbokapitalističnih  frustracij:

- če dec ni ekstremno obetajoče 'poslovno prodoren' ali  bogat (kar gre v roko z njegovim gibanjem na meji ali onstran legalnosti), v bistvu za moderno žensko ni zanimiv, ker si je neko osnovno eksitenco sebi ali družini z lastnim zaslužkom in s spomočjo sociale sposobna zagotoviti sama ne da bi ji blo potrebno prenašat njegovo 'zgubaštvo'

- kriminalno se v turbokapitalizmu  ne samatra za nemoralno, če je zaradi njegovih posledic oškodovan samo drugi in zaradi njih ne trpi ožja kriminalčeva skupnost (v tem smislu je ciganska 'krvna osveta' za nas moteča, ker je dost bolj učinkovit zatiralec kriminalitete - med svojimi sveda - ker se odgovornost za kriminalno dejanje razžiri na cel rod)  

- svoboda bivanja izven potrošniško pojmovanega standarda je tkorekoč dejanje uperjeno  zoper turbomoderno pojmovano skupnost, ker je ta skupnost utemljena na potrošnji in stausnih simbolih, vezanih na izkazovanje materialnega blagostanja

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 07.11.2006 at 20:26:25


t wrote on 07.11.2006 at 02:51:06:
Se mi zdi napaka, da se je zdaj vse skupaj reduciralo na kao ciganska posla: se mi zdi vse res samo politično napihovanje in samoupravičevanje raznih militantnih tolerantnežev, ki nima nobene veze z dejansko situacijo (kriminalci in do njih (še vedno) ultra tolerantni državni represivni organi).

zdej sm opazu
da dejansko, več ko nadefiniramo kriminalcev, več je prepovedi
manjša kriminalna dejanja ko določimo za kriminal več delovanja je kriminal
se reče
za popolno odpravo kriminala bi rabl popolni nadzor
po eni strani
po drugi strani pak odpravt potrebo po kriminalu ... narest tako okolje, da kriminala ne bo produciralo
to zgleda da se drugač kot s popolnim nadzorom ne da narest
težava je jasno, kdo bo nadziral in kdo bo nadziral njega

se reče
če je situacija to, da sistem dopušča nekatere vrste kriminala
pa naj bo to 'teženje'romov večinski populaciji
ali pa naj bo to neprestano neomejeno pobiranje ogromnih količin denarja nekaterih nekaterim drugim
je situacija pač taka
jest pa mislm
da je poleg te situacije, ki je ... nekako ... naravno stanje stvari ... povsod po svetu ... nastala še ena druga situacija
in to je ta, da je nastal presedan kako se bi od zdej hotlo delat z
'majhnimi skupinami ljudi ki so zadosti moteči večinski okolici'
če le okolica to zahteva
kot pa smo usi ki smo neki tega že preštudiral zdavni pogruntal, pač ni problem rajo naterat u reakcijo
kakršnokoli ...


namreč ... dejanskih situacij je več ... hkrati ...

cigani so pač ... najblj simpl ... prvi na spisku bi lahko reku ...
naslednji so verejtno 'klošarji' ...
in nadalje ... vsi ki ne prispevajo dovolj k 'razvoju' ...





titud wrote on 07.11.2006 at 12:51:31:
Resnična dobronamernost lahko izahja le iz resničnega upoštevanja/spoštovanja drugačnosti teh skupnosti.

Tako bi vsaj po moje socialne pomoči tem ljudem ne smele rušiti tradicionalne vloge moških v tej skupnostih, ampak jih spodbujati, da prevzamejo aktivno vlogo tako pri vzdrževanju kot zaščiti družine. Socialne pomoči se zato po moje ne bi smele izplačevati tolko v denarju kot v obliki investicij v infrastruktoro (v komunalno opremljenost lokacij z vodo, elektriko in kanalizacijo,  subvencionarnije njihove uporabe, nabavo šolskih potrebščin, subvecioniranje prehrane otrok ...), kar bi omogoćilo boljšo integracijo ciganov v okolje in jim hkrati dopustilo svobodo v njihovem življenjskem slogu,

hude sekaš danes titud ...

kar se mene tiče je rešitev prvi del tvojga texta: sprejemanje
(vse je v sprejemaju in dajanju
ampak
v sprejemanju drugega in dajanju prvega
)

drugi del je pa res krasna ideja za pomagat jim;
sociala (država) bi te morala za svetovalca najet

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 08.11.2006 at 00:24:41



titud wrote on 07.11.2006 at 12:51:31:
Zgleda kot da bi lahko s svojim naslednjim postom ohladil tvoje navdušnje nad tem postom oz. ga relativiziral z  lastno izkušnjo, ampak hočem prikazat samo komplesnost vsakršnih in navidezno dobranamernost  sistemskih posegov kogarkoli v 'reševanje ciganskega vprašanja'. Resnična dobronamernost lahko izahja le iz resničnega upoštevanja/spoštovanja drugačnosti teh skupnosti.

Ma, kaj bi pisala, če pa lohk poquotam. In danes imaš zaprmej dober dan.  ;)

Sicer pa, lajf je itak kompleksen, mi in naši odnosi v njem pa tudi. In za kakšno dobronamernost in kolikšno upoštevanje ter spoštovanje posameznih skupin/narodov in njihovih posebnosti/drugačnosti ter resničnih potreb gre pri (sistemskem) reševanju večine "primerov" (ne le vprašanja Romov), doma in po svetu, nam itak buta v glavo skoraj vsak dan, pa čeprav najpogosteje zgolj v obliki informacije. Praviloma so ta reševanja in posegi neučinkoviti in neuspešni, razlogov za to je sicer malo morje, skupna imenovalca pa ista - poenostavljam: 1) delovanje v smislu "namesto, da bi človeka naučili loviti ribe (in mu vsaj osnovne pogoje tudi omogočiti), da se bo lahko preživljal sam, mu jih lifrajo skor direkt na mizo"; 2) in pa baročno umanjkanje spoštovanja, resnične iskrenosti ter dobronamernosti "reševalcev". Npr. Afrika je še vedno lačna ... dogaja se ji tudi Darfur ... nacionalizem in rasizem po Evropi močneje tlita ... homoseksualci so nemalokje še vedno le "zaničevanja vredni pedri" ... in takoj za Romi na listi nezaželenih sosedov v SLO ... večina slovenskih "izbrisanih" je še vedno izbrisanih ...

Ma, podpišem: resnična dobronamernost in učinkovitost kogarkoli/česarkoli lahko izhajata le iz resničnega upoštevanja/sprejemanja in spoštovanja tako drugačnosti kot barvitosti; npr. "manjšinjskih" skupnosti, v tukajšnjem topiku Romov. In v iskanju ter udejanjanju uspešnih načinov sobivanja, je zagotovo rešitev. Le zakaj se bolj ne sliši tistih, ki zmorejo oz. so zmogli - npr. Prekmurcev? Najverjetneje imajo raje mir oz. so pragmatično tiho, saj tipični "sosedje" praviloma slabo prenašajo uspeh, drugačnost drugih ...

Uf, spat moram. Lahko noč,
ARS

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 09.11.2006 at 12:09:05

Gledal včeraj okroglo mizo na TV1 ob 23.00 o ciganih. Gostje niso premogl nobene samorefleksije v smislu, kaj je tisto v večinski družbi, ki  je spremenilo ciganske skupnosti tako, da jih  večinska skupnost  ni več pripravljena tolerirat, kaj šele sprejemat. Cigani namreč niso več izolirani v svoji avtohtonosti, da bi se jih dalo v njihovih  rezervatih  romantično opazovat kot kot eksotične divjake. Po moje jih ne moremo več sprejemat ne zato, ker bi bli tko drugačni ampak zato, ker so nam postali preveč podobni in zarad česar smo zdaj bolj kot prej v atohtone divjake  sposobni vanje sprojecirat svoje lastno civilizirano zverinstvo.  

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 10.11.2006 at 14:29:51

Ne vem, če je to kdo opazil, toda lepo se je izpostavilo tudi nekaj, kar lepo opisuje izraz "ciganska posla", ko je nekdo lepo izpostavil, da obstaja cel kup inštitucij, ki zelo lepo služijo s "cigansko problematiko", predstavljam si lahko, da so ravno ti mojstri obri tisti, ki so se najglasneje zavzemali za rome, predvsem zato, da bodo lahko še naprej veselo služili z raznimi projekti....

Konkretno je lepo povedal, da je šlo cel kup denarja za razne raziskave, ki so pokazale natančno to, kar že vsi vedo... da se je spet odkrivala topla voda... vendar od te vode nit cigani niti ostali niso imeli nič, razen tistih, ki so se šli odkrivanje te tople vode.

Skratka večinoma se samooklicani zaščitniki gredo točno to kot sem povedal - pretepanje s tujim kurcem po koprivah - in pri tem še lepo zaslužijo.

V tem smislu je tudi vsakokratni varuh človekovih pravic vedno zgolj smešna karikatura samega sebe - jebe se njemu za pravice, važna je plača. Se mi zdi, da bi se razni varuhi veliko bolje obnesli, če bi imeli pravično plačo (zajamčeno minimalno).  ;D


;D



uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 10.11.2006 at 14:51:47

Tale Hanžek je tudi en ta prav hanzek.

Če se nanj obrnejo navadni "civili", da so jim kratene pravice (ali da jim je kaj ukradeno), se mu ne zdi vredno niti odgovoriti.
Če se pa kak cigan ne more dobro vsrat, pa takoj napiše goro pisem na vse mogoče evropske institucije, da je v Sloveniji "konec pravne države" in da izvajamo najmanj genocid.
Zdaj pa ne razumem, ali je on postavljen za varuha človekovih ali samo "ciganskih" (se pravi njegovih)  pravic.

Mislim, in to za naš, moj denar ...  :-/



Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 11.11.2006 at 19:26:29

lepo nablogano:

Petek, 10. November, 2006
SPET TI CIGANI !

V zadnjem času mi gredo pa ti cigani res na živce. Povsod ta poročila in ti komentarji. Na živce mi gredo razjarjeni Ambružani in zatrti in romantično opevani cigani. Sploh ne prenesem nobene informacije v zvezi z tem. Pa kake pametne rešitve tudi nimam. Eno salomonsko sicer imam, a bi verjetno vsa Slovenija postala Ambrus.

Že vse svoje življenje živim 2 km od ciganskega naselja. Torej se s cigani srečujem od otroških let. V našem naselju je živela ciganica Zora. Nič se ni starala, vedno je bila ista. Vsak teden (razen v hudi zimi) je hodila od hiše do hiše in prosila (kaj prosila, sami smo ji dajali) hrano. Imela je culo v katero je metala ocvirke, špeh, krompir,.. Malo je pokramljala, podražila otroke, da nas bo odpeljala, če ne bomo pridni, prinesla kake novice iz sosednjih vasi od odmaširala naprej- bosa. Vedno je bila bosa in nikoli ne bom pozabila oblike njenega stopala. Otrokom nam je bilo najbolj zanimivo, da ni znala brati in da ni vedela kdaj je rojena (oz. koliko je stara). Zora je včasih ukradla na njivi kak krompir ali zelje ali čebulo, in ko jo je babica naslednjič kregala, je trdila »da se ji naj roka posuši«, če je to naredila. Pravzaprav nihče ni bil zaradi tega jezen na njo, le povedati ji je bilo treba, da se ne sme krasti. Potem Zore enkrat ni več bilo. Rekli so, da je zbolela in umrla. To je lepa romantična zgodba o ciganih, ki je mene in moji sestri naučila, da moramo vedno spoštovat vse ljudi.

Tam kjer je stala Zorina baraka, danes stoji lepa, lična hiška, ki jo je naredil njen vnuk ali pravnuk. Nikoli nismo točno vedeli katere oz., koga ima za otroka. Cigani iz našega naselja so tudi sicer precej skrbni (veliko jih hodi v službo), otroci sicer bolj slabo v šolo. Praktično nobenih problemov nimamo z njimi. Čeprav sem bila v naselju samo 1x, ko sem prinesla gobe, moram reči, da sem se počutila kot otrok, nebogljeno in nesigurno, da mi ne bi kdo kaj naredil (en občutek pač). Imam pa tudi enega »prijatelja« iz naselja, ki mu včasih ustavim na štop, pa mi kaj zanimivega pove,čeprav mi potem še par dni smrdi avto. S prijatelji sem že dolgo dogovorjena, da bomo o njemu posneli film. Mlad fant, zdrav, sicer nikjer v službi, a zanimiv in popolnoma neškodljiv.

Tako je v našem naselju. Imamo pa tudi druga naselja, kjer ni tako romantično. Tako, da je ciganov v našem mestu precej. Srečujemo jih nonstop. Pred šolo, v zdravstvenem domu, pred (in predvsem) občino, socialno službo, na veselicah… Kjerkoli jih srečam so glasni, glavni, okrog sebe povsod delajo en nemir. Verjetno, oz. predvsem zaradi temperamenta in njihovega stila življenja. Ljudje oz. čivili se jim najrajši izognemo.
Predvsem glasni oz. glavni so v kakšnem trgovskem centru, kjer oprostite obtožbi, kradejo kot srake. Zadnjič je prihrumela družina s 4 otroki, (vsi z ruzaki) v trgovino in so vsi kar nametali noter (videla na lastne oči), vse se je odvijalo zelo hitro. Vsi s polnimi culami mimo blagajne »mi nimamo nič« in ven. V eno razklumpano neregistrirano podrtijo in gas na cesto. Trgovka pa skoraj v jok: »tako je vsak dan«. Policija jih sploh ne šmirgla, če pa že dajo ovadbo, nihče noče pričati, ker ti zagrozijo, da bodo pobili vse tvoje in ti vse požgali.
Razne skupine se tudi vozijo po vasi, počasi, brez razloga, razgledujejo in neprestano vdirajo v zidanice, vikende. Nikoli še nič ni bilo rešeno, oz. raziskano. Bog ne daj, da se s katerim kje sporečeš. Tulijo, da te bodo prijavili varuhu človekovih pravic in policiji in ti vse požgali. Ja, ciganov se bojim in se jim izognem v največjem loku.


V našem mestu, kjer živita moji sestri, hodijo v šolo tudi ciganski otroci. Ko je šla moja nečakinja v 1. razred in je sestra videla na tabli seznam, da so njeno hčerko dali v t.i. ciganski razred je doživela šok. Sploh ni vedela, da gredo drugi starši v šolo in zabičajo, da njihovih otrok ne smejo dati med cigane. (Izraz cigani uporabljam, ker ga pač pri nas uporabljamo. Ne mislim slabšalno). V razredu je bilo mislim, da 9 romskih otrok in 10 drugih. Nekaj staršev je šlo še protestirat, da morajo njihove otroke premestiti v drugi razred, tako da je bil končni izkupiček več kot 50 % romskih otrok. Ko si je opomogla od »šoka« in je začel delati razum (in dobra moralna vzgoja) je javno na sestanku povedala, da nima nič proti temu, da je njen otrok v razredu z Romi, da se ji to zdi celo zelo dobro in da predlaga, da tudi drugi razmislijo o tem. No, z njo je potegnila samo še zdravnica in par okoliških (kmečkih staršev).
Moram povedati, da nečakinja (kasneje pa še bratec) ni imela v šoli zaradi romskih sošolcev nobenih problemov. Vseeno je med najboljšimi matematiki v Sloveniji. Sestra pa vedno znova ponavlja doma, da ne smeta nikoli nobenega užaliti, ali da ne bi mu hotela pomagati, ali da bi se jim posmehovala. Otrokoma je vsak dan znova razlaga, da se nimajo kje umiti, da drugače živijo kot mi. In res nista nikoli nič slabega prinesla od njih. Včasih sta prinesla kakšen ciganski stavek ali besedo in smo se jima potem vsi čudili.
Seveda večina teh otrok sploh ne zna slovensko, ko pride v šolo.

No v šolo so potem te (Jagode, Esmeralde, Kevini..večinoma imena iz španskih nadaljevank), bolj kot da, ne redno hodili. Nečakinjo sem zadnjič vprašala, kako pa kaj njihovi cigančki, zakaj nič več ne pove o njih in je rekla, da od 6. razreda punce več ne hodijo, da sta dve (pri 12. letih!!!!) noseči… Grozljivo ! Večina teh deklic je posiljenih, vsakodnevno pretepenih. Rojevajo otroke, čimveč, da je potem čimveč otroških dodatkov in ti otroci so spet naprej tepeni, posiljeni in v šoli noče nihče z njimi sedeti.. iz začaran krog se spet vrti naprej.
JA. Cigani so velik sociološki in socialni problem. Prepad med čivili (kot nam rečejo) in njimi je vse večji. Rešitve se ne da najti v enem letu, kaj šele dnevu.(moje sožalje, minister Zver).
Ambrušani niso rasistični prasci in cigani niso romantični vesoljčki. In obratno: Ambrušani niso samo nedolžne žrtve (svojih otrok najbrž ne učijo naj bodo do cigančkov v šoli strpni in naj jim pomagajo) in cigani niso samo roparji, morilci.

Stvar je večplastna in je samo na dolgi rok rešljiva (če sploh). Ciganom oz. Romom je treba trdo roko in avtoriteto (samo to velja pri njih- ne pa potuha z varuhi pravic ipd..), da se držijo dolžnosti ki jih imajo kot državljani, še prej pa sistemsko zastaviti šolanje in izobraževanje (odraslih in otrok).(Pa tudi šolanje čivilov.!!) Ne pa jim dajati samo otroške dodatke in socialne podpore, ki jih naredijo še bolj nevedne in predvsem objestne.

Moj svak ima sledečo rešitev: Vsaki ciganski družini naj namesto podpore, država kupi avto dom, s katerim bodo potem potovali po Sloveniji (s čemer bo zadovoljena njihova nomadska duša) in vsaj 3 mesece preživeli/leto v vsaki občini, ki bo poskrbela v tem času zanje, vsi državljani pa bomo spoznali, kaj pomeni biti sosed ciganu in se bomo učili strpnosti do drugačnih, ne pa samo modrovali in udrihali, po časopisih in raznih forumih.

http://www.delo.si/blog/stazika/index.php?BLOG_PATH=1915,10698





uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 13.11.2006 at 11:14:45


4. november 2006

Vedeli so, kaj delajo

Slovenska policija ni brez izkušenj z najrazličnejšimi shodi. Navsezadnje je bila ta slovenska policija tista, ki ji je uspelo ustaviti protestnike iz različnih krajev nekdanje Jugoslavije, ko so v času tako imenovane jogurtne revolucije želeli sredi Ljubljane Slovencem "pomagati" do resnice o republiškem političnem vodstvu. Veliko izkušenj so si policijski specialci in prav tako drugi policisti nabrali tudi ob različnih navijaških konfliktih. Slovenska policija je na primer nadzorovala vse proteste zoper vstop Slovenije v Nato, ob srečanju Bush-Putin pa je že na meji ustavila protestnike. Z drugimi besedami: slovenska policija je usposobljena, zna nadzorovati vsakršne shode in zna oblikovati koncept nadzora protestnega shoda.

Slovenska zakonodaja predpisuje tudi postopek organizacije shoda. Treba ga je prijaviti, in kdor tega ne stori, mu grozi mandatna kazen. Ko kmetje želijo na cesti postaviti zaporo, najprej pridobijo dovoljenje. Ko so bile na primer 22. julija letos pred Centrom za tujce na Velikem otoku pri Postojni demonstracije, je policija svoje grobo ravnanje z demonstranti utemeljevala tudi s tem, da shod ni bil prijavljen. "Organizatorji niso imeli ustreznega dovoljenja za potek in organizacijo shoda," je takrat sporočilo ministrstvo za notranje zadeve.

Zakaj se torej omenjenih navodil in zakonskih pravil policija ni držala v soboto, ko so se vaščani Ambrusa odločili, da bodo izpeljali shod? Vaščani Ambrusa in njihovi somišljeniki dovoljenja niso imeli. Vendar se ministrstvu tega tokrat ni zdelo potrebno poudariti s posebnim sporočilom za javnost.

Zakaj je uniformirani policist pred vaško gostilno zbirajočim se protestnikom vnaprej razlagal, da jim policisti neprijavljenega shoda ne bodo omejili, da bodo lahko odšli do hiše Strojanovih, da pa jim bodo preprečili fizični stik z romsko družino? Zakaj policisti, ki so bili v vasi že zgodaj popoldan, niso ustavili domnevno samoporajajočega se shoda? Zakaj so dovolili združitev različnih skupin iz različnih vasi v eno, petstoglavo množico? Od kdaj policisti mirno gledajo, ko skupina ljudi pripravlja kres na robu zasebnega zemljišča, in ne opozorijo zbranih, da tega ne smejo? Zakaj, navsezadnje, policisti niso popisali udeležencev nezakonitega shoda?

Policija je imela na podlagi dosedanjih izkušenj in odzivov v dneh pred dogodkom tudi dovolj podatkov, da bi zlahka pripravila realističen varnostni načrt. Vedela je torej, kaj se lahko in kaj se bo zgodilo, če shod bo.

Mimo tega, da je policija kršila svoja pravila, da ni izvajala resnega varnostnega načrta, da ni preprečila, da bi vaščani izpeljali strahovit pritisk na družino Strojan, da je ta zapustila svojo hišo in lastno zemljišče, ni mogoče. Policija namreč tako lahko ravna le, če ima takšna navodila. Ni je policijske postaje, posebne enote policije ali pa policijske uprave, ki bi tako ravnala na svojo pobudo.

Na drugi strani pa imamo drugo dejstvo: le s pritiskom petstoglave razgrete množice, ki jezno vpije in kuri ogenj, je mogoče človeka pripeljati v tak položaj, da se v strahu za svoje življenje in življenje otrok odpove svoji hiši in svoji zemlji. Je to prostovoljna odločitev ali odločitev pod prisilo? Nedvomno drugo. Hujše prisile si živ človek ne more zamisliti.

A za oblast in tam prisotnega ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja je bilo zelo pomembno, da je romska družina svojo hišo in svoje zemljišče zapustila domnevno prostovoljno. Ko je prišel čas za fototermine, so prostovoljnost odločitve omenjali vsi ministri in drugi predstavniki oblasti.

Zakaj je prostovoljnost tako pomembna? V trenutku, ko po takšni preselitvi romske družine ni mogoče ugotoviti nedvoumne prostovoljnosti, se namreč država in njen aparat znajdeta v hudih težavah. Če ni prostovoljnosti, je slovenska država - udeležen je bil najvišji predstavnik državne oblasti, minister za notranje zadeve - sodelovala v skrajno nevarnem in protizakonitem postopku. Kršila je temeljne pravice neke družine, ji omejila svobodo, predvsem pa je ni zavarovala, ko je ta varstvo države najbolj potrebovala. Zakaj poudarjamo varstvo države? Ker imajo Strojanovi do tega varstva vso pravico, tako v skladu s slovensko ustavo kot z mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je Slovenija. Poleg tega predstavniki oblasti niso imeli nobene pravice, da bi družini postavljali pogoje - da so ji torej pripravljeni pomagati le, če bo v zameno za pomoč države odšla s svoje zemlje in zapustila svojo hišo. To je v nasprotju s temeljno dolžnostjo države. Deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah tudi poudarja, da ima vsak pravico do varstva pred nadlegovanjem in vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje.

Zakaj se torej predsednik vlade Janez Janša tako jezi na varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, ker je o primeru Strojan obvestil Svet Evrope? Zato, ker v prostovoljnost odločitve romske družine, ki je država ni zavarovala pred množico, temveč je množico v zadnjem dejanju - prepričevanju Romov, naj se odpovejo svojemu premoženju - celo uporabila, v resnih institucijah, na primer v Svetu Evrope, ne bo verjel nihče. Ni se mogoče prostovoljno odločati pod takim pritiskom. Sploh se ni mogoče odločati, če ti okoli hiše hodi petsto ljudi, kriči, poziva k linču, kuri ogenj. Pri čemer je ena izmed barak že pred tem pogorela.

Govoriti, da so se Strojanovi prostovoljno odločili, je torej cinizem brez primere. Zdaj, ko so se strasti ohladile, so se tega počasi začeli zavedati tudi vladni možje. Sicer se na odločitev varuha človekovih pravic, da o dogodku obvesti Svet Evrope, ne bi odzvali tako sovražno.

Grega Repovž
http://www.mladina.si/tednik/200645/clanek/uvo-uvodnik--grega_repovz/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 13.11.2006 at 11:17:57


Slepa cesta iluzije nekonfliktnosti


Župani, partizani, domobranci, južni bratje in Romi


Quote:
Peklensko serjozen pa je postal antagonizem med slovenskimi in romskimi domačini. Odmislimo dimenzije aktualnih eskalacij in se ustavimo pri progresivni retoriki, ki ves čas poudarja idejo sožitja narodov in bogastvo številnih manjšin.

Seveda je sama po sebi simpatična, vendar v praksi neuporabna. Lahko si prikličemo v spomin enopartijsko Jugoslavijo, ki se je vseskozi zaklinjala na bratstvo in enakopravnost med jugoslovanskimi narodi, ko pa so Makedonec, Albanec ali Slovenec prišli v JNA, je tam kraljevala le srbohrvaščina. Celo v jugoslovanski skupščini je bilo čudo, če ne kar škandal, ako si je kdaj kak poslanec vzel pravico, da je govoril v materinem jeziku.

Za domači zgled ne bomo vzeli romskih zadev, raje poantirajmo na množico slovenskih državljanov, ki so po narodnosti Srbi, Hrvatje, Makedonci in Albanci. Pred desetletjem so imeli slovenski politiki serijo polemik o tem, ali naj bo verouk izbirni šolski predmet ali ne. Liberalna stran je bila proti, konservativne bolj za, toda nobena ni postavila v ospredje realizacije ideje, da bi šolarjem omogočili za vsebine izbirnih predmetov tudi njihove materine jezike, kot so srbščina, hrvaščina, makedonščina in albanščina. Navsezadnje, zakaj se tudi slovenski domorodci ne bi napol igraje naučili enega bližnjih slovanskih jezikov? Zakaj je danes tiha vrednota, da šolarji več ne znajo jezikov naših nekdanjih južnih bratov?

Razmerja med Slovenci in Neslovenci so družbeni tabu. Že govorjenje o mednacionalnih problemih je znak družbene nekorektnosti. Obstajata samo dve miselni šabloni: simpatični Slovenec in simpatični Neslovenec, ali pa slovenski šovinist versus preganjani manjšinec.

Na Švedskem in po Nemčiji obstajajo številni inštituti, ki proučujejo medkulturno komunikacijo, a ne le kot znanstveni larpurlartizem, ampak kot državni projekt, ki šele omogoča razumevanje procesov integracije, sobivanja ali antagonističnih srečanj različnih nacionalnih kultur. Ne gre za vprašanje dobrih Slovencev in dobrih Romov, ampak za vzpostavitev serije mehanizmov, ki sploh omogočajo razreševanje medkulturnih konfliktov. Stik različnih kultur pomeni dnevno produkcijo nesporazumov in kratkih stikov.

Sicer pa: ali ste že videli debatni klub na televiziji, na katerem bi Romi, Dolenjci, inšpektorji, antropologi, urbanisti in sociologi kulture debatirali o romski kulturni navadi, kot je prosto postavljanje naselij brez gradbenega dovoljenja? In o kompromisnih oblikah, kot je predlog romskega svetnika, da občina pod določenimi pogoji da blagoslov za postavitev ali legalizacijo romskega naselja.

Celoten clanek: http://www.mladina.si/tednik/200645/clanek/slo-pamflet--bernard_nezmah/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 13.11.2006 at 11:54:15


Ich bin Zigeuner
(J. F. Kennedy, Ambrus 2006)

Žive naj vsi narodi - razen Romov!


Quote:
Nikakor ne mislim, da je lahko živeti z nekom, ki ti dela vse tisto, kar so romski družini očitali. Toda če se voziš z neregistriranim avtomobilom, če kališ red in mir, če kradeš in požigaš, je za to tukaj policija. Ni je bilo, torej je kriva država. Če ogrožaš vodna zajetja, je tukaj ministrstvo za okolje, ni ga bilo, torej je kriva država. Če gradiš na črno, so tukaj inšpekcije in zakonski ukrepi. Ni jih bilo, torej je kriva država. Žrtve so oboji - Romi, ker so jih okoličani zaradi vseh teh prekrškov izgnali, in žrtve so prebivalci Ambrusa, ker so morali popravljati neuspešnost države na tak neciviliziran in odvraten način. Ponižani in razžaljeni so šli nad druge ponižane in razžaljene. Ne prvič in ne zadnjič v zgodovini.


Quote:
Ampak zdaj se zdi, da je glavni problem, ker je varuh človekovih pravic užalil vlado. Zdaj imamo vlado s povešenim nosom. In ta zahteva, da smo z njo vred vsi užaljeni. Dva milijona užaljenih Slovencev - to je velika moč! Hanžek se bo moral zateči po nasvet k Francetu Bučarju. Tudi on je bil obtožen veleizdaje, ker je v Evropi govoril, kaj je doma narobe. Žalim te ja, žališ me ti … Vlada na primer žali policijo. Niso bili sposobni opraviti najbolj preprostih nalog s področja prometnih in siceršnjih prekrškov in niso bili sposobni zagotoviti slovenskim državljanom, da varno živijo na svojih domovih. In zdaj jim je ukazala varovati tiste prazne barake in goske in kure. Na kmetih je bilo to opravilo rezervirano za bosopeto mladež. Mar to ni žalitev, mar to ne pomeni, da je naša policija dobra samo za kure past?


Quote:
Ko smo bili sprejeti v Evropsko skupnost, so nas kot prvi Evropejci organizirano obiskali Romi. Slovenci so bili malo zbegani, pri poročilih se je slišalo kot v času vojnega stanja: Romi so prešli mejo, kolona z Romi se je utaborila na parkirišču pri Dolgem mostu, Romi nadaljujejo pot proti Postojni, prve romske prikolice že na Obali … in tako dalje. Oblasti so bile prijetno zbegane in previdne, kajti to so bili državljani Belgije, Nemčije, Francije, ne pa neki potepuhi iz Dolenjske. In zlasti novinarke si niso mogle kaj, da ne bi poškilile v prikolice, in niso se mogle načuditi, kako so luksuzno urejene. Vodja odprave je takrat povedal, da so pač prišli pogledat novo članico, da vidijo, če so to za njih zanimivi trgi. Videti je, da jim nismo bili preveč zanimivi, kajti ni jih bilo več nazaj.

Zdaj nas čaka še poslednja sramota. Da se bodo izselili tudi naši Romi, ker ne bodo hoteli živeti s Slovenci. In takrat bo beseda "cigan" dobila nov pomen.

Celoten clanek: http://www.mladina.si/tednik/200645/clanek/slo-poltergajst--marko_zorko/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 13.11.2006 at 11:58:56


"Ubit"

Kako so Romi v matični državi "po svoji volji" postali begunci


Quote:
Nekaj minut čez šesto sta na obeh straneh ceste med bučnim aplavzom okrog petsto protestnikov zagorela dva kresa. Čeprav so debele iskre letele daleč okrog in je na ramena varuhov reda kot snežinke padal pepel, policisti niso kazali znakov vznemirjenja. Na vprašanje, zakaj nihče ne pokliče gasilcev, je bilo iz policijskih vrst slišati, da bodo že pogasili z gasilnimi aparati.

Neki mladec je v gozdu zamahnil z motorno žago. Mladoletniki pa so veje odnašali k ognjiščem, pri katerih so se greli protestniki. "Dej, nabrusi jo!" je bilo slišati iz množice. "Kaj so oni, če smo civili?" je jezno vprašal vaščan, katerega obraz je skril mrak. "Župan je zbežal," se je zasmejal drugi, "tako kot dobrega soseda spoznaš v stiski, tako je tudi z oblastjo." "Da ima eden, da ne bom rekel, kaj, več pravic kot navadni državljan!?!" je v nekakšnem odločnem obupu rekel drug možakar. "Socialne delavke so tiste, ki zase ne znajo poskrbeti," je bila še ena pripomba iz vrst vse odločnejših krajanov, "pol pa pridejo k nam. Še čaja zase ne zna skuhati …" Ob 18.26 je množica za hip obmolknila: na strani protestnikov je nekaj počilo, slišati je bilo kot strel.


Quote:
Novomeški režiser Filip Robar Dorin, ki zadnjih 25 let spremlja Rome na Dolenjskem, je pripomnil, da bi bil v tej situaciji več kot dobrodošel dež, ki bi po naravni poti umiril strasti. Na predstavnike KS Ambrus, ki so se zadrževali izven množice, pa je naslovil vprašanje: "Ali so vsi vaščani pometli pred svojim pragom, preden so se glede zajetja vode spravili na Rome? Videl sem, da imate veliko neurejenih gnojnic." Član KS Ambrus Branko Hočevar mu je odgovoril, da se ne borijo proti Romom, ampak proti kriminalu. Filip je takoj podvomil: "To je linč, dragi moj. To je linč …"

Celoten clanek: http://www.mladina.si/tednik/200645/clanek/slo---ksenija_hahonina/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 13.11.2006 at 12:10:25


Humano preseljevanje

Ali bo dogodek iz Ambrusa postal model za dokončno rešitev romskega vprašanja?


Quote:
Romska družina Strojan je v nedeljo zapustila svoj dom. Odšli so v Postojno, ker so tako zahtevali njihovi sosedi. Za to družino v okolici Ambrusa ni več prostora, Romov domačini ne marajo več. Tisto soboto se je v Sloveniji zamajala pravna država, zamajali so se njeni temelji. Proti njeni volji so preselili družino, ki ni bila všeč sosedom.


Quote:
Ne kaže, da bi kdo odstopil in sprejel odgovornost za deportacijo družine. Družine, ki je morala oditi zaradi pritiska krajanov, ki sicer zase pravijo, da ne sovražijo vsevprek vseh Romov, da pa ne morejo "več tolerirati vztrajne ignorance in ponavljajočih se kršitev skoraj slehernih pravnih in civilizacijskih norm ter pravil". Ljudje so vzeli oblast v svoje roke in množično, z motorno žago in bojnimi pesmimi, razburjenimi klici in grožnjami prisilili družino, da je odšla s posestva, ki si ga je kupila sama in kjer so živeli že vrsto let.


Quote:
Ves zgrožen se je oglasil tudi Matjaž Hanžek. V prvi izjavi za javnost je dejal, preselitev pomeni konec pravne države, "saj lahko masa, ki grozi s smrtjo, odloča, kje bo kdo živel".


Quote:
Mednarodne ustanove

A Svet Evrope ne bo imel veliko dela. Mednarodne ustanove položaj romske skupnosti v Sloveniji že zelo dobro poznajo. V poročilu o spoštovanju človekovih pravic, ki ga vsako leto pripravljajo v Washingtonu, je recimo zapisano, da sta v Sloveniji opazna diskriminacija in nasilje nad Romi, govorijo pa še o nenavadnem ločevanju na avtohtone in neavtohtone Rome. Tudi Komisija OZN za človekove pravice zaskrbljeno ugotavlja, da "romska skupnost še vedno trpi zaradi predsodkov in diskriminacije, še posebno ko gre za dostop do zdravstvenih storitev, izobraževanja in možnosti zaposlovanja". Slovenski Romi so omenjeni tudi v letnem poročilu Amnesty International, o njih pa je pisala tudi Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti.

Še največ časa je Sloveniji namenil nekdanji sekretar za človekove pravice pri Svetu Evrope Alvaro Gil-Robles. Sam je obiskal romske vasi, v Slovenijo pa je poslal tudi svojo delegacijo. Že leta 2003 je v posebnem poročilu o Sloveniji med drugim zapisal, da se vlada sicer trudi, da pa "Romi pogosto ostajajo v slabšem položaju na mnogih področjih življenja, vključno z zaposlovanjem, izobraževanjem in nastanitvijo, še posebej v določenih delih države". Ko so potem dve leti pozneje pri Svetu Evrope ocenjevali napredek Slovenije, v novem poročilu še zmeraj niso bili povsem zadovoljni. V diplomatskem jeziku se jim je zapisalo, da komisar pozdravlja nove strategije vzgoje in izobraževanja Romov, da pa ga skrbi model iz OŠ Bršljin, zapisali so tudi, da so Romi v Slovenji še vedno deležni diskriminacije in izključevanja, da so bivanjske razmere številnih Romov neprimerne in da je "potrebno več truda in posebnih programov za najbolj marginalizirane skupine, da bi jim zagotovili njihovo pravico do primerne nastanitve". Romi so seveda ena najbolj deprivilegiranih skupin v državi.


Quote:
Še enkrat. Pravna država ni umrla samo zato, ker je razburjena množica preselila družino, pač pa tudi zato, ker se je ta razburjena množica sploh pojavila. Niso krivi ne prvi, malo več drugi, še najbolj pa država, ki s svojo nedejavnostjo ali celo namerno apatijo dopušča, da se pogromi proti drugačnim sploh pojavijo.


Quote:
Ko so v soboto v gozdu potekala "pogajanja", je množica pred policijskim kordonom pela domovinske pesmi. Med drugim so zapeli tudi Zdravljico, peli so tem, kako "ne vrag, le sosed bo mejak". Morda so peli ubrano, a besedila niso poslušali.


Quote:
"Ambrušani niso bili tako nedolžni"

Pavle Čelik, poveljnik slovenske policije v času osamosvojitvene vojne, o ravnanju policije ob zapletu v ambruškem okolišu

Ali je zaplet v Ambrusu opozoril na šibke točke obstoječega sistema?

Pokazalo se je, da od Grosupljega do Trebnjega ni nobene prave policijske postaje. Če bi na tem območju deloval dober vodja policijskega okoliša, bi spremljal problematiko in pravočasno ukrepal, obveščal policijsko upravo v Ljubljani ter s pogovori vplival na romskega poglavarja in predsednika krajevne skupnosti. Z jasnimi opozorili, da tovrstna izsiljevanja nikamor ne peljejo, bi lahko preprečil celoten zaplet. Vidi se, da na tem območju manjka stalni policist, ki bi živel z Romi in Ambrušani in ki bi jasno rekel: Dragi moji farani, ne boste grozili z umorom in požigom. Če pa boste prekoračili mejo zakonitega, bo prišla policija in ukrepala.

... Ali se vam zdi odziv notranjega ministra pravočasen?

To, da je konflikt med Romi in njihovimi sosedi prišel reševat sam minister za notranje zadeve, je mogoče le v Sloveniji in se mi ne zdi potrebno. Kdo bo prišel mirit resne izgrede v Ljubljani, če minister hiti že na konflikt vaških razsežnosti? Generalni sekretar OZN? Da so protestniki izsilili prihod ministra, je popuščanje pred razgrajajočo množico, kar kaže na spolitiziranost celotne zadeve ter odsotnost koncepta, kako reševati romsko problematiko. Izseljevanja pa se bodo na Dolenjskem zagotovo ponovila, saj je lahko tovrstni primer vzor drugim izsiljevalcem.

Celoten clanek: http://www.mladina.si/tednik/200645/clanek/slo-tema--jure_trampus/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 13.11.2006 at 13:00:30


Slovenija v New York Times zaradi Romov

http://www.dnevnik.si/novice/svet/211732/


Quote:
Ugledni časopis New York Times je v svoji današnji izdaji objavil članek, ki govori o problematiki Romov v Ambrusu. Članek je dostopen tudi na spletu, v njem pa avtor opisuje konflikt in se čudi Sloveniji.

"Konflikt z Romi se tepe s podobo Slovenije kot najbolj pripravljene nove članice Evropske unije," piše Nicholas Wood, "saj se je ravno Slovenija najbolj hvalila, da v njej ni rasne nestrpnosti oziroma etničnihi napetosti."

Nicholas tudi ni pričakoval, "da bi se kaj takega zgodilo prav v Ambrusu, ki s svojimi prenovljenimi hišami in zelenimi polji deluje zelo moderno."

Članek povzema tudi dogajanje z varuhom človekovih pravic, Matjažem Hanžkom in premierom Slovenije, Janez Janšo, ter omenja zgodovino napadov na Rome.

Članek Hounding of Gypsies Contradicts Slovenia’s Image ("Gonja proti Romom kvari podobo Slovenije") je dostopen na spletni strani

New York Times: http://www.nytimes.com/2006/11/13/world/europe/13slovenia.html?_r=3&oref=slogin&oref=slogin&oref=slogin

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 13.11.2006 at 13:12:35


Hounding of Gypsies Contradicts Slovenia’s Image


By NICHOLAS WOOD
Published: November 13, 2006


Quote:
While untended geese stroll about, the police guard the house and property, just outside Ambrus in Slovenia, of the Strojan family.
The extended family of 31 Gypsies, 14 of them children, was forced to flee by a mob that demanded the eviction of the family members and threatened to kill them.

AMBRUS, Slovenia, Nov. 6 — Half a mile short of this picturesque village in central Slovenia, two brick houses and a cluster of sheds lie empty. A baby’s stroller sits abandoned outside, and chickens and geese race about, apparently unfed, all evidence of a rapid departure by the family that lived here until just over a week ago.

The Strojans, an extended family of 31 Gypsies, 14 of them children, fled the property on Oct. 28, after it was surrounded by a mob from Ambrus and nearby villages, threatening to kill them and demanding their eviction. While the police kept the crowd back, Slovenian government officials negotiated the family’s removal to a former army barracks about 30 miles away.

The scene is at odds with an image of Slovenia as the most advanced and wealthiest of the 10 Eastern European states that joined the European Union two years ago. Slovenia prides itself as being free of the ethnic tensions that dominate the rest of Yugoslavia, from which Slovenia broke free in 1991 after a 10-day conflict. Since then Gypsies, also known as Roma, have been the victims of sporadic assaults, including a grenade attack last year in which two women, a mother and her 21-year-old daughter, were killed.

While none of the Strojans were seriously hurt in the incident here, rights groups say the government’s role in the forced removal of the family makes it one of the most serious such incidents in Europe in a decade. And now other municipalities are calling for the removal of Gypsies.

Ambrus seems an unlikely place for such discord. Renovated houses are surrounded by lush fields and well-kept woodland. New cars are parked in driveways, symbols of wealth that make Slovenia the envy of the rest of the Balkans.

But a dispute over an illegal occupation of land by some members of the family two years ago began to sour relations, said Alojz Sinkovec, the village president, and then villagers suspected the family of dumping trash in a nearby stream. The police eventually exonerated the family. Matters worsened in mid-October when a man living with the Strojans fought with a villager, who fell into a coma.

Soon afterward police officers advised the Strojans to leave, the family said. “They told us people are gathering and that we should get in our cars and leave,” said Mirko Strojan, sitting in the former army barracks that has become his temporary home. For five days, the family sought refuge in the woods, living under tarpaulins and receiving food from a Romany community. Then they tried to go home. The police told them that a crowd was gathering in Ambrus, Mr. Strojan said. This time, riot police officers surrounded the houses, and several hundred villagers gathered, local journalists said.

“People were coming on foot through the woods, they were shouting, ‘Kill the Gypsies, kill the Gypsies!’ ” said Miha Strojan, Mr. Strojan’s brother. He said he remembered someone shouting, “We’ll string you up on a cross!” Photographs that Borut Peterlin, a local photographer, took of the crowd show both menace and boisterous spirits, with people laughing.

At 6 p.m., Interior Minister Dragutin Mate arrived to mediate. Mr. Mate said he proposed that the Strojans leave and that the government find them new houses within three weeks. “I gave them the proposal; both sides agreed with it,” he said in an interview.

He said the Strojans would not be allowed to return because their houses had been built without permission, although the family has lived in them since the 1960s.

Witnesses said the family had no choice but to leave. “There was no negotiation, the minister had taken his decision before he arrived,” said Zarko Grm, a representative of the Romany community in Novo Mesto, east of Ambrus, who took part in the talks.

When Mr. Mate told the people in the crowd of the agreement, they cheered, television images showed.

“They were singing the national anthem and other songs,” Mr. Peterlin said. “There were also shouts of, ‘Gypsies raus!’ ” he said, echoing a taunt used by the Nazi’s during the deportation of Jews and Gypsies during the Holocaust.

The European Roma Rights Center criticized the government for setting a dangerous precedent. “Were it to become permanent, this is an extremely worrying event,” said Claude Cahn, the group’s program director, who called the move a serious breach of basic civil rights.

But the government has defended the move. “I think the standard of living is far better in Postojna,” said Milan Zver, Slovenia’s education minister, who is also in charge of a government committee responsible for the Gypsies. “They are probably better off than they would be in Ambrus,” he said an interview on Pop TV, a private station.

And now, an initiative has been started to remove the community of more than 600 Gypsies from the outskirts of Novo Mesto.

According to Slovenia’s ombudsman for human rights, Matjaz Hanzek, the government and public reaction illustrate a deep-rooted prejudice that permeates Slovenian society. “They really don’t understand they are using discriminatory speech,” he said in an interview. “Our neighbors are watching this very closely. If this can happen here in the European Union, then nationalist groups in countries like Serbia and Croatia will know they can get away with the same.”

Mr. Hanzek has in turn been accused by Janez Jansa, Slovenia’s prime minister, of “denigrating Slovenia’s name” by raising the issue with the Council of Europe’s human rights commissioner.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Samson on 13.11.2006 at 17:18:44

NICHOLAS WOOD - tipičen ameriški nerazgledanec.

Za takšnega bi bilo bolje, da je kar tiho.

Sicer pa tam ne vedo, kaj se v Sloveniji, kar zadeva Cigane, pravzaprav dogaja. ;)
Zato so mu tašno žurnalistično scalnico sploh objavili.

Pač pojma nimajo o pravi podobi dolenjskega Cigana.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 14.11.2006 at 11:00:49


ARS wrote on 13.11.2006 at 11:14:45:
Zakaj je uniformirani policist pred vaško gostilno zbirajočim se protestnikom vnaprej razlagal, da jim policisti neprijavljenega shoda ne bodo omejili, da bodo lahko odšli do hiše Strojanovih, da pa jim bodo preprečili fizični stik z romsko družino? Zakaj policisti, ki so bili v vasi že zgodaj popoldan, niso ustavili domnevno samoporajajočega se shoda? Zakaj so dovolili združitev različnih skupin iz različnih vasi v eno, petstoglavo množico? Od kdaj policisti mirno gledajo, ko skupina ljudi pripravlja kres na robu zasebnega zemljišča, in ne opozorijo zbranih, da tega ne smejo? Zakaj, navsezadnje, policisti niso popisali udeležencev nezakonitega shoda?

Policija namreč tako lahko ravna le, če ima takšna navodila. Ni je policijske postaje, posebne enote policije ali pa policijske uprave, ki bi tako ravnala na svojo pobudo.  


Kršila je (državna oblast) temeljne pravice neke družine, ji omejila svobodo, predvsem pa je ni zavarovala, ko je ta varstvo države najbolj potrebovala.

Deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah tudi poudarja, da ima vsak pravico do varstva pred nadlegovanjem in vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje.  


Grega Repovž


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 14.11.2006 at 16:02:27


Romi iz Ambrusa napovedujejo konkretne tožbe

http://www.mladina.si/dnevnik/90249/


Novomeški romski svetnik Zoran Grm je danes za STA izjavil, da so romski družini Strojan iz Ambrusa, ki je začasno preseljena v Postojno, danes v občini Ivančna Gorica predstavili tri možne lokacije za njihovo preselitev.

Predstavnik družine Mirko Strojan pa je dejal, da so bili zadovoljni z eno izmed lokacij, obenem pa je napovedal tožbe proti krajevni skupnosti Ambrus, posebej proti njenemu predsedniku Alojzu Šinkovcu, ter proti krajevni skupnosti Krka v občini Ivančna Gorica.

Odvetnica Tatjana Markelj iz odvetniške pisarne Čebular in Markelj je za STA izjavila, da upajo na dogovor glede primerne lokacije za preselitev teh Romov. Kot je dodala, bodo kot njihovi pravni zastopniki zaščitili interese Romov ter bodo na njihovo željo omenjene tožbe tudi vložili. Kot pa je dodala, se glede vložitve konkretnih tožb s Strojanovimi še niso dogovorili.

'Sramota je, da moramo pod pritiskom krajanov zapustiti lastno zemljišče, sram pa naj bo tudi Šinkovca, da je zbral krajevno drhal ter nas izgnal iz naše zemlje', je še poudaril predstavnik ambruških Romov. Kot je še dejal, tudi sedaj še vedno ni jasno, kdaj naj bi se naselili na zanje sprejemljivo lokacijo v občini Ivančna Gorica, ki naj bi bila od samega mesta oddaljena okrog dva kilometra.

Strojan je še dejal, da tožbe ne nameravajo vložiti proti krajevni skupnosti Zagradec, saj so bili v nedeljo tam na volitvah ter ugotovili, da tamkajšnji krajani nimajo nič proti njim. (STA)

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 14.11.2006 at 16:03:13



Z zaporami proti naselitvi družine Strojan


Celoten clanek: http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,171090



Quote:
Pisatelji za vrnitev Strojanovih v Ambrus

Slovenski PEN v celoti podpira stališče Društva slovenskih pisateljev, da naj državni organi Strojanovim takoj omogočijo vrnitev domov, jih tam zaščitijo in uveljavijo pravni red med prebivalci Ambrusa, je danes sporočil predsednik Slovenskega PEN Tone Peršak.

Člani Društva slovenskih pisateljev so v ponedeljek pozvali vse državne organe, da Strojanovim takoj omogočijo vrnitev domov, jih tam tudi zaščitijo, uveljavijo pravni red med prebivalci Ambrusa in okolice ter se humano in dolgoročno angažirajo pri reševanju problemov, ki so nastali med tamkajšnjim prebivalstvom.

V DSP so ocenili, da je deportacija družine Strojan z njenega lastnega ozemlja in vsiljeno iskanje novih lokacij, kjer naj bi se nastanila, "skrajno brutalno, cinično in rasistično ravnanje, s katerim vlada legitimira kršitev ustave, kar ima lahko v slovenskem prostoru nepredvidljive posledice tudi za druge skupine državljanov".



Krajani v naselju Malo Hudo s protestom proti priselitvi Romov

http://www.mladina.si/dnevnik/90274/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 14.11.2006 at 16:07:25



Samson wrote on 13.11.2006 at 17:18:44:
NICHOLAS WOOD - tipičen ameriški nerazgledanec.

Za takšnega bi bilo bolje, da je kar tiho.

Sicer pa tam ne vedo, kaj se v Sloveniji, kar zadeva Cigane, pravzaprav dogaja. ;)
Zato so mu tašno žurnalistično scalnico sploh objavili.

Pač pojma nimajo o pravi podobi dolenjskega Cigana.

In kaksna je tvoja prava podoba dolenjskega Roma?

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 14.11.2006 at 16:08:05


V Slovenijo prihaja komisar SE za človekove pravice


14. november 2006, http://www.mladina.si/dnevnik/90269/


V Slovenijo bo danes na povabilo ministrov za šolstvo in za notranje zadeve Milana Zvera
in Dragutina Mateja prispel komisar Sveta Evrope (SE) za človekove pravice Thomas Hammarberg.



V sredo se bo sestal z ministroma in se srečal z romsko družino Strojan, ki je začasno nastanjena v Postojni. Komisar se bo najprej srečal z Matejem, nato pa še z šolskim ministrom in predsednikom vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti Zverom.

Sledilo bo srečanje z romsko družino Strojan v nastanitvenem centru v Postojni, na katerem bosta navzoča tudi Zver in direktor urada za narodnosti Stanko Baluh.

V Ljubljani bo v sredo popoldne novinarska konferenca, na kateri bosta poleg komisarja sodelovala še oba ministra in Baluh.

Zver je minuli teden dejal, da se bo komisar lahko na kraju samem seznanil z reševanjem romskega vprašanja. Predstavili mu bodo situacijo takšno, kot je, ki ni idealna, vendar veliko boljša kot marsikje v Evropi, je menil.

Družina Strojan je sicer v ponedeljek z vladnimi predstavniki dosegla dogovor, v skladu s katerim naj bi na izbranem zemljišču v državni lasti v občini Ivančna Gorica začasno postavili bivalne zabojnike, hkrati pa bi tekle priprave na gradnjo hiš zanje. V Postojno so se začasno preselili konec oktobra, potem ko je spor med njimi in krajani Ambrusa pri Ivančni Gorici dosegel vrhunec.

Tako Zver kot Mate sta v sredo pisala komisarju. Zver je pojasnil potek dogodkov v zvezi z družino Strojan in opisal prizadevanja države na področju zaščite romske skupnosti v Sloveniji. Mate pa je pojasnil okoliščine in dogodke, glede katerih je komisar v svojem pismu ministru izrazil dvom o enakopravnem obravnavanju družine Strojan. Mate je zapisal, da so ga predstavniki Romov zaprosili, da se jim omogoči začasna preselitev na drugo lokacijo.

Pismo Hammarbergu o razmerah v Ambrusu je najprej poslal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki je preselitev ambruških Romov označil za konec pravne države. Pristojne institucije Sveta Evrope je o dogajanju obvestil 30. oktobra.

Hammarberg je za Radio Slovenija minuli teden izrazil zaskrbljenost v zvezi z romsko problematiko, vendar pa je dodal, da bo lahko razmere podrobneje komentiral, ko bo od vlade prejel pismo z odgovorom, za katerega jo je prosil po prejetju Hanžkovega pisma.

Izrazil je še upanje, da bodo oblasti problem rešile v skladu s standardi Evropske konvencije o človekovih pravicah oziroma na način, ki bo ščitil pravice Romov. Zaskrbljenost je izrazil tudi zaradi polemik med vlado in varuhom, saj je po vsej Evropi vloga ombudsmanov, da ravnajo neodvisno: 'Vlade morajo sprejeti, da varuhi včasih morajo biti kritični, saj branijo interese ljudi in določena temeljna načela.'

Hammarbergov predhodnik Alvaro Gil-Robles je v poročilu o Sloveniji, ki ga je marca predstavil Odboru ministrov v Strasbourgu, ugotovil, da je Slovenija pri spoštovanju človekovih pravic na nekaterih področjih sicer napredovala, še vedno pa jo pesti več problemov.

Med temi je izpostavil zaščito manjšin, položaj Romov, problematiko izbrisanih in homofobijo. Napredek pa je opazil glede nediskriminacije, reforme policije, boja proti trgovini z belim blagom in zagotavljanja enakopravnega dostopa do zaposlitve.

Kot problematičnega je ocenil predvsem koncept ločevanja manjšin na avtohtone in neavtohtone, kar po njegovem mnenju postavlja v neenak položaj predvsem pripadnike narodov z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji, problematičen pa je tudi za romsko skupnost.

Romski problematiki v Sloveniji je namenil velik del poročila. Posebej pa je omenil primer ločevanja Romov v posebne šolske oddelke na osnovni šoli Bršljin, kar je bil po njegovem mnenju zgrešen poskus integracije romskih otrok v večinsko skupnost in odmik od evropskih standardov ter pravice do enakopravnega šolanja.

Takšen model šolanja po njegovem mnenju s sabo nosi nevarnost, da bi bili romski otroci deležni manj kakovostnega pouka, kar bi negativno vplivalo na njihove možnosti v prihodnosti. Zato je oblastem predlagal, naj znova preučijo uvajanje modela na OŠ Bršljin in omogočijo polno integracijo romskih otrok v običajne razrede in k vsem predmetom.

Gil-Robles je sicer pozdravil prizadevanja oblasti pri zaposlovanju Romov, izrazil pa je obžalovanje zaradi zgolj delnega napredka pri reševanju stanovanjskih problemov pripadnikov romske skupnosti. Sloveniji je še priporočil, da bi morali programi za reševanje romske problematike imeti največjo prednost pri dodeljevanju sredstev, saj Romi ostajajo ena najbolj deprivilegiranih skupnosti v državi.

Poročilo Gil-Roblesa je dokument o tem, koliko slovenske oblasti izpolnjujejo priporočila, zapisana v njegovem poročilu o spoštovanju človekovih pravic iz leta 2003. Gil-Robles ga je napisal na podlagi obiska članov njegovega urada v Sloveniji maja lani. Poročilo za Slovenijo, tako kot za ostale države, ni zavezujoče, je pa nespoštovanje priporočil oziroma človekovih pravic vedno zelo slabo za ugled države. (STA)

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 14.11.2006 at 16:08:38



PETICIJA PROTI PRESELJEVANJU

na spletni strani Mladine: http://romi.mladina.si/


Besedilo peticije

Odločitev vlade, da zaradi zahtev in protesta krajanov Ambrusa preseli romsko družino Strojan in s tem poseže v njihove temeljne človekove pravice, je globoko neprimerna. Namesto da bi vlada v skladu s pravnimi normami zaščitila romsko družino, je prevladala populistična radikalnost, ki jo je s svojim ravnanjem spodbudila prav država. Kar se je zgodilo, ima lahko hude in daljnosežne posledice.

Odgovorni predstavniki države bi morali romsko problematiko reševati drugače. Z radikalno avtoritativnostjo države ne bomo uredili ničesar. Nasprotno, tokratni primer je lahko zgled za reševanje še mnogim notranjim konfliktom. Vsaka družba ima notranje konflikte, dolžnost državnih organov pa je, da jih rešujejo na civiliziran, človeški in pravno nesporen način.

Nujno je treba znova ustvariti neko raven strpnosti, tako med vaščani Ambrusa in Romi kot tudi v družbi sploh. Država pa naj v tem primeru prevzame vlogo posrednika, da bi vzpostavili strpnost med njimi. V tem sporu ne more zmagati nobena stran, sporazumeti se morata za skupno življenje. Če se bo radikalna nestrpnost ob podpori državnih institucij nadaljevala, bomo kmalu obveljali za najbolj nacionalistično državo v Evropi. Tega pa si najbrž ne želi nihče.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 14.11.2006 at 20:44:32

Romi napadli zdravstveno osebje:

Rom z neregistriranim avtomobilom sesul drug avto in nato s še enim romom pretepel voznika in njegovega kolega.

http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20061114_3084123_16146936.php?ar=2


Hanžek, kje si? Boš kaj storil za zaščito zdravstvenega osebja, da bodo lahko nemoteno opravljali svoje delo?
Vsaj kakšno protestno pismo napisal?





Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 15.11.2006 at 07:50:19


Bardo_Thodol wrote on 14.11.2006 at 20:44:32:
Romi napadli zdravstveno osebje:

Rom z neregistriranim avtomobilom sesul drug avto in nato s še enim romom pretepel voznika in njegovega kolega.

http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20061114_3084123_16146936.php?ar=2


Hanžek, kje si? Boš kaj storil za zaščito zdravstvenega osebja, da bodo lahko nemoteno opravljali svoje delo?
Vsaj kakšno protestno pismo napisal?



Cigoti so vendar samo delovali v skladu z njihovim posebnim odnosom do lastnine in soljudi.  ;D

In spet je seveda za vse kriva nestrpna večina, ki se ne umika gospodom ciganom, da bi lahko počeli, kar se jim zahoče.


uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 15.11.2006 at 09:25:44


In še nekaj; včeraj je bilo na shodu opaziti tudi nekaj LDS politikov: ljudi, ki tedaj, ko so bili na oblasti vsekakor niso naredili ničesar za reševanje te ciganske problematike: za celotno to problematiko so vsekakor bolj krivi kot trenutna oblast, saj bi ta problem morali rešiti že oni, ko so veselo rušili črne gradnje navadnih državljanom, medtem ko so ciganom dajali podporo, da so lahko na črno gradili...

Še bolj pa je zanimivo, da so ravno ti ljudje, ki se zdaj borijo za cigansko pravico, da lahko serjejo kjerkoli, sprejeli zakon, ki stanovalcem bloka omogoča, da izselijo tiste, kateri jim niso po godu (najbrž morajo biti ti stanovalci vsaj Slovenci?)...



uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 15.11.2006 at 12:47:59

Iz meila - še malo druge strani, ki očitno ob vseh militantnih borcih za toleranco in ciganske pravice nikakor ne pride do izraza:

Pozdravljeni vsi skupaj,

večina vas ve, da sem iz Ambrusa, gotovo pa tudi veste kaj se je tam zadnji mesec dogajalo.


Spodnje pismo bralcev sem 2.11.2006 poslala na nekaj slovenskih dnevnikov (Delo, Dnevnik, Večer in Primorske novice), prilogo Ona in revijo Mladina. Do danes nisem zasledila, da bi bilo objavljeno - verjetno zato, ker sem ga iz varnostnih razlogov poslala anonimno, možno pa je tudi, da zaradi kritike v drugem stavku. Če mi ga zato niso objavili, s tem kritiko – glede na to, da živimo v demokratični državi, kjer lahko vsak izrazi svoje mnenje - ravno potrjujejo.

Zaželjeno je, da ga preberete in pošljete naprej. (Ali natisnete in date komu za prebrat.)

Hvala za razumevanje.

Lep pozdrav,

Jerneja Muhič.

Ambrus

Ime te dolenjske vasi ste gotovo slišali. To pismo pišem, ker so skrajno neprofesionalni slovenski mediji popolnoma izkrivili realno sliko dejanskega problema.

Izseljeni Romi niso bili edini prebivalci tabora v Dečji vasi. V tem taboru so se kar naprej menjavali najrazličnejši 'civili', povečini z zločinsko preteklostjo. Ker je lokacija tabora dokaj na samem, je bila idealna za neke vrste azil z vso mogočo sodrgo. Prav zato krajani ves čas poudarjamo, da ti ljudje niso bili izseljeni zaradi svoje narodnosti – to bi bilo skrajno nepravično(!) – oditi so morali, ker so gojili, zganjali in prikrivali kriminal. K razrasti le-tega je med drugim pripomogla tudi velika oddaljenost policijske postaje. Dogodki zadnjega tedna so bili tako ukrep krajanov iz obupa, ki je sledil stopnjevanju strahu do vrha. Veste, osnovne kulturne razlike so bile s strani vaščanov sprejete pred 40 leti, ko so se Romi trajno naselili v Suhi krajini. 'Razlike' s katerimi pa ti ljudje danes tako grobo kršijo zakon, še posebej tiste, ki predstavljajo kršitev osnovnih človekovih pravic, niso bile in nikakor ne smejo biti sprejemljive! Tekom let so se poleg običajnih kraj pridelkov in živali, vrstile tudi hujše protizakonite aktivnosti: vlomi in kraje, najraje v hiše starejših ljudi, ki živijo sami, več vlomov v okoliška župnišča, cestne blokade z ostrim kamenjem ali deskami, polnimi žebljev, kraja mobilnih telefonov, napad na gobarke, grožnje z uperjeno puško v mimovozeči avtomobil, izsiljevanja, podkrepljena z grožnjo, do boš ubit ali posiljena, lansko leto je policija zasegla večje število strelnega orožja in mamil, nedaven napad na Jožeta Šinkovca pa je bil že drugi poskus umora v dveh letih. To in podobno je krojilo naše vsakdanje življenje. Zadnjo žrtev tega tabora so mediji prikazali kot pretepaškega moškega – resnica pa je, da je branil svojo zidanico pred dobro znanimi vlomitelji. S tem si je nakopal maščevanje in skorajšnjo smrt. Jožetu so se na glavni cesti v blokado postavili trije avtomobili, za njim še dva, tako da je bil ukleščen mednje ter na milost in predvsem nemilost prepuščen Čmaku in njegovim romskim kompanjonom; kaj je sledilo veste. Na dejstvo, da ti z njive zmanjka kakšna glava zelja smo se kar navadili, nihče pa se nikoli ne bo navadil na to, da ti strežejo po življenju. Živeti v nenehnem strahu je sila mučno. Če tega niste doživeli, si ne morete predstavljati, kaj se godi v človeku, ko med vožnjo ugleda uperjeno cev puške. Jaz sem jo. Občutek tesnobe je nepojmljiv; Naj ustavim? Peljem naprej? Naj kličem policijo? Ne, kaj pa če me naslednjič ustavijo?! Gotovo bodo vedeli, da sem jaz klicala…

Neverjetno kako hitro se je slovenska policija organizirala za zaščito in varovanje tabora in njegovih prebivalcev. Sprašujem se, kje je bila ta javna služba med padanjem kola po Jožetovi glavi, kdo je varoval njega, kdo je varoval domove, avtomobile, njive in življenja vaščanov? Varuhu človekovih pravic pa vse skupaj kar nekako ni jasno. Ne samo, da ni bil v Ambrusu, ob nepreverjenih dejstvih in opazovanju od daleč si drzne dajati nekakšne pavšalne izjave in s tem grobo zavajati širšo slovensko javnost. Ali pa preprosto ne loči med etničnim sporom in bojem proti leglu kriminala. Veste g. Hanžek, nihče od Romov ni bil napaden, nihče ubit. Napaden je bil Jože Šinkovec iz Ambrusa! Ko smo izvedeli, da bo do izselitve končno prišlo, nismo čutili zmagoslavja. Ne. Čutili smo veliko olajšanje. Zato je zadonela Zdravljica. Naj rojak Suhokrajnčan prost bo vsak, ne vrag zločinski, le pošten sosed naj bo mejak!

Da izseljeni skupini življenje v Postojni ne odgovarja je razumljivo, saj nimajo raziskanega rajona, »poslovnih« poznanstev in informacij o imetju okoliškega prebivalstva. Medijem pa se bolj problematična zdi skrb za perjad, ki je ostala v taboru, kot Jožetovo zdravje. Močno upam, da zaradi težkih poškodb glave ne bo imel trajnih posledic. V kolikor preživi.

Dragi bralci, Ambruška zgodba je dolga več desetletij, ne en teden. Zadnjih 12 let je potekal boj za osnovno človekovo pravico – za mir. Za mir, ki upam da ga bomo končno deležni. Žal pa se še vedno bije še en boj – Jožetov boj za življenje. Zato, Jože, drži se! Mi smo s tabo! Bog je s tabo! Drži se!



(zaradi varnosti) anonimna Ambrušanka


uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 15.11.2006 at 18:29:48


t wrote on 15.11.2006 at 12:47:59:
Izseljeni Romi niso bili edini prebivalci tabora v Dečji vasi. V tem taboru so se kar naprej menjavali najrazličnejši 'civili', povečini z zločinsko preteklostjo.

jest mislm da vsakdo ki se je mal pozanimu za to dejstvo ve
hkrati pa tudi ve, da so celo familijo izselili z lastne zemlje in hiše

zaradi tega ker živijo na zajetju
ne zato ker so slabi sosedje
(tko je blo rečeno v začetku)

jest mislm, da je to popolnoma napačen način za reševanje te težave ...
nekoga izselt
kam?

sm gledu učeri hudo vas ... tu mač
kam naj grejo modeli (strojanovi)?

tm kjer so bli
in majo da se začnejo držat zakonov in da si upedenajo zakon, ki jim bo pedenu kajjestvem


razumem da ni zapor rašitev

vem da je rešitev v manjših razlikah med ljudmi
zihr


zajebano situacijo so skreiral ... fejst ...



jest razumem ljudi ki jim je tu mač zarad ciganov ... ampak ... to pač ni pravi način ...



Quote:
esnica pa je, da je branil svojo zidanico pred dobro znanimi vlomitelji.

za kamere ipd tm še niso slišal?
in
npr
za to
da bi si lahko firmo ustanovil ki bi delala varovanje oseb in premoženja
in bi si varoval reči
po črki zakona
?

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Devi on 15.11.2006 at 19:49:55


gape wrote on 15.11.2006 at 18:29:48:
sm gledu učeri hudo vas ... tu mač
kam naj grejo modeli (strojanovi)?

zelo dobro vprašanje, s katerim bi se lahko vsi malo poukvarjali tud nasplošno glede kriminala, kroničnih kriminalcev in njihovih domačih okolij, ki jih obvladujejo


t wrote on 15.11.2006 at 12:47:59:
Da izseljeni skupini življenje v Postojni ne odgovarja je razumljivo, saj nimajo raziskanega rajona, »poslovnih« poznanstev in informacij o imetju okoliškega prebivalstva.

mogoče bi blo pa za strojanove dobro malo menjat okolje in način življenja
samo skromno mnenje  :P

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 15.11.2006 at 20:21:50


Devi wrote on 15.11.2006 at 19:49:55:
mogoče bi blo pa za strojanove dobro malo menjat okolje in način življenja

verjetno bi bilo dobro
nekako pa naj bi to bila njihova (svobodna) odločitev
(če naj kej zaleže)
...

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 15.11.2006 at 20:28:01


gape wrote on 15.11.2006 at 18:29:48:

Quote:
esnica pa je, da je branil svojo zidanico pred dobro znanimi vlomitelji.

za kamere ipd tm še niso slišal?
in
npr
za to
da bi si lahko firmo ustanovil ki bi delala varovanje oseb in premoženja
in bi si varoval reči
po črki zakona
?



Saj kamere že - sam problem je v tem, da bi cigoti najbrž pobrali tudi kamere  ;D

Problem je tudi v tem, da imajo cigoti kao popust do 30 jurjev ali kar do 200 jurjev na teden za krajo (odvisno od interpretacij) - če nekako ostajajo znotraj teh limit, jih država sploh ne matra, temveč oškodovanca pošlje na civilno sodišče, tam pa proti cigotu spet ne moreš kaj dosti ali pa se zaciklaš v neštetih postopkih...

Problem varnostnikov je, da imajo vsekakor absolutno premajhna pooblastila (varnostniki imajo lahko kvečjemu pištole), da bi se lahko jebali s cigani, poleg tega pa so tudi različne varnostne službe največkrat bolj ali manj mafijske združbe... Lahko bi tudi najeli prave mafijce, da počistijo in zavarujejo teritorij, samo je potem vprašanje, če ne bi prišli iz dežja pod kap...

In zakaj bi ljudje morali dodatno plačevati za svojo varnost, če imamo za to policaje, ki imajo edini dovolj pooblastil pa jih ne izvajajo dosledno?


uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 15.11.2006 at 20:31:17


gape wrote on 15.11.2006 at 20:21:50:

Devi wrote on 15.11.2006 at 19:49:55:
mogoče bi blo pa za strojanove dobro malo menjat okolje in način življenja

verjetno bi bilo dobro
nekako pa naj bi to bila njihova (svobodna) odločitev
(če naj kej zaleže)
...



meni je tale ideja huda:

Quote:
Vsaki ciganski družini naj namesto podpore, država kupi avto dom, s katerim bodo potem potovali po Sloveniji (s čemer bo zadovoljena njihova nomadska duša) in vsaj 3 mesece preživeli/leto v vsaki občini, ki bo poskrbela v tem času zanje, vsi državljani pa bomo spoznali, kaj pomeni biti sosed ciganu in se bomo učili strpnosti do drugačnih, ne pa samo modrovali in udrihali, po časopisih in raznih forumih.



S poudarkom, da bi jih vedno naselil v neposredno bližino tistih, ki so sedaj najbolj polni govoričenja o pravicah in toleranci in tistih, ki jih imajo najraje... za začetek na primer kar na Zaplano, da bi lahko predsednik dal svoj zgled ;D



uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 16.11.2006 at 09:01:04

V Mariboru sta včeraj dva pitbula napadla starejši ženski in njuna manjša psa.

Policija lastniku baje  pitbulov ne bo vzela, ker je, ROM in policija noče prilivati olja na ogenj!

Spet ima Rom več pravic, kot Slovenec!

Slovenci smo res očitno drugorazredni državljani.


(če če je to res in če bo šlo tako naprej bojo res zagoreli kresovi - če država ne izvaja svojih zakonov za vse jih bojo pa tisti, na plečih katerih se že izvajajo...)

Tisti, ki govorijo o linču pa bojo lahko končno de facto izvedeli, kaj je to, saj jim v njihovi četrpismenosti, škodoželnosti in želji po senzacionalizmu očitno še ni uspelo naštudirati tega:

línč   [angl.  lynch IZ   Lynch’s law Lynchev zakon po  virginijskem polkovniku W. Lynchu, 1742-1820] linčanje, ljudska sod­ba brez preiskave in sodnega postopka, protizakonita obsodba in izvršitev kazni nad domnevnim ali resničnim storilcem kaznivega dejanja neposredno po prijetju.

;D



uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 16.11.2006 at 10:08:04



Pa naj še kdo reče, da se ti cigoti ne delajo norca iz vseh nas....



http://shrani.si/o.php?img35921090619.jpg



Spodaj desno v rumenem kvadratku je že kratek zapis, o tem, kako so se cigoti v Postojni takoj lotili svoje obrti  ;D



uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Igor P. on 16.11.2006 at 11:17:41

Subject: KAKO DO POCENI STREHE NAD GLAVO


DRAGI SLOVENCI, PREDLAGAM REŠITEV, DA PRIDETE DO POCENI STREHE NAD GLAVO
 
1.        KUPITE SI LEPO LOKACIJO V SLOVENIJI, KI NI ZAZIDLJIVA IN POCENI TER SE TJA NASELITE
2.        PREHRANJUJTE SE S PRIDELKI DRUGIH IZ OKOLIŠKIH POLJ IN VOZITE SE Z NEREGISTRIRANIMI VOZILI SAJ PAČ NIMATE SREDSTEV
3.        GRDO SE OBNAŠAJTE DO SOSEDOV IN JIM PO MOŽNOSTI TUDI KAJ UKRADITE
4.        ČE SE SOSEDJE NE STRINJAJO Z VAŠIM NAČINOM ŽIVLJENJA LAHKO Z NJIMI TUDI FIZIČNO OBRAČUNATE
5.        TO MORATE POČETI TOLIKO ČASA, DA SOSEDJE PONORIJO IN VAS HOČEJO IZGNATI
6.        TAKRAT POSTANETE NAJVEČJI REVEŽI NA SVETU IN DRŽAVA BO POSKRBELA ZA VAS
7.        DOBILI BOSTE VSAJ TRI LOKACIJE NA IZBIRO ZA NOVO ŽIVLJENJE
8.        LAHKO BOSTE POSTAVILI ČASOVNI ROK IN VRSTO OBJEKTA KI VAM GA MORAJO POSTAVITI SAJ ZA VAMI STOJI TUDI EVROPA

POZITIVNE STRANI
1.        NE BO VAM TREBA VARČEVATI ZA DRAGO ZAZIDLJIVO ZEMLJO
2.        NE BO VAM POTREBNO UREJATI IN PLAČEVATI, DA PARCELA POSTANE KOMUNALNO UREJENA
3.        NA BO VAM POTREBNO VARČEVATI ZA IZGRADNJO HIŠE IN NE BOSTE IZGUBLJALI ŽIVCEV Z OBRTNIKI, KI JIH BOSTE NAJEMALI


NEGATIVNE STRANI
1.        NEKAJ LET BOSTE MORALI ŽIVETI Z NARAVO
2.        POSTATI MORATE ROM


PS: POŠLJI TO NAPREJ, SAJ JE VELIKO SLOVENCEV KI NE MOREJO PRITI DO SVOJEGA BIVALIŠČA
     REDNO SPREMLJAJTE MEDIJE, ČE ŽELITE BITI NA TEKOČEM Z UGODNOSTIMI

;D ;D

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 16.11.2006 at 13:13:15

Se strinjam, da bi se zakoni morali izvrševat. Če pa izvrševanje zakonov na določeni  populaciji  ne prinaša nobenih družebeno zaželjenih rezultatov, zaradi katerih so bli ti zakoni sprejeti, pa se v praksi seveda zgodi zelo oprtuno dejstvo,  da se ne skušajo niti izvajat. Oportuno zato, ker zakonodajlec ne dobi povratnega signala, da je treba bodisi zaostrit nadzor nad organi pregona ali pa da je  sprejet drugačno zakonodajo, ki bo z izvajanjem prinesla družbeno bolj  zaželjne rezultate. To za določeno populacijo (predvsem manjšinsko) lahko  pomen tudi pozitivno diskriminacijo, s katero je mogoče dosegat zaželjne rezultate tud za večinsko populacijo. Problem vidim v tem, da se nikomur ne zdi vredno poglabljat v zelo heterogeno romsko populacijo in oz. predlagat zanjo tako zakonodajo, da bi njeno izvajanje pripeljalo do družbeno (to pomeni
tako za te populacije kot za večinsko populacijo) zaželjenih rezultatov oz. drugeče povedano: družbeno zaželjene rezultate zakanodajalci očitno razumejo zgolj kot  izključno  za večinsko skupnost zaželjne rezultate, zato je vsaka pozitivna diskrimnitarna zakonadaja v tem kontekstu družbeno gledano v naprej zgrešena in neučinkovita.    


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 16.11.2006 at 19:54:12


God save Slovenia


"Ko je Mate množici zagotovil, da se Romi nikoli več ne bodo vrnili, je zavladalo nepopisno veselje, potem pa so ljudje začeli prepevati: Žive naj vsi narodi ... Ob izgonu drugih državljanov Slovenije prepevajo o hrepenenju po svetu brez prepirov, ... - to je blasfemija, žalitev in groteska obenem ... Povezano v šopek - bilo je žalostno v božjo mater." Marko Zorko, Mladina 4. novembra.

Ne sodim, kaj je kura in kaj je jajce. Ne sodim, kdo ima prav ali ne. Ne izbiram strani. Ne sodim, kdo je žrtev in kdo zver. Ne trdim, kdo je kriv in kdo ni. Samo ugotavljam, da je stanje slovenskega duha žalostno.

Žalostno je, da nekdo ustreli sovaščana. Žalostno je, da lahko nekaj tisoč ljudi izseli Rome, ali pa kogarkoli drugega. Žalostno je, da so se na shod proti rasni nestrpnosti predvčerajšnjim v Ljubljani napopali salonski levičarji in delali sami sebi reklamo. Žalostno je, da se na glavnem slovenskem trgu sprehaja gospa, ki nosi napis Naredite mi to deželo spet čisto. Ali nismo proti fašističnim simbolom? Ali jih po novem, ker nam ni uspelo izgnati komunističnih, toleriramo? V stilu ljudske: "če je kradla prejšnja vlada, lahko tudi ta".

Žalostno je, da so izsiljevalci. Žalostno je, da se je treba braniti z orožjem. Kje je policija? Sedanji minister Mate je "v ozadju". Tudi zdajšnjega šefa policije sem morala nekje spregledati. Vem pa, kje je eden nekdanjih šefov policije Marko Pogorevc: na nacionalni televiziji ljubčka svojo čivavo ali kateri pes je že bil. Zares je žalostno.

Žalostno je, da imamo, kot je rekel minister Milan Zver, 11 področnih zakonov, ki ščitijo romsko skupnost, dobili pa bomo še en akt. A ti zakoni kaj pomagajo? Ali pa so samo šminka za prelaganje odgovornosti? Koliko zakonov in nadzornih ustanov imamo, ki urejajo lokale, varnost, primernost? Pa so pri Lipi umirala dekleta.

Žalostno je, da je Jelko Kacin leta nazaj treščil svojega kolega, zdaj pa je predsednik politične stranke. Žalostno je, da nekdanji župan Tržiča javno pove, da bo obračunal z novinarjem Financ, in zaradi groženj ni kaznovan. Žalostno je, da je na Obali namesto boja političnih nasprotnikov, kot se je izrazil eden od njih, "prava vojna". Vojna v Sloveniji leta 2006?

Žalostno je, da imamo predsednika države Janeza Drnovška, ki namesto, da bi se postavil med sprte ljudi in širil dobro, predstavlja svojo knjigo v Avstriji. Žalostno je, da predsednik vlade Janez Janša zdaj, ko bi ljudje potrebovali "vzor", v Iraku. Še bolj žalostno pa je, če Janševa nedejavnost morda pomeni, da testira slovensko javno mnenje, koliko nasilnosti prenese, kako je radikalno, koliko mu - če hočete - pomenijo vrednote, ki jih opeva Prešeren, da bo to uporabil pri političnih obračunih.

Pravkar smo dobili nov promocijski znak Slovenije. Zato da bi bili prepoznavni, uspešnejši in bogatejši. Pretiravam - ampak menda se ja ne bo zgodilo, da se bomo, namesto da bi kaj zaslužili, "pobili" med sabo. Smo se že. Zato ima Švica (nekateri bi "nevtralnost " ocenili za dobičkarstvo) banke, mi pa se še vedno vrtimo pri partizanih in domobrancih. Prosim, naredite danes kaj dobrega. Ne samo zase. Tudi za druge. In oprostite za patetiko.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 16.11.2006 at 19:57:44


Slovenska podjetja bi romski družini Strojan zgradila hišo

Dobrodelnost: Vodilni slovenski menedžerji so za takojšnjo akcijo pomoči


Kaj bi kdo doniral?
Finance politikom mečemo rokavico in poskušamo pomagati romski družini Strojan. Pri vodilnih slovenskih gospodarstvenikih smo preverjali, ali in koliko bi donirali za novo hišo romske družine.

Družina Strojanovih, ki je zaradi nasprotovanja krajanov Ambrusa ob asistenci vlade odšla iz svoje hiše in z zemljišča, še vedno nima nadomestnega doma. V Financah smo se odločili preveriti, ali bi ugledni direktorji velikih podjetij konkretno pomagali tej družini. Ugotavljali smo, ali in koliko so pripravljena donirati za postavitev in opremo hiše. V mnogih podjetjih niso omahovali, nekateri pa imajo pomisleke. Objavljamo njihove odgovore in zaveze.

Družine Strojan nismo vprašali, ali bi sprejela tako pomoč. Naša želja je, da bi akcija donacij za hišo uspela, njen potek smo pripravljeni medijsko podpreti in novinarsko spremljati.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 16.11.2006 at 20:00:38


Financarji! Ste pa res bedaki!


Naša pobuda, da bi lahko slovenska podjetja romski družini Strojan zgradila hišo, je naletela na buren odziv med bralci. Poglejte si nekaj izbranih

Danes objavljena naša pobuda, da bi pomagali romski družini Strojan, je med bralci spletnih Financ izzvala mešane, predvsem pa negativne odzive. Pri vodilnih slovenskih gospodarstvenikih smo namreč preverjali, ali in koliko bi donirali za novo hišo romske družine. Prišli smo do številke 7,41 milijona tolarjev.

Pozitivnih odzivov na našo idejo je malo. V enem je bralec kritikom naše ideje namenil naslednje besede:

"Sami nacionalisti, a se bojite drugačnih, a se vam pametnjakoviči zdi da so vsi romi kriminalci. Največja kriminalca pri nas sta pokojni trobec in silvo plut, čistokrvna slovenca pa niso izselil njihovi družin. Čist prav je da so vsaj direktorji pokazal mal človečnosti"

Lahko nas je sram, saj smo "uradno fuknjeni" in sodimo med levičarska trobila

Med prvimi komentarji objavljenega članka so nas označili za "uradno fuknjene" ter da smo se pridružili levičarskim trobilom, ki zamenjujejo zločinca in žrtev. Podobnih komentarjev ne manjka, v enem pa je bralec zahteval naj se za takšno idejo celo opravičimo vsem poštenim državljanom. Spodaj je še nekaj podobnih izbranih komentarjev, v enaki obliki kot so bili zapisani:

* "Financarji, ste pa res bedaki. Sram naj vas bo..."

* "Sramota, sramota in še enkrat sramota. To je edini izraz, ki ga premorem za neobjektivne in še vedno vsebinsko kumajzarske medije, ter kvazi branitelje človekovih pravic."

* "Joj financarji kretenski, pa kje vam je pamet... ljudem s kriminalno preteklostjo in sedanjostjo, ki so bili povrhu še postojanka drugih kriminalnih oseb hočete še zbirati denar za hišo... a se vam je res čisto skisalo ali imate toliko neumne novinarje, da povzamejo zgodbe s samo ene strani."

* "Financa-rji! Tudi prav, ce ste tako trapasti. Toda to donirano hišo postavite ob vasi parceli, vasem stanovanju. Potem se pa lahko zopet slišimo cez leto dni. Bumbarji! Milo receno."

Tudi drugi Slovenci iščejo pomoč

Eden od bralcev se je vprašal:

"Oprostite, kdo pa meni kaj financira???? Kredit za stanovanje imam tako visok, da ne vem, če si lahko privoščim otroka, ker se kredit ne šteje v olajšavo pri plačilu vrtca...".

Drugi je zapisal, da išče sponzorje, ki bi mu financirali obnovo strehe pa nakup avta, saj se stari komaj še drži skupaj. Pa tudi kakšne brezplačne počitnice bi se mu po treh letih že prav prilegle, je dodal.

Tretji je predlagal, da Strojanovim podarimo še jahto in novi mercedes, na kar mu je nekdo odvrnil: "Ta z jahto ni neumna. Vsaj ni potrebno iskati lokacije, pač odplujejo nekam." Podobne pomoči potrebnih je bilo še nekaj:

* "Kdo bo pa meni pozidal hišo?! Ah, saj res, jaz živim pošteno. Ne kradem, ne grozim, ne morim, ne ogrožam okolice, ... Sem se pač zaj****!!! Moral bi ubrati drugo pot! V Sloveniji pač podpiramo kriminalce!"

* "Jaz bi tudi imela hišo...sem uboga najemnica brez možnosti, da bi si nekoč kupila lastno stanovanje :_("

Nekaj ne "štima" na sončni strani Alp

Da težava ni zgolj v Romih ampak v funkcioniranju države, je opozorilo več bralcev:

* "Ni problem v romih in neromih ampak v sistemu. utvare, da bom kdaj videla pokojnino, ki si je ne bom zaslužila sama, pa si ne delam."

* "Zopet so nam vrgli kost. Slovenci se bomo potolkli za 50k eurov (Strojan), zadaj nam pa milijone kradejo (npr, osemkolesniki in letala in Rupel in ....) pa nihče ne migne. Janši je treba priznati, da je dober strateg."

* "Z izselitvijo bo mnozica odgovornih za neresevanje problemov (od ministrov naprej) elegantno resila vse svoje probleme."

* "Samo da ni treba spreminjati sistema, ki ne deluje."

Nismo pa mogli še mimo dveh predlogov. V enem je bralec zapisal, da bi Mariborčani Strojanovim z veseljem donirali še dva pitbula, katerih se celo policija in tožilstvo bojita. Drugi, manj radikalen, pa je bil predlog, da naj Strojanove naselijo na Metelkovo v Ljubljano. Pobud o naselitvi Strojanovih v slovensko metropolo je bilo kar nekaj, saj bi potem šele videli, kako je živeti z Romi.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 16.11.2006 at 20:03:29


Anketa o reševanju romske krize in družine Strojan

Kako bi rešili romsko krizo družine Strojan?

Mojca Senčar, Slovenka leta 2005: "Iz poteka dogodkov je jasno, da takojšnja preselitev romske družine v Postojno ni bila optimalna rešitev. Po mojem mnenju bi jih bilo ustrezneje pustiti na njihovem domu, posvetiti več pozornosti umirjanju sosedskih odnosov, zaščititi ogroženo družino in najti dolgoročno rešitev, ki bo zadovoljila obe strani."

Geza Erniša, škof evangeličanske cerkve: "Družino Strojan bi vrnil nazaj na lokacijo, kjer so živeli, in vložil vsa sredstva za njeno čim večjo socializacijo, izobraževanje in zaposlovanje. Poskrbel bi, da se vodno zajetje primerno zaščiti. Hkrati pa je treba poudariti, da za vse državljane, tudi Rome, veljajo v državi isti zakoni, iste pravice in dolžnosti. Brez obojestranske strpnosti in pripravljenosti na sožitje pa seveda ne bo šlo. Lep primer za to, da je lahko drugače, je Prekmurje."

Jelko Kacin, predsednik LDS: "Vlada mora spoznati in priznati, da je šla predaleč, v napačno smer in da je ogrozila ustavni red RS. Tistemu, ki napako prizna, lahko razburjeni sosedje Romov verjamejo in spoznajo, da so tudi sami šli predaleč. Dokler pa vlada za vse slabše razmere krivi varuha človekovih pravic, bo le prilivala olje na ogenj, namesto da bi z lastnim zgledom spodbujala strpnost, medsebojno sporazumevanje in mirno sožitje."

Janez Drnovšek, predsednik države: "V vsakem primeru je treba stremeti k spoštovanju različnosti, ki jih na eni strani narekuje način življenja Romov, na drugi pa način življenja preostalih krajanov. Socializacija in asimilacija Romov sta proces, pri katerem lahko pomembno vlogo za njihovo vključevanje v družbeno okolje odigrajo prav krajani. Kazalo bi se zgledovati po tistih primerih in občinah, na primer v Prekmurju, kjer je sožitje vzpostavljeno."

Marjan Lampret, koordinator pastorale romskega prebivalstva v Cerkvi na Slovenskem: "Cerkev nima poslanstva in instrumentov, da bi lahko sodelovala pri iskanju novega doma za družino Strojan. Ukvarjati se samo z eno družino, ob tem pa pozabljati na družine, ki so v še večjih stiskah, je sprenevedanje odgovornih. Cerkev bi bila pripravljena pomagati v ambruškem sporu, pa je nihče ni povabil kot sogovornico. Cigani in Necigani v Suhi Krajini so katoliki; vera obojim narekuje, da se ne sovražijo in ne počenjajo zla; vsaj o tem bi jim lahko spregovoril kot "njihov" duhovnik."

Darko Štrajn, predsednik Liberalne akademije: "Zadeva je trenutno težko rešljiva, ker je problem eskaliral in to zaradi politike sedanje koalicije, ki jo je izvajala že kot opozicija in jo nadaljevala na sedanji oblastni poziciji. Za začetek bi morala koalicija jasno deklarirati človekove pravice in pravno državo, potem pa bi z ustreznim angažiranjem širokega spektra stroke lahko v razumnem času poiskali dolgoročne rešitve."

Peter Jambrek, predsednik Zbora za republiko: "Ne poznam dovolj konkretnih parametrov situacije, da bi lahko dajal izjave. Pa tudi kompetenten nisem."

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 16.11.2006 at 20:06:44


Zveza Romov: Protesti zoper Rome so nezakoniti


Komisar Sveta Evrope (SE) za človekove pravice Thomas Hammarberg se je popoldne sestal s predstavniki Zveze Romov Slovenije.

Sekretarka zveze Janja Rošer je povedala da, sta komisarja zanimali predvsem stališči zveze o primeru Ambrus in o stanju romske manjšine v Sloveniji. Predstavniki zveze so komisarju povedali, da so po njihovem mnenju protesti proti Romom nezakoniti, saj zakon o javnih zbiranjih prepoveduje shode, ki napeljujejo k nasilju.

"Na zvezi menimo, da se mora družina Strojan vrniti na svoje zemljišče v Ambrus," je še povedala Rošerjeva. Ljudje, ki so bili za preselitev Romov v Postojno, niso mislili na posledice, ki bodo morda sledile, so predstavniki zveze med drugim povedali komisarju.

"Če vlada ne bo ukrepala, bo preseljevanje Romov prešlo v navado," so še zaskrbljeni v zvezi. Vlada je sicer v preteklosti na področju zaposlovanja in izobraževanja Romov naredila precej, vendar na zvezi menijo, da se je v primeru Ambrus na pritiske javnosti odzvala nepremišljeno.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 16.11.2006 at 20:13:03



t wrote on 16.11.2006 at 09:01:04:
V Mariboru sta včeraj dva pitbula napadla starejši ženski in njuna manjša psa.

Policija lastniku baje  pitbulov ne bo vzela, ker je, ROM in policija noče prilivati olja na ogenj!

Spet ima Rom več pravic, kot Slovenec!

Slovenci smo res očitno drugorazredni državljani.

Ja, zdej bodo pa vsega krivi Romi ... Kako priročno.
Tko prbližn kot smo kadilci krivi za svetovno onesnaženje, pa segrevanje ozračja in še marsikaj ...
Slovenci, drugorazredni državljani?
Nekateri že, a mislim da v večini prav tisti, ki so v manjšini in že kako "drugačni" od takoimenovane večine.

In, konec koncev, četudi je lastnik psov slučajno res Rom (Mariborčan, torej Slovenec),
naj zanj velja taista zakonodaja kot za vse ostale Slovence.


titud wrote on 16.11.2006 at 13:13:15:
Se strinjam, da bi se zakoni morali izvrševat.

Jest tut; a ne samo takrat, ko to večini (al pa policiji & vladi) paše,
ARS


V Mariboru pitbulla napadla dve ženski

Večer, 15.11.2006
http://www.vecer.si/vecer2006/default.asp?kaj=6&id=2006111505132409

Delo, 15.11.2006
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,1735,171395

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 16.11.2006 at 20:15:30


Selitev družine Strojan pod pritiskom nesprejemljiva

Mladina On-line, 16. november 2006 | 11:24
http://www.mladina.si/dnevnik/90397/

Po mnenju komisarja Sveta Evrope (SE) za človekove pravice Thomasa Hammarberga, ki je danes sklenil tridnevni obisk v Sloveniji, je ne glede na okoliščine nesprejemljivo, da je morala skupina ljudi zapustiti svoj dom, ker je večinsko prebivalstvo to zahtevalo in ker je bila ogrožena varnost te manjšinske skupine.

Hammarberg je povedal, da bo SE zaradi položaja preseljene romske družine Strojan na vlado naslovil pismo, v katerem bo opozoril na nujnost zagotavljanja človekovih pravic vsem prebivalcem države.

Hammarberg, ki se je v sredo srečal z ministri za notranje zadeve, za šolstvo in za okolje Dragutinom Matejem, Milanom Zverom in Janezom Podobnikom, je povedal, da so bili pogovori z vladnimi predstavniki konstruktivni in da spoštuje iskrena prizadevanja za zagotavljanje varnosti družini Strojan in za dolgoročno reševanje romske problematike v Sloveniji.

Naštel je osnovna načela, temelječa na humanitarnih normah, med drugim tudi Evropske konvencije o človekovih pravicah, katere podpisnica je tudi Slovenija, in ki vsem državljanom med drugim zagotavljajo pravico izbire, kje živeti, pravico do zasebnega in družinskega življenja ter doma in do zaščite pred fizičnimi in besednimi grožnjami.

Opozoril je tudi na to, da je kazniva dejanja posameznikov v skupnosti potrebno obravnavati kot predmet policijske preiskave in jih sankcionirati v skladu z zakonom. 'Kolektivi, katerih del so ti posamezniki, ne smejo biti tarča obtožb, saj v tem primeru trpijo tudi nedolžni,' je poudaril Hammarberg.

Hammarberg je pojasnil, da lahko vlado le opomni na ta osnovna načela in kot dober primer reševanja delno primerljivih situacij drugod v Evropi ponudi vzpostavitev temeljitega dialoga med vpletenimi stranmi.

Poudaril je še, da je nadaljnje reševanje položaja predvsem v rokah družine Strojan, ki se ima med drugim vso pravico vrniti na svoj dom v Ambrusu, če tako želi. (STA)

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 16.11.2006 at 20:18:36



Zanimiv blog: http://borutpeterlin.mladina.si/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 16.11.2006 at 20:24:39


Hammarberg: Selitev pod pritiski je nesprejemljiva



Quote:
Naštel je osnovna načela, temelječa na humanitarnih normah, med drugim tudi Evropske konvencije o človekovih pravicah, katere podpisnica je tudi Slovenija, in ki vsem državljanom med drugim zagotavljajo pravico izbire, kje živeti, pravico do zasebnega in družinskega življenja ter doma in do zaščite pred fizičnimi in besednimi grožnjami.


Quote:
Opozoril je tudi na to, da je kazniva dejanja posameznikov v skupnosti potrebno obravnavati kot predmet policijske preiskave in jih sankcionirati v skladu z zakonom. "Kolektivi, katerih del so ti posamezniki, ne smejo biti tarča obtožb, saj v tem primeru trpijo tudi nedolžni," je poudaril Hammarberg.


Quote:
Hammarberg: Slovenija se mora spopasti s ksenofobičnimi pojavi

Vlada je naredila veliko pozitivnih premikov, vendar pa se je treba spopasti s ksenofobičnimi pojavi v družbi. Sovražni govor in grožnje Romom so danes v številnih evropskih državah in zdi se, da se še stopnjujejo. Primer iz Ambrusa pa kaže, da niti Slovenija ni imuna na to. Tukaj je potreben glas razuma in strpnosti in mnenjski voditelji imajo tu posebno dolžnost, je dejal komisar. V mislih ima politike tako iz koalicije kot opozicije, predstavnike Cerkve in vse druge, ki so dejavni v razpravi in imajo velik ugled v družbi. Njihova dolžnost je, da se zavzamejo za človekove pravice in povedo ljudem, da aktivnosti proti manjšini ne morejo biti tolerirane. Povedo naj, da je to "necivilizirano in nekaj, česar ne želimo imeti v demokratični družbi", je poudaril komisar.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 16.11.2006 at 21:02:13


Komisar vlado opomnil na varstvo človekovih pravic


http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=125822


Quote:
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg meni, da je glede na okoliščine selitev Romov nesprejemljiva.

Komisar je pojasnil, da se mu zdi nesprejemljivo, da je morala skupina ljudi zapustiti svoj dom, ker je večinsko prebivalstvo tako zahtevalo in ker je bila ogrožena varnost te manjšinske skupine. Dodal je, da bo Svet Evrope zaradi položaja preseljene romske družine Strojan na vlado naslovil pismo, v katerem bo opozoril na nujnost zagotavljanja človekovih pravic vsem prebivalcem države.


Quote:
Hammarberg je ob tem opozoril, da je treba kazniva dejanja posameznikov v skupnosti obravnavati kot predmet policijske preiskave in jih kaznovati v skladu z zakonom. Pojasnil je, da vlado lahko opomni le na ta temeljna načela, in dodal, da je nadaljnje reševanje položaja predvsem v rokah družine Strojan, ki se ima pravico vrniti na svoj dom v Ambrusu, če si to želi.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 16.11.2006 at 21:04:18



Romi - hvaležna tarča večine

Njihova drugačnost vzrok fobije, pa tudi zavidanja


http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=2&c_id=125671

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 16.11.2006 at 21:21:34



ARS wrote on 14.11.2006 at 16:08:38:

PETICIJA PROTI PRESELJEVANJU

na spletni strani Mladine: http://romi.mladina.si/

Besedilo peticije

Odločitev vlade, da zaradi zahtev in protesta krajanov Ambrusa preseli romsko družino Strojan in s tem poseže v njihove temeljne človekove pravice, je globoko neprimerna. Namesto da bi vlada v skladu s pravnimi normami zaščitila romsko družino, je prevladala populistična radikalnost, ki jo je s svojim ravnanjem spodbudila prav država. Kar se je zgodilo, ima lahko hude in daljnosežne posledice.

Odgovorni predstavniki države bi morali romsko problematiko reševati drugače. Z radikalno avtoritativnostjo države ne bomo uredili ničesar. Nasprotno, tokratni primer je lahko zgled za reševanje še mnogim notranjim konfliktom. Vsaka družba ima notranje konflikte, dolžnost državnih organov pa je, da jih rešujejo na civiliziran, človeški in pravno nesporen način.

Nujno je treba znova ustvariti neko raven strpnosti, tako med vaščani Ambrusa in Romi kot tudi v družbi sploh. Država pa naj v tem primeru prevzame vlogo posrednika, da bi vzpostavili strpnost med njimi. V tem sporu ne more zmagati nobena stran, sporazumeti se morata za skupno življenje. Če se bo radikalna nestrpnost ob podpori državnih institucij nadaljevala, bomo kmalu obveljali za najbolj nacionalistično državo v Evropi. Tega pa si najbrž ne želi nihče.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bamby on 17.11.2006 at 08:20:57


ARS wrote on 16.11.2006 at 20:24:39:
Hammarberg: Slovenija se mora spopasti s ksenofobičnimi pojavi


Neumnost, od kdaj so pa Strojanovi tujci. Očitno ta Hammarberg nima pojma o situaciji. V bistvu gre za "državljansko vojno" s podobno scenografijo kot leta 1942, z vaškimi stražami. In spet so paradajzarji zadaj, ki to pot prilivajo "bencin na ogenj" kjer le morejo in skrajno patetično in hinavsko moralizirajo, kot da je konec sveta pred vrati. Nesmiselna jadikovanja v stilu: "Ojoj, kaj neki si sedaj o nas mislijo tujci, spet nismo najlepši na svetu" in podobne bedarije spet kažejo vso zafrustriranost in zakompleksanost "levega" dela naroda. V bistvu ni slabo, da se to dogaja, da bodo lahko ljudje v živo videli kako je prišlo do domobranstva, vendar vaške straže so zopet na napačni strani po mnenju paradajzarjev. Kakorkoli: Narod, ki ne pozna zgodovine jo je prisiljen ponavljati.

Lahko bi rekel, da je Hammarberg tisti, ki je nestrpen in ne priznava državljanstva Strojanovim, klinc pa tak odposlanec varuha človekovih pravic.  ;D



ARS wrote on 16.11.2006 at 20:24:39:

Hammarberg: Selitev pod pritiski je nesprejemljiva



Seveda je nesprejemljiva, samo nesprejemljiva je tudi agresivnost Strojanovih&co do domačinov.

In ko trči ena nesprejemljivost ob drugo nesprejemljivost nastanejo problemi in anarhija, če se dosledno ne upošteva zakonov, enakosti pred zakonom in izvajanje zakonov za VSE državljane. Korenček in palica je še vedno najboljša rešitev. Če stalno ponujaš samo korenje na koncu izgubiš še roko. Normalno demokracijo bomo dosegli šele takrat, ko se policaji ne bodo bali pretepsti anarhistov, ne glede na barvo.

Ampak kaj takega si v tej državi verjetno ne želijo kakšni Metelkovci ali "prebivalci" Roga in njihovi podporniki, ker se imajo pač za "manjšino", in zato menijo, da si lahko privoščijo nekaj več kot ostali.

Največji zmagovalec anarhoidnih protestov je Marko Brecelj. Dosegel je to kar je želel. Aretirali so ga.

Kako lepo, prodal bom vse svoje premoženje ga naložil v delnice in banke, po možnosti daleč od oči naših davčnikov, se proglasil za Roma (to mi ustava dovoljuje) in si postavil hišo na črno, kje na Dolenjskem, nič delal prosil za socialno pomoč, kradel sosedom pridelke ...

Ich bin ein Zigeuner

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by lola on 17.11.2006 at 08:31:28


ARS wrote on 16.11.2006 at 20:13:03:

t wrote on 16.11.2006 at 09:01:04:
V Mariboru sta včeraj dva pitbula napadla starejši ženski in njuna manjša psa.

Policija lastniku baje  pitbulov ne bo vzela, ker je, ROM in policija noče prilivati olja na ogenj!

Spet ima Rom več pravic, kot Slovenec!

Slovenci smo res očitno drugorazredni državljani.

Ja, zdej bodo pa vsega krivi Romi ... Kako priročno.


Ne za vse, samo za to, kar so sami naredili, za kar so odgovorni tako kot vsak drug človek.

Quote:
In, konec koncev, četudi je lastnik psov slučajno res Rom (Mariborčan, torej Slovenec),
naj zanj velja taista zakonodaja kot za vse ostale Slovence.


Pa saj to je bistvo, kar nas veliko želi povedati: enaka pravila, enaka zakonodaja, enaka odgovornost za vse.

In ne nazadnje, lastnik tistih napadalnih psov je, niti malo slučajno, ampak povsem namerno, res Rom.


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bamby on 17.11.2006 at 08:46:20

Še nekaj o enakih merilih:

Ko je cela četa policajev s pomočjo najetega helikopterja iz Avstrije rušila laboratorij podjetnika Stroja na pobočji Dobrče je večina "humanističnih" levičarjev v Sloveniji glasno aplavdirala, seveda "grdi" kapitalist, ki je na črno gradil. Ko pa je šlo za rušenje na modro pobarvane lope (beri kurnika) na Metelkovi pa so ti isti na ves glas vpili, da gre za diktatorsko državo, ki je seveda odraz sedanje vladavine JJ.  Takoj zatem so Metelkovci začeli na črno graditi t.i. osnovno šolo. In namesto, da bi takoj porušili še to ...

Prav je da se upoštevajo zakoni za vse enako in se končno začne dojemati, da so na na enem koncu palice pravice na drugem pa dolžnosti.

Sedaj se že trije tedni prikazujejo "ubogi" Romi.
Romi v gozdu, Romi z ministrom, Romi pred svojo hišo, Romi na prevozu v Postojno s svojimi dragimi avtomobili, Romi v Postojni, Romi na volišču, Romi izbirajo novo parcelo, Romi izjavljajo ali so zadovoljni z lokacijo, Romi z evropskim odposlancem za človekove pravice ...

... in niti ene same vesti o človeku, ki leži v bolnici in se še vedno bori za svoje življenje in njegovi družini. Ali bo preživel, in če bo ali bo imel kakšne posledice. Ne to ni pomembno, pomemno je, da se ta dogodek uporabi za "nadaljevanje revolucije z drugimi sredstvi", da se ruši vlada, ki ni "prava", pomembno, da se naredi protest "civilne" družbe za katero se skriva opozicija s Cviklom in Gabrom v odzadju, pomembno je da se naroči protivladni članek v NYT, pomembno je, da se v Slovenijo pokliče kakšnega evropejca, da nam soli pamet čeprav imajo v EU še slabše urejena romska vprašanja (ne povsod o.p.), pomembno je da bodo na oblast končno spet prišli tisti, ki najbolje vedo česa vsega v 12 letih na 45 let podlage niso naredili.

Aja, tudi protest ni bil najavljen in bi ga policija morala preprečiti, vendar mi smo vendar "človekoljubi" ...

... in vse rešujemo na tako miroljuben način (beri ne naredimo nič), da imamo na koncu državljansko vojno.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by X on 17.11.2006 at 09:04:16


Quote:
Ime dolenjske vasi Ambrus ste gotovo slišali. To pismo pišem, ker so skrajno neprofesionalni slovenski mediji popolnoma izkrivili realno sliko dejanskega problema.

Izseljeni Romi niso bili edini prebivalci tabora v Dečji vasi. V tem taboru so se kar naprej menjavali najrazličnejši 'civili', povečini z zločinsko preteklostjo. Ker je lokacija tabora dokaj na samem, je bila idealna za neke vrste azil z vso mogočo sodrgo. Prav zato krajani ves čas poudarjamo, da ti ljudje niso bili izseljeni zaradi svoje narodnosti – to bi bilo skrajno nepravično(!) – oditi so morali, ker so gojili, zganjali in prikrivali kriminal. K razrasti le-tega je med drugim pripomogla tudi velika oddaljenost policijske postaje. Dogodki zadnjega tedna so bili tako ukrep krajanov iz obupa, ki je sledil stopnjevanju strahu do vrha.

Veste, osnovne kulturne razlike so bile s strani vaščanov sprejete pred 40 leti, ko so se Romi trajno naselili v Suhi krajini. 'Razlike' s katerimi pa ti ljudje danes tako grobo kršijo zakon, še posebej tiste, ki predstavljajo kršitev osnovnih človekovih pravic, niso bile in nikakor ne smejo biti sprejemljive! Tekom let so se poleg običajnih kraj pridelkov in živali, vrstile tudi hujše protizakonite aktivnosti: vlomi in kraje, najraje v hiše starejših ljudi, ki živijo sami, več vlomov v okoliška župnišča, cestne blokade z ostrim kamenjem ali deskami, polnimi žebljev, kraja mobilnih telefonov, napad na gobarke, grožnje z uperjeno puško v mimovozeči avtomobil, izsiljevanja, podkrepljena z grožnjo, do boš ubit ali posiljena, lansko leto je policija zasegla večje število strelnega orožja in mamil, nedaven napad na Jožeta Šinkovca pa je bil že drugi poskus umora v dveh letih. To in podobno je krojilo naše vsakdanje življenje.

Zadnjo žrtev tega tabora so mediji prikazali kot pretepaškega moškega – resnica pa je, da je branil svojo zidanico pred dobro znanimi vlomitelji. S tem si je nakopal maščevanje in skorajšnjo smrt. Jožetu so se na glavni cesti v blokado postavili trije avtomobili, za njim še dva, tako da je bil ukleščen mednje ter na milost in predvsem nemilost prepuščen Čmaku in njegovim romskim kompanjonom; kaj je sledilo veste.

Na dejstvo, da ti z njive zmanjka kakšna glava zelja smo se kar navadili, nihče pa se nikoli ne bo navadil na to, da ti strežejo po življenju. Živeti v nenehnem strahu je sila mučno. Če tega niste doživeli, si ne morete predstavljati, kaj se godi v človeku, ko med vožnjo ugleda uperjeno cev puške. Jaz sem jo. Občutek tesnobe je nepojmljiv; Naj ustavim? Peljem naprej? Naj kličem policijo? Ne, kaj pa če me naslednjič ustavijo?! Gotovo bodo vedeli, da sem jaz klicala…

Neverjetno kako hitro se je slovenska policija organizirala za zaščito in varovanje tabora in njegovih prebivalcev. Sprašujem se, kje je bila ta javna služba med padanjem kola po Jožetovi glavi, kdo je varoval njega, kdo je varoval domove, avtomobile, njive in življenja vaščanov?

Varuhu človekovih pravic pa vse skupaj kar nekako ni jasno. Ne samo, da ni bil v Ambrusu, ob nepreverjenih dejstvih in opazovanju od daleč si drzne dajati nekakšne pavšalne izjave in s tem grobo zavajati širšo slovensko javnost. Ali pa preprosto ne loči med etničnim sporom in bojem proti leglu kriminala. Veste g. Hanžek, nihče od Romov ni bil napaden, nihče ubit. Napaden je bil Jože Šinkovec iz Ambrusa!

Ko smo izvedeli, da bo do izselitve končno prišlo, nismo čutili zmagoslavja. Ne. Čutili smo veliko olajšanje. Zato je zadonela Zdravljica. Naj rojak Suhokrajnčan prost bo vsak, ne vrag zločinski, le pošten sosed naj bo mejak!

Da izseljeni skupini življenje v Postojni ne odgovarja je razumljivo, saj nimajo raziskanega rajona, »poslovnih« poznanstev in informacij o imetju okoliškega prebivalstva. Medijem pa se bolj problematična zdi skrb za perjad, ki je ostala v taboru, kot Jožetovo zdravje. Močno upam, da zaradi težkih poškodb glave ne bo imel trajnih posledic. V kolikor preživi.

Dragi bralci, Ambruška zgodba je dolga več desetletij, ne en teden. Zadnjih 12 let je potekal boj za osnovno človekovo pravico – za mir. Za mir, ki upam da ga bomo končno deležni. Žal pa se še vedno bije še en boj – Jožetov boj za življenje. Zato, Jože, drži se! Mi smo s tabo! Bog je s tabo! Drži se!

(zaradi varnosti) anonimna Ambrušanka


http://libertarec.blogspot.com/2006/11/joe-dri-se.html

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 17.11.2006 at 12:51:55

Po moje je vendarle treba na ambruško situacijo  pogledat  še iz druge perskpektive, kot nam je večinsko servirana.

Dejstvo je, da je ambrus za slovenske razmere zelo zakotna vas, tako izolirana okolja pa se varnostno organizirajo zelo samozaščitno oz. njihova varnostna kultura ne temelji na pričakovanju, da jih bo ščitil kdo 'od zunaj', vključno s policijo. Glede na to, da so strojanovi zelo majna skupnost celo za romske razmere je mogoče sklepat, da so se okolico abmrusa zatekli kot odpadniki prav  zaradi ogroženosti od drugih (romov, civilstov, policije...) z namenom, da bodo tam  za svojo varnost bolje  poskrbeli kar  sami.  To jih v bistvu druži z ambružani in to bi je po moje tudi bila  temeljna osnova njiihovega dolgoletnega  sobivanja, vendar je imela ta prednost izolacije tudi svojo hrbtno plat: romi potrebujejo za svoje ekomsko in socialno bazo širše urbano zaledje kot ga jim je nudil ambrus in okoliška slabo urbanizirana suha krajina. Zato so bli prisiljeni 'operirat' na področjih, ki so jih obladobvvali drugi, povečini bolje organizirani in številčnejši dolenjski  romski klani in kriminalna podzemlja, ker pa  so bili zato  nedobrodošli in konklktni tudi v teh okoljih, so si zaradi maščevalnosti teh klanov poslabševali varnostno situacijo v ambrusu samem. Za lastno zaščito so zato potrebovali tako orožje kot pomoč drugih odpadnikov, zaradi ožanja radiusa svojega delovanja pa so bli prisiljeni prekršit nepisano pravilo romov, da se bližnjih sosedov ne ogroža ( nadleguje, karde, goljufa, fehta, ropa, izsiljujeje....) Podobna oblika zagotavljanjanja lastne varnosti,  ki jih jih je nekoč morda celo družila, se je obrnila proti njim samim, kar je dosti slabše kot je to na primestnih lokacijah dolenjskih romov (NM, kočevje, ribnica, grospuplje...), kjer so pričakovanja in zahteve glede zaščite osebne varnosti tako romov kot avtohtonega prebivalstva višja s strani nevtralnega tretjega (države: policije, sodstva... ) in se zadeve rešujejo kolkr tolk sproti in javno, čeprav je tud tu viden odpor institucij države, da bi se poglobila v specifičnost romskih skupnosti in jih reševala sistemsko. Prav ta nepoglobljneost, nesistemskot in clo ignoranca pa je z vso silovitostjo izbruhnila ven ravno v ambrusu ravno zato, ker je ravno zanj  v javnosti veljalo, kot da tam problema sploh ni, ker so ga ljudje tam zaradi skupne izolitranosti reševali mimo oči  javnosti in brez posredovanja države.  Po moje je to dobr, amružani so nam pokazali, da je naš cesar nag in bos ko se med sabo ne zmoremo zdilat in da je,  ko nas je zares treba zaščitit drugega pred drugim, pripravljen žrtvovat tako enega kot drugega, samo da te njegove golote ne bo noben opazu...  

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Mikron on 17.11.2006 at 16:59:13

lepo je povedala gospa pri trenjih nevem kako ji je ime sedela je desno od ministra zvera

govorila je o pomoči cerkve romom, ki pa naj bi bili blazno verni
in pa da bi po vseh pravilih in zakonih moral zaščitit rome na mestu kjer so živeli

ne morem pozabit izraza na ministrovem obrazu  ;D
in pa njegovih dobesedno glupih vprašanj ...kako bi pa vi ukrepali:-?? pa sej ti je ravnokar povedala ..bebo

uglavnem vse skupi totalno nestrokovno izvedeno in še en dokaz da so na oblasti še večji šalabajzerji  
ubistvu je tako hudo da cigan bolje ve kakšni so postopki kakor ti ki naj bi jih izvajali

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 17.11.2006 at 17:21:22


ARS wrote on 16.11.2006 at 19:57:44:

Slovenska podjetja bi romski družini Strojan zgradila hišo

Dobrodelnost: Vodilni slovenski menedžerji so za takojšnjo akcijo pomoči


Kaj bi kdo doniral?
Finance politikom mečemo rokavico in poskušamo pomagati romski družini Strojan. Pri vodilnih slovenskih gospodarstvenikih smo preverjali, ali in koliko bi donirali za novo hišo romske družine.

Družina Strojanovih, ki je zaradi nasprotovanja krajanov Ambrusa ob asistenci vlade odšla iz svoje hiše in z zemljišča, še vedno nima nadomestnega doma. V Financah smo se odločili preveriti, ali bi ugledni direktorji velikih podjetij konkretno pomagali tej družini. Ugotavljali smo, ali in koliko so pripravljena donirati za postavitev in opremo hiše. V mnogih podjetjih niso omahovali, nekateri pa imajo pomisleke. Objavljamo njihove odgovore in zaveze.

Družine Strojan nismo vprašali, ali bi sprejela tako pomoč. Naša želja je, da bi akcija donacij za hišo uspela, njen potek smo pripravljeni medijsko podpreti in novinarsko spremljati.


;D

Saj je jasno: lažnjivci za lažnjivce, kradljivci za kradljivce....


Zanimivo, da bodo podarjali tudi meneđerji, ki si na vso moč prizadevajo za nižanje delavskih pravic, ki svojim delavcem dajejo minimalne plače, o trinajsti plači ali božičnici pa lahko njihovi delavci samo sanjajo...


Upam, da bodo objavili komplet spisek teh "dobrotnikov", da ne kupim več ničesar od njihovih firm.



uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 17.11.2006 at 17:31:45


ARS wrote on 16.11.2006 at 21:02:13:

Komisar vlado opomnil na varstvo človekovih pravic


http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=125822


Quote:
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg meni, da je glede na okoliščine selitev Romov nesprejemljiva.

Komisar je pojasnil, da se mu zdi nesprejemljivo, da je morala skupina ljudi zapustiti svoj dom, ker je večinsko prebivalstvo tako zahtevalo in ker je bila ogrožena varnost te manjšinske skupine. Dodal je, da bo Svet Evrope zaradi položaja preseljene romske družine Strojan na vlado naslovil pismo, v katerem bo opozoril na nujnost zagotavljanja človekovih pravic vsem prebivalcem države.


[quote]Hammarberg je ob tem opozoril, da je treba kazniva dejanja posameznikov v skupnosti obravnavati kot predmet policijske preiskave in jih kaznovati v skladu z zakonom. Pojasnil je, da vlado lahko opomni le na ta temeljna načela, in dodal, da je nadaljnje reševanje položaja predvsem v rokah družine Strojan, ki se ima pravico vrniti na svoj dom v Ambrusu, če si to želi.
[/quote]


ARS wrote on 16.11.2006 at 20:15:30:

Selitev družine Strojan pod pritiskom nesprejemljiva

Mladina On-line, 16. november 2006 | 11:24
http://www.mladina.si/dnevnik/90397/


Opozoril je tudi na to, da je kazniva dejanja posameznikov v skupnosti potrebno obravnavati kot predmet policijske preiskave in jih sankcionirati v skladu z zakonom. 'Kolektivi, katerih del so ti posamezniki, ne smejo biti tarča obtožb, saj v tem primeru trpijo tudi nedolžni,' je poudaril Hammarberg.

(STA)



Le kje je bil ta gospod, ko je skoraj cel svet pod ameriško taktirko udaril po vseh Afganistancih samo zato, ker je pri njih živel kriminalec po imenu Osama Bin Laden?

In kako to, da je obiskal samo cigane - vsekakor svetal zgled za evro objektivnost.

Samo še en militantni tolerantnež, ki za dobro plačo pretepa s tujim kurcem po koprivah...


;D

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 17.11.2006 at 19:00:55


t wrote on 17.11.2006 at 17:21:22:
;D

Saj je jasno: lažnjivci za lažnjivce, kradljivci za kradljivce....


Zanimivo, da bodo podarjali tudi meneđerji, ki si na vso moč prizadevajo za nižanje delavskih pravic, ki svojim delavcem dajejo minimalne plače, o trinajsti plači ali božičnici pa lahko njihovi delavci samo sanjajo...


Upam, da bodo objavili komplet spisek teh "dobrotnikov", da ne kupim več ničesar od njihovih firm.



uživajte!


Finance s tako akcijo kamuflirajo bistvo problema in s tem  finance barvajo iz rožnate na rumeno. S karitativnostjo in pragmatičnim matrerializmom pomajajo oblasti iz blamaže, v katero se je sama spravila, pa če se finance tega zavedajo ali ne.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 17.11.2006 at 19:19:13


titud wrote on 17.11.2006 at 19:00:55:

t wrote on 17.11.2006 at 17:21:22:
;D

Saj je jasno: lažnjivci za lažnjivce, kradljivci za kradljivce....


Zanimivo, da bodo podarjali tudi meneđerji, ki si na vso moč prizadevajo za nižanje delavskih pravic, ki svojim delavcem dajejo minimalne plače, o trinajsti plači ali božičnici pa lahko njihovi delavci samo sanjajo...


Upam, da bodo objavili komplet spisek teh "dobrotnikov", da ne kupim več ničesar od njihovih firm.



uživajte!


Finance s tako akcijo kamuflirajo bistvo problema in s tem  finance barvajo iz rožnate na rumeno. S karitativnostjo in pragmatičnim matrerializmom pomajajo oblasti iz blamaže, v katero se je sama spravila, pa če se finance tega zavedajo ali ne.



Finance so po moje samo nastavile lepo past, za vse...

Vseeno pa so nekateri "meneđerji" očitno tako neumni, da so takoj stopili vanjo...

Lažnjivci za lažnjivce (zato se novinarji tako zlahka poistovečajo s cigoti), kradljivci za kradljivce (zato so meneđerji tako zlahka solidarni do cigotov)...



;D


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by kopron on 17.11.2006 at 20:30:01

Sem prebral oni članek iz Ambrusa, in :o ... mi je dalo misliti  :o ... bande !!! Bolje , da ne razmišljam naprej v smeri tej  :(... Lp, B ...

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 17.11.2006 at 21:17:16


t wrote on 17.11.2006 at 19:19:13:
Finance so po moje samo nastavile lepo past, za vse...

Vseeno pa so nekateri "meneđerji" očitno tako neumni, da so takoj stopili vanjo...


Kja pa vem..., dvomim da je bilo to  strani cajtnga  zastavljeno tako inteligentno...

Kakorkoli,  izražanje pripravljenost meneđmenta,  da materilano pomaga pri 'trajni rešitvi romskega vprašanja' kot si ga je zamislila ablast,  je dober indikator    odvisnosti tega međmenta od abalsti ali pa vasj čisto navadnega  ritolizništvaa...

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 17.11.2006 at 21:35:59


titud wrote on 17.11.2006 at 21:17:16:

t wrote on 17.11.2006 at 19:19:13:
Finance so po moje samo nastavile lepo past, za vse...

Vseeno pa so nekateri "meneđerji" očitno tako neumni, da so takoj stopili vanjo...


Kja pa vem..., dvomim da je bilo to  strani cajtnga  zastavljeno tako inteligentno...

Kakorkoli,  izražanje pripravljenost meneđmenta,  da materilano pomaga pri 'trajni rešitvi romskega vprašanja' kot si ga je zamislila ablast,  je dober indikator    odvisnosti tega međmenta od abalsti ali pa vasj čisto navadnega  ritolizništvaa...



Meneđment, ki se je postavil na stran cigansko, je samo dokazal, kako nesposeben je dejanskega ocenjevanja situacije, saj je samo izkristaliziral ločnico, ki postaja iz dneva v dan bolj jasna: ločnico med paraziti/kriminalci/izkoriščevalci, katere podpira država skupaj s političnimi elitami in delovnim ljudstvom (karkoli že to je).

Spet se ljudstvo bo zbralo...



8-)

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 18.11.2006 at 01:47:35





Saj ne boste verjeli, katera Slovenska družina ima v oskrbi ta grobn, ki je baje malce drugačen od drugih  ;D

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by kopron on 19.11.2006 at 12:03:37

???  :o  :o :o Kaaaaaaaaj ??? :exclamation !!! :question Bandeeee, banda. Kako si upajo, dovolijo ? In, kdo je/so potem to ?

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 19.11.2006 at 22:19:39



t wrote on 17.11.2006 at 17:21:22:
Upam, da bodo objavili komplet spisek teh "dobrotnikov", da ne kupim več ničesar od njihovih firm.

Evo ti spisek:
http://213.253.72.106/files/2006-11-15/Untitled-1.jpg

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 19.11.2006 at 22:29:19


Romi napovedali protest pred parlamentom


Zver ponudil odstop s položaja predsednika komisije

Delo, 19.11.2006:
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,172238

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 19.11.2006 at 22:35:21


Nekateri boste navdušeni nad verjetno novo varuhinjo človekovih pravic ...
:-[
ARS
Varuhinja ogrožene večine?

Kandidatka za varuhinjo človekovih pravic in Romi


Že od druge svetovne vojne se ni dogajalo, da bi se državna politika uradno ukvarjala s "preseljevanjem" Romov z njihovih ognjišč in njihovim nameščanjem v posebna taborišča. Ko se je nekaj podobnega začelo dogajati sredi Evrope, bi pričakovali, da se bodo zganili vsi, ki jim ni tuj pojem človekove pravice. Zato je v sobotni izdaji Dnevnika presenetila kandidatka za varuhinjo človekovih pravic in višja državna tožilka na Vrhovnem tožilstvu Republike Slovenije Vlasta Nussdorfer. Ustanoviteljica društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Belega obroča in kandidatka za Janino Slovenko leta se namreč ni jasno izrekla proti zakonu linča in deportaciji. Čeprav bi rada, da bi na koncu zmagal razum, nakaže, na čigavi strani je zdrava ljudska pamet. Po njenem mnenju si namreč nasproti stojijo civilizirana čustva osebnega miru in dostojanstva, ki si želijo samo nedotakljivosti oseb in premoženja, na drugi strani pa nekakšne primarne horde, ki z nomadskim dihom preteklosti živijo v neurejenih razmerah, za povrh še na vodnem zajetju, in so polni navad, ki gredo čez mejo dovoljenega.

"Smo nemočni opazovalci avtomobilov brez tablic in spornega lastništva," se sprašuje morebitna bodoča ombudsmanka in dodaja: "Nismo jim uspeli pokazati meja; življenja v urbanistično urejenih gradnjah, z otroki v šoli, brez tatvin, ropov in izsiljevanj ter telesnih poškodb, ki se na tem območju nad domačini dogajajo nad povprečjem …" S policijsko statistiko bi se dalo dokazati, da so veliko več kaznivih dejanj, pa tudi veliko bolj resnih, v katerikoli slovenski občini storili Slovenci kot Romi, vendar to tožilke ne ustavi, da ne bi tudi sama podlegla ljudskim stereotipom: "Kaj pa orožje? Pregledi policijskih enot, nenadni v nočnih urah, po posebnih odredbah so ga odkrili. Pa štirinajstletnice z otroki in 'starke' po tridesetem letu. Je to le njihov ali tudi naš problem?" Kandidatka za varuhinjo človekovih pravic ne razmišlja o tem, da bi moralo lokalno prebivalstvo bolje sprejemati drugačno kulturo, ampak se zavzema za sistemski zakon, ki bo uredil in popredalčkal življenje Romov, in dejanja vlade ji očitno dajejo upanje, da se danes to že dogaja. Nussdorferjeva si je s temi stališči gotovo povečala možnosti za izvolitev ...

Sebastijan Ozmec

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 19.11.2006 at 22:42:10


Celovški protest večji od Ljubljanskega

Avstrijski antifašisti proti slovenski politiki


Quote:
"Kdor se noče oziroma ne more uvrstiti v življenje, kot ga organizira država, mora pač računati s konsekvencami, tako rasistična logika. Popolnoma se solidariziramo z iz Ambrusa pregnanimi Romi in zahtevamo brezpogojno pravico do življenja za vse, ne glede kakšen način življenja si kdo izbere, brez strahu pred rasističnimi napadi." Sosedska tenkočutnost je razumljiva. "Pri nas zapostavljajo pravice državljanov slovenske narodnosti, tudi pri nas prihaja do vsakdanjega rasizma. Toda to, da državljane preženejo z njihove zemlje in internirajo v vojašnico …" je bil na Novem trgu ogorčen Alexander, eden od lokalnih protestnikov.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 19.11.2006 at 22:48:51


"Upravičena" diskriminacija

Prepoved neposredne diskriminacije je absolutna in ne dovoljuje nikakršnih izjem

Socialna škodljivost romske rodbine Strojan je v zadnjih dneh v medijih in spletnih klepetalnicah dobila mitske razsežnosti. Kar povprek se Strojanovim očita tudi tisto, za kar so bili pred davnimi leti sodno oproščeni (glede treh hujših obtožb še preverjamo pri uradnih virih). A kdo bi bil na to pozoren, saj se tudi ne govori več o Strojanovih - mami Jelki, Mihu, Mirku, Ivici, Adrianu, Zdenku, Igorčku, Jasni, Violeti, Danieli, Jelki, 14-letni Samanti in še osmih otrocih -, ampak o "ciganih" na splošno, o nekom, ki ima "preveč otrok" in dobiva "mastno socialno pomoč". Preštevanje denarja v romskih žepih in popis vseh "ciganskih grehov" sta zastrla pravne vidike preselitve Strojanovih v zbirni center za razseljene osebe v Postojni. Pravno ogledalo dogodkov pa kaže trdo in grobo grimaso diskriminacije in kršitve temeljnih človekovih pravic.

"Sporazumni" dogovor

Bistveno vprašanje se glasi: je bila selitev res prostovoljna in je privolitev izražala svobodno voljo Romov? Minister za šolstvo in šport Milan Zver, ki je tudi predsednik vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti, je v pismu komisarju Sveta Evrope za človekove pravice Thomasu Hammabergu zapisal: "Do preselitve družine je prišlo sporazumno, saj so njeni člani sami izrazili pripravljenost zapustiti območje." Toda v preselitev so privolili pod grožnjo petstotih protestnikov, ki so med zborovanjem pred hišo Strojanovih zažgali dva kresa in mahali z motorno žago.

Obligacijski zakonik v 45. členu določa, da "če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe". Poleg tega je glava družine Mirko Strojan rešitev, ki jo je predlagal notranji minister, razumel kot ultimat: če ne boste šli, vas policija ne bo mogla zaščititi. Z rešitvijo na kraju samem se ni strinjal niti tokratni pooblaščenec predsednika Zveze Romov Slovenije Bojan Tudija. "Ko je Mate sklical predstavnike Ambrušanov in Romov ter povedal svoje, so mu predstavniki krajevne skupnosti čestitali za predlagano rešitev," je povedal o sestanku v soboto, 30. oktobra. "Jaz sem ga pa vprašal, ali se zaveda posledic takega ukrepa. Na to ni želel odgovarjati in je zahteval takojšnji ogled hiše Strojanovih."

"Miren" protest

Civilno pravo obstoj grožnje sankcionira z izpodbojnostjo. Tukaj smo v zadregi. Kajti če groženj s smrtjo in drugega ravnanja, ki bi ga lahko pojmovali kot nasilno, ni bilo, zakaj je bila družina Strojanovih naglo preseljena? Če pa je notranji minister presodil, da je položaj kritičen in je treba "preprečiti najhujše", zakaj nobeden od Ambrušanov in drugih udeležencev zbora ni bil kaznovan? Zakaj policija v minulih dneh ni podala kazenskih ovadb zoper ljudi, katerih obrazi so znani, saj so shod od začetka do konca dokumentirali fotografi in snemalci? Zakaj ni obdolžilnih predlogov zoper protestnike, ki so ministra Dragutina Mateja v sobotnem mraku obmetavali z drobnimi predmeti? Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ) je glede takšnih primerov jasen, kot je bilo jasno nebo nad Ambrusom, ko so se vaščani napotili k Strojanovim: "Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa."

Zver je v pismu komisarju Sveta Evrope poudaril, da Slovenija pripravlja zakon o romski skupnosti, v katerem je posebej poudarjeno ustrezno izobraževanje Romov. A zakon bo po vsej verjetnosti ostal le črka na papirju, kajti med protestniki, kot pričajo Romi, je bila tudi šolska učiteljica mlajših Strojanovih, ki so jo v množici takoj prepoznali. Predstavniki krajevne skupnosti ponavljajo, da se ne borijo proti Romom kot narodu. "Oditi so morali, ker so gojili, zganjali in prikrivali kriminal," je v pismu, naslovljenem na Mladino, zapisala anonimna Ambrušanka. Vendar so bile s selitvijo kršene temeljne svoboščine osmih otrok, ki bi morali v skladu z ustavo uživati posebno varstvo in skrb države. Drugi člen Konvencije OZN o otrokovih pravicah pravi: "Države pogodbenice bodo s sprejetjem vseh ustreznih ukrepov zagotovile varstvo otroka pred vsemi oblikami razlikovanja ali kaznovanja zaradi položaja, delovanja, izraženih mnenj ali prepričanj njegovih staršev, zakonitih skrbnikov ali družinskih članov."


Quote:
Zakon o javnih zbiranjih pravi: "prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa."

"Korektno" ravnanje vlade

Za kaznivo dejanje posameznika naj bi bil v pravni državi odgovoren posameznik. Kolektivna krivda, ki se je zrušila na Strojanove, pa diši po srednjeveških časih "plemenskega reševanja težav". Prizadeti pa bojo (kot vedno) predvsem ženske (med njimi ena nosečnica) in otroci. In čeprav Ambrušani trdijo, da so v zaselku ob Ambrusu stanovali tudi Neromi - je res, da so se v Postojno preselili le pripadniki te etnične skupnosti, ne glede na svojo starost, spol in nedokazano krivdo.

Ali torej lahko sam akt preselitve enačimo z diskriminacijo? Zakon o uresničevanju enakega obravnavanja (ZUNEO) državnim organom kot zasebnikom zapoveduje dolžnost enakega obravnavanja oseb na vseh področjih družbenega življenja, skupaj z zagotavljanjem osebne varnosti in pravico do svobodne izbire prebivališča, in sicer ne glede na raso, narodnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. ZUNEO opredeljuje tudi pojem neposredne diskriminacije zaradi posamezne osebne okoliščine (v konkretnem primeru zaradi rase ali narodnosti): ko je "oseba zaradi te osebne okoliščine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druga oseba".

Kako ugotovimo, da je bila skupina Romov žrtev diskriminacije in da je bila obravnavana manj ugodno? "Z zamenjavo žrtvine osebne okoliščine romske narodnosti z osebno okoliščino slovenske narodnosti," je pojasnila Neža Kogovšek, ki je na univerzi Notre Dame v Združenih državah Amerike magistrirala iz mednarodnega prava človekovih pravic.

Ali se je kdo spomnil preseliti na primer razvpito družino Kamenik, ko so se njeni člani (mati, sinova in družinski prijatelji) znašli pred sodiščem zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili? "Če bi v Ambrusu ali drugem kraju obstajala razširjena družina slovenske narodnosti, s katero bi bili njeni sokrajani v sporu in od katere bi v enakih ali podobnih okoliščinah (revščina, splošna socialna izključenost, prisotnost deviantnega obnašanja, prekrški, sosedska nesoglasja, domnevna kazniva dejanja, ekološki razlogi) zahtevali, da zapusti nepremičnino, ki jo ima v lasti, in ji v nasprotnem primeru grozili z različnimi ukrepi, si težko predstavljamo, da bi predstavniki oblasti predlagali ukrep preselitve," je poudarila Kogovškova.

Bi osovraženo slovensko družino preselili v nekdanji zbirni center za razseljene osebe, v nevzdržne bivanjske razmere, na katere je Visoki komisariat Združenih narodov za begunce opozarjal že v 90. letih? Bi "konfliktni" slovenski družini z osmimi otroki policija odrekla pravico do zaščite osebne varnosti, ki jim jo zagotavlja 14. člen slovenske ustave? Kogovškova opozarja, da so razlogi za diskriminatorno ravnanje, kot so specifičnost situacije in okoljevarstveni razlogi, brezpredmetni: "Prepoved neposredne diskriminacije je namreč absolutna in ne dovoljuje nikakršnih izjem." Pravni strokovnjak Silvo Devetak pa je opomnil, da takšnega primera preselitve Romov, ki bi jo podprla in izpeljala vlada, na evropski celini v zadnjih letih ne pomnijo: "Znani so primeri na Češkem in v Romuniji, toda to so bile pobude lokalnih oblasti, ki jih je vlada kmalu ukrotila."

"Pametovanje"

Milan Zver je varuhu človekovih pravic očital, da je "lahko biti načelen, lahko je svoje trditve in zgodbe vleči iz nekih visokih standardov, norm, teorij …, ampak dano situacijo je bilo treba rešiti". "Pametnjakoviči" je rekel vsem tistim, ki so si drznili podvomiti o samorefleksiji vlade. Toda pregovor pravi, da gre še osel samo enkrat na led. A to je oslovsko: pameten človek pravi - danes sem na ledu padel, jutri bom na njem plesal. Milan Zver romsko problematiko in odločne želje po reševanju romskega vprašanja, ki jih izražajo sosedje Romov, pozna iz prve roke. Minister za šolstvo je lani reševal izredne razmere v OŠ Bršljin, kjer so aktivisti krajevne skupnosti Bučna vas zahtevali enakomerno porazdelitev romskih otrok po drugih šolah, ker naj bi ti ogrožali varnost neromskih otrok. Takrat je po mnenju 33 doktorjev znanosti, ki so opozorili na spornost modela ločenega šolanja, kakršnega je Zver uvedel v Bršljinu, vlada na ledu padla prvič. Glede na to, da je vlada na čelo vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti postavila človeka, ki je to romsko skupnost segregiral v osnovni šoli, se očitno iz bršljinske zgodbe ni veliko naučila.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 19.11.2006 at 22:50:33


Peticija proti preseljevanju


Odločitev vlade, da zaradi zahtev in protesta krajanov Ambrusa preseli romsko družino Strojan in s tem poseže v njihove temeljne človekove pravice, je globoko neprimerna. Namesto da bi vlada v skladu s pravnimi normami zaščitila romsko družino, je prevladala populistična radikalnost, ki jo je s svojim ravnanjem spodbudila prav država. Kar se je zgodilo, ima lahko hude in daljnosežne posledice.

Odgovorni predstavniki države bi morali romsko problematiko reševati drugače. Z radikalno avtoritativnostjo države ne bomo uredili ničesar. Nasprotno, tokratni primer je lahko zgled za reševanje še mnogim notranjim konfliktom. Vsaka družba ima notranje konflikte, dolžnost državnih organov pa je, da jih rešujejo na civiliziran, človeški in pravno nesporen način.

Nujno je treba znova ustvariti neko raven strpnosti, tako med vaščani Ambrusa in Romi kot tudi v družbi sploh. Država pa naj v tem primeru prevzame vlogo posrednika, da bi vzpostavili strpnost med njimi. V tem sporu ne more zmagati nobena stran, sporazumeti se morata za skupno življenje. Če se bo radikalna nestrpnost ob podpori državnih institucij nadaljevala, bomo kmalu obveljali za najbolj nacionalistično državo v Evropi. Tega pa si najbrž ne želi nihče.

Spomenka Hribar, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Tanja Lesničar Pučko, dr. Aleš Črnič, dr. TANJA OBLAK, dr. Bogdan Lešnik, Darko Štrajn, Osman Djogić, dr. Zoran Pavlović, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Srečo Dragoš, mag. Božidar Flajšman, Melita Zajc, Miran Možina, Božo Repe, Matevž Krivic

Pridružite se podpisnikom: če želite oddati svoj podpis, lahko to storite na http://romi.mladina.si

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 19.11.2006 at 22:51:38


Kršenje pravic


Po mnenju kabineta varuha človekovih pravic naj bi bile kršene tele pravice

1) pravica do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen ustave, 5. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), 3. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah (SDČP), 9. člen Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah (MPPDP)),

2) pravica do svobode gibanja in pravica do svobodne izbire svojega prebivališča (32. člen ustave, 2. člen 4. protokola k EKČP, 13. člen SDČP, 12. člen MPPDP),

3) pravica do mirnega uživanja zasebnosti, družinskega življenja in doma (35. člen ustave, 8. člen EKČP, 12. člen SDČP),

4) pravica do mirnega uživanja osebne lastnine (33. člen ustave, 1. člen 1. protokola k EKČP, 17. člen SDČP),

5) obstaja sum neposredne diskriminacije prizadetih oz. kršitve pravice do enakosti na etnični podlagi (1. odstavek 14. člena, 63. člen ustave, 14. člen v povezavi s 1. členom 1. protokola ter 2. členom 4. protokola k EKČP, 7. člen SDČP, 20. člen MPPDP, 2., 4. in 5. člen MKORD),

6) obstaja sum neenake obravnave oz. kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen ustave),

7) niso bile spoštovane obveznosti države po pravu Evropskih skupnosti, zlasti po direktivi Evropskega sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost,

8) ni bila spoštovana Konvencija OZN o otrokovih pravicah (KOP).

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by tai on 19.11.2006 at 23:01:14


t wrote on 18.11.2006 at 01:47:35:
Saj ne boste verjeli, katera Slovenska družina ima v oskrbi ta grobn, ki je baje malce drugačen od drugih  ;D


sem mal pobrskala po netu (je bil napis spodaj na sliki tko mamljiv :P)
gre za grob strojanovih ;)

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by kopron on 19.11.2006 at 23:09:20

:question :question :question

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 19.11.2006 at 23:36:56


ARS wrote on 19.11.2006 at 22:51:38:

Kršenje pravic


Po mnenju kabineta varuha človekovih pravic naj bi bile kršene tele pravice

1) pravica do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen ustave, 5. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), 3. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah (SDČP), 9. člen Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah (MPPDP)),

2) pravica do svobode gibanja in pravica do svobodne izbire svojega prebivališča (32. člen ustave, 2. člen 4. protokola k EKČP, 13. člen SDČP, 12. člen MPPDP),

3) pravica do mirnega uživanja zasebnosti, družinskega življenja in doma (35. člen ustave, 8. člen EKČP, 12. člen SDČP),

4) pravica do mirnega uživanja osebne lastnine (33. člen ustave, 1. člen 1. protokola k EKČP, 17. člen SDČP),

5) obstaja sum neposredne diskriminacije prizadetih oz. kršitve pravice do enakosti na etnični podlagi (1. odstavek 14. člena, 63. člen ustave, 14. člen v povezavi s 1. členom 1. protokola ter 2. členom 4. protokola k EKČP, 7. člen SDČP, 20. člen MPPDP, 2., 4. in 5. člen MKORD),

6) obstaja sum neenake obravnave oz. kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen ustave),

7) niso bile spoštovane obveznosti države po pravu Evropskih skupnosti, zlasti po direktivi Evropskega sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost,

8) ni bila spoštovana Konvencija OZN o otrokovih pravicah (KOP).


Tokrat se s Hanžkom popolnoma strinjam v skoraj vseh točkah:

Skrajni čas je bil, da je nekdo omenil točko 4)  Saj bi res morali tamkajšnje objekte preveriti ali so postavljeni z vsemi dovoljenji in se torej tudi uživanje mirnega bivanja na svoji lastnini in v svojem domu ne bi smelo v nobenem primeru motiti in bi tako utišali vse morebitne zlonamerne govorice.  
Če so pa objekti postavljeni brez ustreznih pridobljenih dovoljenj  (če zaradi gozda in vodnega zajetja gradbena dovoljenja niso bila izdana), potem je  pa vprašljivo  bivanje na tej parceli.

S točkama 5) in 6) se tudi popolnoma strinjam, država je res ravnala zelo pristransko. Pravilno je ravnala, ko je zaščitila družino Strojan pred besnimi Ambrušani, pred tem pa več let ni naredila popolnoma nič, da bi pred napadi zaščitila krajane Ambrusa.

Tudi pri točki 7) lahko državi veliko očitamo.
Predvsem bi moralo veljati, da se vse državljane pred zakonom obravnava enako.
Nobenih izjem ne bi smelo biti zaradi narodnostne pripadnosti povzročitelja kaznivega dejanja.


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 20.11.2006 at 12:04:52


Bardo_Thodol wrote on 19.11.2006 at 23:36:56:
Tudi pri točki 7) lahko državi veliko očitamo.
Predvsem bi moralo veljati, da se vse državljane pred zakonom obravnava enako.
Nobenih izjem ne bi smelo biti zaradi narodnostne pripadnosti povzročitelja kaznivega dejanja.


V pravni državi, velja  da morajo so vsi državljani enaki pred zakoni, vendar to ne pomen, da mora nujno za vse državljane veljat isti zakon. V državi bi npr. lahko sprejeli zakon, da zaradi specifčnih kulturnih in etničnih zančilnosti avtohtone manjšine kot so npr. nomadstvo,  lahko koristijo za bivanje tudi področja v državni lasti pod pogoji, ki jih določa poseben zakon o romih (določi se npr.posamezna področja, na katerrih romi lahko začasno bivajo oz. bivakirajo...). Če se tega zakona ne da izvjat drgač, kot da država za te specifične pogoje mora zagotovit  posebno komunalno  infrstrukturo (dovoze, vodo, elektriko, kanalizacijo oz. drgače ekološko urejene odtoke) je to približno tako kot mora  za druge avtohtone manjšine npr. sprejmet obveznost, da sofinancira radijske/televizijske postaje, subvencionira jezikovno mešane oddelke v šolah manjše od običajnih standardov, dodatno subvencinira izdajo posebnih učbenikov, subevcionira kulturne dekjavnosti...). Z minimalnimi posegi in sredstvi bi se tako dalo legalizirat marsikateri obstoječi ciganski kapus ali najt primernjšega novega in spremenit način izplačila socilanih pomoči ne da bi se zarad tega njihov obseg kaj zvečala ali zamanjšal, sveda pa je za to treba imet relevantno organizarne romske skupnosti in angažirane  strokovnjake, ki razumejo socialno  komplesnost romskih skupnosti, saj se ti  ne morejo zanest na podporo matičnih narodov kot se npr. madžarska  ali italijanska manjšina.

Zadev se  lotevat na tak način je bilo očitno za prejšnje liberalne vlade prenaporno in so pod krinko napačo razumljene pravne države v imenu strpnosti rajš dopuščale stihijsko širjenje divijih naselij po nikogaršnji zemlji, sedanja nacionalistična pa  se v v imenu prav tako napačno razumljene pravne države v imenu reda in (ne)strpnosti loteva 'čiščenja' nadloge imenovne cigani.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 20.11.2006 at 12:19:59


ARS wrote on 19.11.2006 at 22:48:51:
Drugi člen Konvencije OZN o otrokovih pravicah pravi: "Države pogodbenice bodo s sprejetjem vseh ustreznih ukrepov zagotovile varstvo otroka pred vsemi oblikami razlikovanja ali kaznovanja zaradi položaja, delovanja, izraženih mnenj ali prepričanj njegovih staršev, zakonitih skrbnikov ali družinskih članov."

Za kaznivo dejanje posameznika naj bi bil v pravni državi odgovoren posameznik. Kolektivna krivda, ki se je zrušila na Strojanove, pa diši po srednjeveških časih "plemenskega reševanja težav". Prizadeti pa bojo (kot vedno) predvsem ženske (med njimi ena nosečnica) in otroci.

res dobr članek





titud wrote on 20.11.2006 at 12:04:52:
določi se npr.posamezna področja, na katerrih romi lahko začasno bivajo oz. bivakirajo...

... država za te specifične pogoje mora zagotovit  posebno komunalno  infrstrukturo

... kot mora  za druge avtohtone manjšine npr. sprejmet obveznost, da sofinancira radijske/televizijske postaje, subvencionira jezikovno mešane oddelke v šolah manjše od običajnih standardov, dodatno subvencinira izdajo posebnih učbenikov, subevcionira kulturne dekjavnosti...)

dobr si reku

nego ...
mogoče bi blo pa dobr 'njih' vprašat kaj hočjo ... strojane ...

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 20.11.2006 at 12:33:34


gape wrote on 20.11.2006 at 12:19:59:

titud wrote on 20.11.2006 at 12:04:52:
določi se npr.posamezna področja, na katerrih romi lahko začasno bivajo oz. bivakirajo...

... država za te specifične pogoje mora zagotovit  posebno komunalno  infrstrukturo

... kot mora  za druge avtohtone manjšine npr. sprejmet obveznost, da sofinancira radijske/televizijske postaje, subvencionira jezikovno mešane oddelke v šolah manjše od običajnih standardov, dodatno subvencinira izdajo posebnih učbenikov, subevcionira kulturne dekjavnosti...)

dobr si reku

nego ...
mogoče bi blo pa dobr 'njih' vprašat kaj hočjo ... strojane ...


Strojanovi bi moral ostat  tam kjer so (četud so tam na državni zemlji v na črno zgrajenih objektih) z vso  državno zaščito pred njimi (in amrušanov od njih), dokler se ne zrihta ustrezna zakonodaja, po kateri bi se lahko strojanovi kot pripadniki romske manjšine kjerkoli legalno naselili. Seveda bi se s tem odprlo pandorino skrinjico legalnosti/ustreznosti naselitve pretežne večine romov s sloveskim državljanstvom, zato bi blo za albalst bolj enostavno, da se zdila samo z njimi, za ostale rome pa se ne naredi po možnosti nič (saj bodo itak vsaj v času njihove albsati  lep tiho in pridni, ker se jim lahko drugače zgodi narod in izgon pod policijsko zaščito).      

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 20.11.2006 at 13:08:28

Problem je, ker za Romsko skupnost posebnega zakona, ki je v ustavi predviden, sloh še ni.
Že veljavni zakoni, tu posebej mislim na kazenski zakonik, naj bi pa veljal za vse enako.

Kadar mi namreč nekdo grozi in streže po življenju, mi je čisto vseeno ali je to Slovenec ali Rom.
Roka pravice bi morala vsakogar obravnavati enako.
Če se ji to ne zdi vredno, si bom pač moral varnost zagotoviti sam. To pa pomeni batine, širše proteste in tudi glasno izraženo nezaželenost takega soseda.

Kolikor vem z Romi na splošno po Sloveniji ni nekih večjih problemov. V Prekmurju imajo celo svoj radio, kar je redkost tudi za evropske razmere.
Zanimivo pa je, da prihaja med dolenjskimi Romi pogosteje do nasilnih incidentov, saj pretepajo celo svoje predstavnike v občinskih svetih (pred nekaj dnevi je bil pretepen romski svetnik Grm, ker naj bi ovadil drugega Roma, ki je streljal po romskem naselju.)

Glede na to, da tu ne gre toliko za Romsko problematiko, kot za problem kriminalitete družine Strojan, bi se moralo pisati o družini Strojan v kontekstu kriminala in ne v kontekstu nekakšnega "vsesplošnega slovenskega zatiranja Romov", saj večini Romov po Sloveniji nihče nič noče in živijo povsem normalno življenje, ki je pogosto celo boljše in z več privilegiji, kot ga živi kakšna neromska družina, ki jo je prizadela nezaposlenost.

Tako tendenciozno obarvano poročanje medijev torej samo namenoma podžiga občajno že pozabljene in prerasle negativne medetnične emocije.  
Ampak glavno, da so ljudstvu spet postregli s še eno kostjo za glodat, medtem ko gredo veliko pomembnejše zadeve neopazno mimo.



Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 20.11.2006 at 14:45:12


Bardo_Thodol wrote on 20.11.2006 at 13:08:28:
Problem je, ker za Romsko skupnost posebnega zakona, ki je v ustavi predviden, sloh še ni.
Že veljavni zakoni, tu posebej mislim na kazenski zakonik, naj bi pa veljal za vse enako.

Kadar mi namreč nekdo grozi in streže po življenju, mi je čisto vseeno ali je to Slovenec ali Rom.
Roka pravice bi morala vsakogar obravnavati enako.
Če se ji to ne zdi vredno, si bom pač moral varnost zagotoviti sam. To pa pomeni batine, širše proteste in tudi glasno izraženo nezaželenost takega soseda.

Kolikor vem z Romi na splošno po Sloveniji ni nekih večjih problemov. V Prekmurju imajo celo svoj radio, kar je redkost tudi za evropske razmere.
Zanimivo pa je, da prihaja med dolenjskimi Romi pogosteje do nasilnih incidentov, saj pretepajo celo svoje predstavnike v občinskih svetih (pred nekaj dnevi je bil pretepen romski svetnik Grm, ker naj bi ovadil drugega Roma, ki je streljal po romskem naselju.)


Pod kaznivo dejanje (ali vsaj prekršek) se šteje tudi neprijavljeno bivanje oz.  bivanje na neobstoječme naslovu. Ker pa velik del romske populacije biva v zgradbah, ki so nelegalne in zato ne morejo dobiti niti hišnih številk, je to njihovo bivanje le prvo (ali zadnje, odvisno od zornega kota) v nizu kriminaliziranja romov. V bližini ribnice že destelja biva na  nikogaršnjei zemlji v barakah in prikolicah na destine 'ribniških' romov brez vsake komunalne opremljenesti, ker jim tam občina nikakor ne more legalizirat naselja, ker se nahaja točno pod daljnovodom in samo vprašanje časa je, kdaj se bo tudi tu 'zgodil narod', 'balavan revolucija', ki bo kriminalizirla nihovo tamkjašnje bivanje 'v paketu' s pogostim medsebojnih  obračunavanjem z vatrenim in hladnim orožjem...


Quote:
Glede na to, da tu ne gre toliko za Romsko problematiko, kot za problem kriminalitete družine Strojan, bi se moralo pisati o družini Strojan v kontekstu kriminala in ne v kontekstu nekakšnega "vsesplošnega slovenskega zatiranja Romov", saj večini Romov po Sloveniji nihče nič noče in živijo povsem normalno življenje, ki je pogosto celo boljše in z več privilegiji, kot ga živi kakšna neromska družina, ki jo je prizadela nezaposlenost.

Tako tendenciozno obarvano poročanje medijev torej samo namenoma podžiga občajno že pozabljene in prerasle negativne medetnične emocije.  
Ampak glavno, da so ljudstvu spet postregli s še eno kostjo za glodat, medtem ko gredo veliko pomembnejše zadeve neopazno mimo.


V eni končni  instanci delijo strojnovi usodo pretežne večine dolenjskih romov: niso na svojem oz. so na nikgaršnjem, zato se izgon ponuja kot opcija, s katero so posredno 'rešijo' tudi druge pojavne oblike njihove dejaske in domnevne krimnalne dejavnosti.    

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 20.11.2006 at 15:25:33

Če kdorkoli že (Kazahstanci, Romi, Aboridjini ...) biva nezakonito na zemlji nekoga, ki je lastnik tega ozemlja (država, cerkev, privatnik) in ga njihovo bivanje na njegovem ozemlju ne moti, potem tudi mene nič ne moti.

Motiti bi me pa začelo, če je na tem ozemlju naprimer zajetje pitne vode iz katerega pijem tudi jaz (in obstaja nevarnost onesnaženja iz greznic v naselju) ali če bi me začeli ti Kazahstanci (da ne bomo kar naprej omenjali samo Romov) celo fizično ogrožati in me napadati.
V tem primeru pričakujem od države, da me zaščiti, sicer se bom pripravljen zaščititi sam in najmanj pregnati tečne Kazahstance.
(Pa naj mi Borat oprosti, ker res nimam nič osebno proti Kazahstancem  8-) )



Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 20.11.2006 at 16:00:16

Keč prav romov je njihova avtotonost, v tem, da so državljani slovenije  s vsemi svojimi posebnostmi, da so povečini zapolnili vse prostorske in socilane niše, kjer bili lahko stoletja znosni ali vsaj ne preveč  moteči.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 23.11.2006 at 07:54:12




Končno ena konkretna analiza ciganskega sranja, kateremu se danes reče romska problematika:

http://hervardi.com/ciganska_problematika.php


Žalostno, da moramo v imenu politične korektnosti gledati take analize s strani nacionalistov - nekdo pač mora opraviti umazano delo.



uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 23.11.2006 at 09:01:34

Gledam in poslušam  tele patriotske  proticiganske izjave  naših jako korajžnih lasatih in kosmatih  fantov, možov in celo rdečeliččnih  žena na nočnih vaških stražah ob gorečih kresovih  in si predstavljam kako  bi tem istim podeželskim fantom in ženam nacistično  zvene te iste proticiganske izjave, če bi jih izrekali obritoglavi fantje in bledolična  dekleta z bolj  urbanim imidžem:  preluknjanimi  nosovi in ušesi, tatuji,  usnjenimi  jaknami, strganimi  kavbojkami  in  vojaškimi  bulerji....

V obrambi pred istim skupnim sovragom ciganom bi se ziher pobili med sabo  :-/ >:( :'(

(počakmo, da jih v sprejeme v metropolo jankovič in videli bomo)

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 23.11.2006 at 14:16:13

Najdu link do ta novega predloga zakona o romih

http://www2.gov.si/upv/vladnagradiva-04.nsf/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/5375108f6a52f311c125722e004e3fdf/$FILE/Predlog%20zakona%20-%2022.11.06.doc



katerega bistvo je, da se pristojnost za 'reševanje romskega vprašanja' prenaša iz lokalnega na vladni/državni nivo  'za ureditev razmer v primeru, ko neurejenost romskih naselij v posamezni samoupravni lokalni skupnosti privede do ogrožanja zdravja pripadnikov romske skupnosti, dalj časa trajajočega motenja javnega miru, ogrožanja okolja ali večjih sporov med prebivalci občine. V tem primeru lahko vlada z državnim prostorskim aktom poseže na območje katerekoli občine, prednostno pa na območje občine, ki ni izpolnila obveznosti iz drugega odstavka tega člena (po katerem so za urejanje problematike romskih naselij zadolžene samoupravne lokalne skupnosti).

Kako si vlada konkretno loteva urejanja razmer je lepo pokazala v ambrusu, tako da po moje je zakon le poskus naknadne legalizacije že preiskušenih vladnih ukrepov za 'discipliniranje' romov. Uvajajo se tudi delovna telesa po občinah, od katerih je najmanj polovica prebivalcev občine, ki niso člani občinskega sveta, od slednjih pa večina pripadnikov romske skupnosti (tako da večine itak ne morejo tvorit romi).. Ustanovil naj bi se tudi svet romske skupnosti na državni ravni, katerega člani naj bi bili vsi predstavniki romskih skupnosti v  svetiih in najmanj osem predstavnikov zveze romov slovenije, pri čemer njihovo število ne sme presegati ene tretjine vseh čalnov sveta. Romi tako ne bodo v ničemer odločali o sebi, občine in vlada pa  jih bodo imeli za paravan, s katerimi bodo formalno pokrivali ukrepe, ki bodo spričo manjšinske prisotnosti lahko uprejeni tudi proti interesom romov samih.      

Janša bo z zakonom demokatično zakamufliral svoje videnje 'reševanja romske problmatike', ki se po moje ne razlikuje bistveno od jelinčeičevega predloga  zakona, ki vsaj ne slepomiši okrog tega, da le formalno zadovljuje zahteve ustave po posebnem zakonu o romski supnosti v katerem je  itak napisano le te to, da so romi enaki  pred zakonom:  http://www.sns-mb.si/?p=66


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Eva on 24.11.2006 at 17:42:54

ne vem, če je že kje blo , ampak jest sm dones dobila po pošti
http://www.bfro.uni-lj.si/Kat_genet/konji/drugo/ambrus.doc

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by sinjeoka on 24.11.2006 at 18:47:43

Vidim, da se tule še vedno žvečijo skoraj iste teme, forum je izgubil na svoji ostrini, širini in globini ... vidim pa, da se določene stvari v nekaterih glavah vseeno premikajo. (Ali pa tudi ne in se jim dogaja le še eden izmed mnogih pobesnelih nihajev njihove osebnostne dvoličnosti.  ;D Kdo bi vedel  ::) )

Medtem, ko se Sloveniji dogaja ljudstvo (zakaj ravno ta čas in ne pod razsvetljeno LDS&SD, je seveda vprašanje za tistega, ki pozna nekoliko ozadje različnih teorij spora), pa se ena izmed starejših članic EU ubada z neprijetnim vprašanjem kulturnega relativizma.


Zgodba gre takole:

"Čistokrvna Evropejka" in "podsaharski Afričan" se srečata, zaljubita, poročita, žal pa ne živita srečno do konca svojih dni, saj se jima v zakonu rodi deklica. Ko deklica nekoliko zraste, se očka spomni, da je stvar njihove (kulturne) navade faraonsko obrezovanje. Mamica je seveda nad idejo šokirana in se loči. Razplamti se seveda bitka za skrbništvo. Postavi se vprašanje, ali sodišče sme otroka zaupati očetu in očetu priznati pravico, da sme otroka vzgajati po svoji vesti in kulturnemu izročilu ali pa naj posluša mater, ki trdi, da bo oče dal svojega otroka pohabiti.


Kdo ima v tem sporu prav? (seveda po vašem mnenju)


p.s. Zgodba je nekoliko skrajšana in prirejena ... dilema ostaja ista

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 24.11.2006 at 19:47:33

Infibulacija je v večini evropskih držav prepovedana, kar je tudi prav, saj žensko pohabi skoraj bolj, kot če bi ji odrezali roko. Tak poseg izvesti na otroku pa še bolj spada v anale kriminala, kot med "strpnost do kulturnih raznolikosti".

Primer ni tako zelo različen od našega "primera družine Strojan", kjer se tudi apelira na sprejemanje "etnične različnosti".
Etnična različnost da, vendar do neke meje, ki je tudi za vse druge označena kot meja kriminala.

Cigani, ki igrajo na violine in plešejo v svojih pisanih oblačilih so mi prav simpatični in jim tudi sam rad zaploskam, če me pa ta isti cigan okrade, je vseh simpatij do sumljivih "etničnih" navad konec in se jim je treba upreti enako, kot bi se uprli tudi, če bi jih izvajal "civil".

V nasprotnem bi lahko v imenu take strpnosti do etničnih različnosti dovolili tudi kakšnemu ljudožerskemu plemenu, da čez dan po Ljubljani lovi domorodce in jih nato zvečer ob romantični glasbi bobnov ob Ljubljanici speče na ražnju.

Podobno bi bilo torej potrebno tudi tistemu "podsaharskemu afričanu" na vsak način preprečiti pohabljenje svoje hčere, saj je v evropskem okolju tako dejanje sankcionirano kot  nesprejemljivo in kaznivo.



Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Devi on 24.11.2006 at 19:55:11


sinjeoka wrote on 24.11.2006 at 18:47:43:
se očka spomni, da je stvar njihove (kulturne) navade faraonsko obrezovanje.

kaka rit dvolična :P
zakaj se pol s tako ni že oženil, če je to za njega edino sprejemljivo pri ženski?
poleg tega je ta del kulturne navade itak uradno že (upam da) povsod prepovedan, tak da ga lahko mama za namero prijavi tud na njihova sodišča
naj njemu kaj odrežejo

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by sinjeoka on 24.11.2006 at 21:15:08


Devi wrote on 24.11.2006 at 19:55:11:

sinjeoka wrote on 24.11.2006 at 18:47:43:
se očka spomni, da je stvar njihove (kulturne) navade faraonsko obrezovanje.

kaka rit dvolična :P


::) A če bi pa telesno že obrezana (pohabljena) ženska, zahtevala intervencijo sodišča, da njeno hčer ne bi doletela ista usoda, bi bilo pa kaj drugače?



Devi wrote on 24.11.2006 at 19:55:11:
[quote author=sinjeoka link=1162728707/105#118 date=1164390463]

zakaj se pol s tako ni že oženil, če je to za njega edino sprejemljivo pri ženski?
poleg tega je ta del kulturne navade itak uradno že (upam da) povsod prepovedan, tak da ga lahko mama za namero prijavi tud na njihova sodišča
naj njemu kaj odrežejo



ko bi bila zadeva tako preprosta ...


V Franciji imajo tudi prepoved nošenja verskih simbolov v javnih šolah, pa francoze danes vsi  pljuvajo, ker so to prepoved uveljavili v primeru rut.

Drugače pa imamo po Evropi celo nekaj sodb zaradi različnih oblik telesnih mutilacij, ki gredo v smeri kulturnega relativizma in dejanja ne štejejo za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, temveč za kulturno posebnost, ki spada v določeni skupnosti v sprejemljive okvire.


U bistvu gre za zanimivo evolucijo družbene zavesti (in odličen test za presojo načelnosti) ... Ko neko dejanje iz "dopustnega" postane "zapovedano".

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by sinjeoka on 24.11.2006 at 21:19:16


Bardo_Thodol wrote on 24.11.2006 at 19:47:33:
Infibulacija je v večini evropskih držav prepovedana, kar je tudi prav, saj žensko pohabi skoraj bolj, kot če bi ji odrezali roko. Tak poseg izvesti na otroku pa še bolj spada v anale kriminala, kot med "strpnost do kulturnih raznolikosti".

Primer ni tako zelo različen od našega "primera družine Strojan", kjer se tudi apelira na sprejemanje "etnične različnosti".
Etnična različnost da, vendar do neke meje, ki je tudi za vse druge označena kot meja kriminala.

Cigani, ki igrajo na violine in plešejo v svojih pisanih oblačilih so mi prav simpatični in jim tudi sam rad zaploskam, če me pa ta isti cigan okrade, je vseh simpatij do sumljivih "etničnih" navad konec in se jim je treba upreti enako, kot bi se uprli tudi, če bi jih izvajal "civil".

V nasprotnem bi lahko v imenu take strpnosti do etničnih različnosti dovolili tudi kakšnemu ljudožerskemu plemenu, da čez dan po Ljubljani lovi domorodce in jih nato zvečer ob romantični glasbi bobnov ob Ljubljanici speče na ražnju.

Podobno bi bilo torej potrebno tudi tistemu "podsaharskemu afričanu" na vsak način preprečiti pohabljenje svoje hčere, saj je v evropskem okolju tako dejanje sankcionirano kot  nesprejemljivo in kaznivo.


I wish

bojim se, da si s sklicevanjem na čisti legalizem udaril mimo realnosti (izvršenih dejstev)

zato ker ... dejansko so tovrstna ravnanja mnogokrat v udejanjanju črke zakona tolerirana po principu (ne)izvršenih dejstev (sankcij)  


kaj je meja kriminala, je kulturno pogojeno in v zahodni sferi ima krščanstvo vsaj nekaj prstov vmes  ;D

oziroma primer Strojan ... pravica otrok Strojanov do varnega in spodbudnega okolja v katerem se bodo naučili socialnih veščin za življenje (in tekmo) med navadnimi ljudmi vs. pravic staršev Strojanov, da svoje otroke vzgajajo v skladu s svojim kulturnim izročilom

(čeprav se dejansko ne spomnim, da bi bile karakteristike kot na primer; kurjenje avtomobilov, kuhanje mamil, izsiljevanje in pretepanje, kdajkoli omenjene v pripovedovanju moje babice o Romih, tako da je sploh vprašanje, če je tovrstno obnašanje Romov stvar njihovega kulturnega izročila  :-? )

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 24.11.2006 at 22:00:40


sinjeoka wrote on 24.11.2006 at 21:19:16:
kaj je meja kriminala, je kulturno pogojeno in v zahodni sferi ima krščanstvo vsaj nekaj prstov vmes  ;D


Meja kriminala izhaja iz prakse, nato pa je jasno zapisana tudi v zakonih.
Biblijski zakonik (desetih zapovedi) je bolj židovski, kot krščanski, čeprav so si ga spotoma prisvojili tudi krščanarji, kot še marsikaj drugega.

Evropsko kulturo je seveda sooblikovalo tudi krščanstvo, vendar so se naprednejši premiki dogodili šele s pojavom  gibanj, ki so se poskusom absolutne nadvlade krščanske ideologije uprla (od razsvetljenstva in renesanse  naprej) in ji na tak način niso dovolila, da bi nadvladala na vseh področjih, čeprav ji vpliva povsem nikoli niso odvzela.

Najverjetneje brez tega dinamičnega antagonizma tudi ne bi bili mogoči danes že vsem znani rezultati evropske civilizacije.
Če bi prevladala zgolj krščanska ideologija, prav gotovo ne, brez nje pa najverjetneje tudi ne, saj potem ne bi bilo več tiste nujno potrebne tenzije, ki je največji generator napredka.

Ta znotraj kulturni antagonizem je tudi tisto, kar je v islamu simptomatično odsotno in kar se tam nikoli ni zgodilo in zaradi česar se v nekem smislu še vedno nahajajo v nekakšnem "srednjem veku". Islam namreč ni nikoli izkusil podobnih gibanj kot so reformacija, razsvetljenstvo in drugih družbenih faz prehoda, ki so se zgodile v zahodni "krščanski" civilizaciji.



Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by sinjeoka on 24.11.2006 at 22:22:40


Bardo_Thodol wrote on 24.11.2006 at 22:00:40:

sinjeoka wrote on 24.11.2006 at 21:19:16:
kaj je meja kriminala, je kulturno pogojeno in v zahodni sferi ima krščanstvo vsaj nekaj prstov vmes  ;D


Meja kriminala izhaja iz prakse, nato pa je jasno zapisana tudi v zakonih.
Biblijski zakonik (desetih zapovedi) je bolj židovski, kot krščanski, čeprav so si ga spotoma prisvojili tudi krščanarji, kot še marsikaj drugega.

Evropsko kulturo je seveda sooblikovalo tudi krščanstvo, vendar so se naprednejši premiki dogodili šele s pojavom  gibanj, ki so se poskusom absolutne nadvlade krščanske ideologije uprla (od razsvetljenstva in renesanse  naprej) in ji na tak način niso dovolila, da bi nadvladala na vseh področjih, čeprav ji vpliva povsem nikoli niso odvzela.

Najverjetneje brez tega dinamičnega antagonizma tudi ne bi bili mogoči danes že vsem znani rezultati evropske civilizacije.
Če bi prevladala zgolj krščanska ideologija, prav gotovo ne, brez nje pa najverjetneje tudi ne, saj potem ne bi bilo več tiste nujno potrebne tenzije, ki je največji generator napredka.

Ta znotraj kulturni antagonizem je tudi tisto, kar je v islamu simptomatično odsotno in kar se tam nikoli ni zgodilo in zaradi česar se v nekem smislu še vedno nahajajo v nekakšnem "srednjem veku". Islam namreč ni nikoli izkusil podobnih gibanj kot so reformacija, razsvetljenstvo in drugih družbenih faz prehoda, ki so se zgodile v zahodni "krščanski" civilizaciji.



;D Lepo, da pri nas obstajajo ljudje, ki menijo, da so napisani zakoni jasni  ;D

Čeprav, begu v legalizem se očitno ne znaš izognit, oziroma nepriznavanje dejanskega dogajanja je malo nojevsko ...


Civilizacijske pridobitve so seveda stvar in otrok nekega časa. Dandanes bi bilo smešno trditi, da je črkopisje nekaj "najnaprednejšega"  ;D

(eh whatever ...

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 24.11.2006 at 22:45:38

Zakoni so dovolj jasni, vendar, če ni volje oziroma interesa, da bi se jih spoštovalo, jih tudi ni noben problem zaobiti.

Ne bi ravno rekel, da so civilizacijske pridobitve stvar nekega časa, saj se v istem času, ko so nekje lahko tudi sredi revolucije, nekje drugje ne zgodi čisto nič.
Civilizacijske pridobitve so bolj posledica tega, v kakšni fazi se je znašel nek točno konkretni proces.

"Črkopisja" pa ne razumem dobesedno in mi predstavlja bolj kot ne metaforo za dogovorjeno.
Če  vzamem za primer današnje najnaprednejše dosežke naprimer v telekomunikacijah in medijih kot je internet in podobni družbeni fenomeni v eksplozivni rasti, je jasno, da vse to sploh ne bi moglo funkcionirati brez natančnih dogovorov in standardov, ki se jih moramo vsi, ki v tem sodelujemo brez izjeme držati, pa čeprav se pogosto tega niti ne zavedamo. In čeprav za vso to mašinerijo ne stoji nobena "policijska prislila" se začuda tega prav pridno držijo po vsem svetu enako. Vse v imenu napredka ...





Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 25.11.2006 at 11:40:55

zakoni so jasni ja
jih je pa velik
pa še moralno etične plati vseh sranj
pa kuturne razlike
nč ni več simpl ...

jest mislm da če se odločiš za netrpljenje je ok


sinjeoka wrote on 24.11.2006 at 18:47:43:
Kdo ima v tem sporu prav? (seveda po vašem mnenju)

p.s. Zgodba je nekoliko skrajšana in prirejena ... dilema ostaja ista


... in za mene to pač ni ista dilema ...


je pa mogoče tole

sinjeoka wrote on 24.11.2006 at 21:19:16:
(čeprav se dejansko ne spomnim, da bi bile karakteristike kot na primer; kurjenje avtomobilov, kuhanje mamil, izsiljevanje in pretepanje, kdajkoli omenjene v pripovedovanju moje babice o Romih, tako da je sploh vprašanje, če je tovrstno obnašanje Romov stvar njihovega kulturnega izročila  :-? )

vredno razmisleka ...
kaj je iz strojanov naredilo to kar so?

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 25.11.2006 at 12:15:36


gape wrote on 25.11.2006 at 11:40:55:
vredno razmisleka ...
kaj je iz strojanov naredilo to kar so?

V skladu z doktrino, da si vsak sam ustvarja realnost, so mogoče  le preveč negativno razmišljali in potem padli pod "negative attraction"

Če bi si Strojani ogledali film "The Secret", bi jim ziher šlo takoj na bolje.
Ambrušane bi morali začutiti z malo bolj pozitivnimi emocijami in ti bi jih takoj sprejeli medse z odprtimi rokami.

8-)


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 25.11.2006 at 12:54:10


Bardo_Thodol wrote on 25.11.2006 at 12:15:36:
preveč negativno razmišljali

verjetno ... skor zihr
ampak
zakaj?

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by kopron on 25.11.2006 at 14:06:38

jaz bi rekel , da zaradi vzgoje :exclamation ... ker, v verigi staršev, je na nekem členu nekdo popustil  :(( z slabimi življenjskimi razvadami  :-?) in tako se je začeloooooooo, in se ne konča, kot nekak začaran krog  :'( Lp, B by K .

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by kopron on 25.11.2006 at 14:17:28


Bardo_Thodol wrote on 25.11.2006 at 12:15:36:

gape wrote on 25.11.2006 at 11:40:55:
vredno razmisleka ...
kaj je iz strojanov naredilo to kar so?

V skladu z doktrino, da si vsak sam ustvarja realnost, so mogoče  le preveč negativno razmišljali in potem padli pod "negative attraction"

Če bi si Strojani ogledali film "The Secret", bi jim ziher šlo takoj na bolje.
Ambrušane bi morali začutiti z malo bolj pozitivnimi emocijami in ti bi jih takoj sprejeli medse z odprtimi rokami.

8-)

:)

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by lola on 25.11.2006 at 19:35:31


gape wrote on 25.11.2006 at 12:54:10:

Bardo_Thodol wrote on 25.11.2006 at 12:15:36:
preveč negativno razmišljali

verjetno ... skor zihr
ampak
zakaj?


Ampak zakaj? Zakaj imam občutek, da si na vse kriplje prizadevaš najti razloge, odgovornost in krivce vsepovsod drugje, samo ne pri družini Strojan? Vsak je odgovoren zase, za svoje ravnanje, tudi če je imel nesrečno otroštvo, ali je rasel brez očeta, ali je Rom, ali karkoli, kar ljudje najdejo za izgovor za svoje slabo ravnanje.

Zelo mi ugaja današnji intervju s Spomenko Hribar v Mladini, kjer med drugim pravi:
"Kar zadeva posebno ravnanje z Romi nasploh, pa bi rekla, da so za svoje bivanje danes in jutri v prvi vrsti sami odgovorni. Kakor smo Slovenci odgovorni sami zase. In drugi narodi. Vsak narod.    ...... Če res želijo ohraniti svojo kulturo, svoj jezik, lastno identiteto v neromskem okolju, če želijo obstati in ostati Romi, se morajo držati zakonov dežele, kjer živijo. Ne morejo kar čakati, da jih kot manjšine varujejo drugi, parazitirati in zahtevati, zahtevat...da jim država pomaga in ji vzdržuje."

In še: "Seveda mora država Rome kot manjšino - kot druge manjšine - zaščititi, jim dati več bonitet kot večinskemu narodu, vendar jih ne more dobesedno vzdrževati."

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by tai on 25.11.2006 at 23:55:25

se pravi, da lahko vse manjsine mirno ohranjajo svojo kulturo, ampak seveda ne smejo pozabit, da zivijo v okolju druge kulture. in, ce dominantna kultura nekaj ne odobrava morajo pac s tem prenehat. ker je to okolje v katerem zivijo. in caprav jim to isto okolje daje v bistvu ne daje nicesar - niti stanovanja, niti pravic, niti podpore - ne moralne ne financne - naj bojo pac pokorni... ker je to dominantna kultura...

kako zelo bolano!

ze na zacetku nisem razumela, kako je sploh lahko prislo, do tega z romi... sem misnla, da se hecajo...
se posebej glede na to, da se z njimi zdj "ukvarjajo" blazno pametni ljudje na visokih polozajih, ki razglabljajo na veliko in siroko, kako in kaj, potem se pa domov odpeljejo z enim od svojih petih avtomobilov, se zleknejo v svoji lepo urejeni hisici in razmisljajo, v katerega izmed svojih treh vikendov bojo sli cez vikend...
mislm za popiz...

js razumem ljudi. res jih. stekam, da na koncu omov niso vec prenesl...
ampak to so se vseeno ljudje. halo!
mi smo imel v bloku rome in nisi nikol tocno vedu, kolk jih notr sploh v resnici zivi... ma vcasih jih je blo 5, vcasih pa tud 20... in to je bil sunder nonstop... starejsi med njimi niso imel lih ful. higienskih navad, vecinoma so vsi med sabo nosil iste obleke, poslusal so svojo glasbo in nasploh si v bloku vedno vedel, da so oni med nami...

in potem so, norci, v bloku sli zbirat podpise, seveda brez vednosti teh romov, da bi jih izselil...
in jim je tud uspel! sicer nevem kako, al so se pol ti romi sami preselil al ne - ampak preselil so se...
noro!
in js sm glasno in jasno povedala, da niti slucajno ne bom nic podpisala!
zakaj?
zato, ker so to romi?!
ker so drugacni?!
ker so nepismeni?!
ker ne poslusajo slovenske narodne?!

da ne omenjam tega, da imamo v bloku eno opravljivo zensko, ki se vtakne cist v vsacga in kr pozvoni na vratih in hoce k vsakemu na kavo...
imamo starejsi par, ki cuva dva izredno nadlezna otroka, ki se lovita po hodniku in se dereta...
in zakaj potem njih ne izselimo?

preprosto. zato, ker so slovenci. ker so nasi. in ce bi jih preoblekl v rome, pool bi nas kar naenkrat zacel motit.
tko nas pa ne...

mislm... tumac!
ne stekam tega... to je bolano...
res je, da so romi mal deviantni, ampak sam neki -  ce bi ljudje tko ravnal z mano, tko kt z njimi - bi bla deviantna tud jst!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Oldi on 25.11.2006 at 23:57:43


lola wrote on 25.11.2006 at 19:35:31:
In še: "Seveda mora država Rome kot manjšino - kot druge manjšine - zaščititi, jim dati več bonitet kot večinskemu narodu, vendar jih ne more dobesedno vzdrževati."


Tako kot oni funkcionirajo in če jih država obravnava enakopravno, še kako lahko in lepo živijo od tega, kar jim država mora dati.
In to je eden od problemov, drugi pa je, da jih z našimi organi pregona praktično ni moč ukrotiti, kot tudi ni moč ukrotiti kogarkoli, če se odloči biti klošar in baraba. Čez poletje ga serje, da ga čez zimo dajo na toplo in ob polno mizo.

Obstajata 2 rešitvi
- Zanje in za barabe bi morali narediti druge zakone, kar pa ni možno.
- Obstoječo zakonodajo napisati tako, da recimo kdor ne pošilja otrok v vrtec in šolo ne dobi nobene podpore in se ga celo pošlje v arest oziroma oglobi. Za nepopravljive barabe pa prisilno delo dokler se ne popravi.

Še prej pa seveda obravnava kultirno drugačnih in barab njim primerno, torej jim dati možnost, da se že v samme začetku lahko odpravijo po poti usklajenega sobivanja z okolico.

Tudi tu trčimo ob problem staršev, ki svojih otrok enostavno nočejo vključiti v to - roko na srce - bedno družbo, bedno v smislu nenehnega pehanja za nekaj, kar nas v končni fazi dela nesrečne.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by tai on 26.11.2006 at 00:57:57

Oldi,
iskreno upam, da nikoli ne bos izgubil doma, da bos mogel na cesto.
ker to kar si napisal...   :'(

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Oldi on 26.11.2006 at 01:12:19

Kaj sem pa takega napisal?
Morda "klošar in baraba". Klošar je eno, baraba drugo, s klošar in baraba sem pa hotel na kratko imenovati nekoga, ki mu ni kaj vzeti, nima s čem plačati kazni, v arestu mu morda sploh ni toliko huje kot na svobodi.

Kar se pa izselite Strojanovih tiče sem pa bil seveda proti že od samega začetka, je ap tudi tu isti problem. Če bi nekdo premožen delal to kar delajo oni, bi mu že davno vse porušili, plačal bi kup kazni ... Njim je pa malo teže porušiti vse kar imajo, jim je treba dati drugo lokacijo, hišo ali vsaj kontejner. Torej smo spet v situaciji, kjer nekdo kot oni samo profitira, ostali državljani pa (z rušenjem) izgubimo. In smo tu, v po defoltu povsem drugi situaciji, ki jo je nemogoče reševati na enak način, na drugačen pa prav tako ne.
In posledica je to kar imamo, na tisoče mobiliziranih ljudi, ki ob kresovih z "vilami" branijo svoje domove.

Skratka vse to kar pišem bi lahko na kratko povzel: Naš sistem ni zmožen razrešiti tega problema.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Petra G. on 26.11.2006 at 01:58:18


t wrote on 23.11.2006 at 07:54:12:
Končno ena konkretna analiza ciganskega sranja, kateremu se danes reče romska problematika:

http://hervardi.com/ciganska_problematika.php


Žalostno, da moramo v imenu politične korektnosti gledati take analize s strani nacionalistov - nekdo pač mora opraviti umazano delo.



uživajte!



sem prej to mal brala, pa tud poznam eno punco iz ambrusa in ej ona mi tud mal povedala kaj je tam dogajalo. mislim in pol se eni še čudijo in obsojajo grde, grde, zlobne amružane, da jih nočejo več tam gledta. mislim, halo!!! sploh pa čist adijo ko pol hočejo vse cigane not potunkat, ko se točno ve, da je tam problem samo in zgolj z klanom Strojan.

btw, jst bi tud parcelo dobila rada od države, pa lepo urejeno hišo gor, po možnosti v okolici Bohinja ali pa nekje na obali, pa mela bi 400k socialne podpore, pa avta ne bi mela registriranega, davka ne bi nobenega plačala, hrano bi si vso lepo narobutala pa cunje nafehtala; folka pa ne bi izsiljevala, umorila, starih mam pa atov ropala in pretepala, vsem naokol grozila, čeprav se bojim, da je to ključni faktor, da bi dobila vse tisto prej našteto

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by lola on 26.11.2006 at 15:10:00


tai wrote on 25.11.2006 at 23:55:25:
se pravi, da lahko vse manjsine mirno ohranjajo svojo kulturo, ampak seveda ne smejo pozabit, da zivijo v okolju druge kulture. in, ce dominantna kultura nekaj ne odobrava morajo pac s tem prenehat. ker je to okolje v katerem zivijo.

Točno tako. Če za vse npr. velja, da ne kradejo avtomobilov, da jih registrijajo, da jih ne odlagajo v gozdove, potem to velja tudi za Rome. A je to tako težko skapirat?


Quote:
in caprav jim to isto okolje daje v bistvu ne daje nicesar - niti stanovanja, niti pravic, niti podpore - ne moralne ne financne - naj bojo pac pokorni... ker je to dominantna kultura...


Za stanovanja še nisem slišala, da bi jih komurkoli, tudi Slovencem, država kar delila.
Obstajajo npr. socialna stanovanja, ki jih razpiše občina, na razpis se prijavijo zainteresirani, komisije točkujejo vloge in nato odločijo o upravičencih. Nacionalnost se ne točkuje. Je pa stvar posamezne občine, koliko socialnih stanovanj sploh ima na voljo. Nekatere, zlasti manjše, jih skorajda nimajo.
Pravice veljajo za vse državljane enako, v ustavi in zakonih ne pišejo o Slovencih pač pa o državljanih.
Kar se pa tiče podpore, zlasti finančne, so Romi zelo dobro seznanjeni z vsemi možnimi oblikami in so jih v polni meri tudi deležni, vseh socialnih transferjev, kar jih je, od denarne pomoči, otroških dodatkov, starševskih dodatkov, za nič niso prikrajšani. Tako da, ne bluzi, kar tjavendan nekaj napamet.


Quote:
kako zelo bolano!


bolezen pa kar sebi pripiši

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by kopron on 26.11.2006 at 21:00:07

Lola, good enough ... :) ...čeprav, tudi sočustvujem z Strojanovim " klanom"  :-/... bye ...

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Oldi on 27.11.2006 at 08:32:56

Tudi če od "Hervardijev" pol odvzamemo je še vedno jasno, da je pravna država kot jo imamo očitno nemočna - kar sem trdil že na samem začetku te štorije, sploh pa če jo cepimo na demokratično državo kjer imajo manjšine več pravic kot ostali. Seveda je slednje potrebno, a ne v smislu kriminala.

Kar se pa Hanžka tiče pa on ni zaščitnik večine, to mora ščititi pravna država, je pa zaščitnik manjšine in odpeljati otroke iz svojega doma zaradi ustrahovanja sosedov, je treba obsoditi.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 27.11.2006 at 10:39:36


lola wrote on 26.11.2006 at 15:10:00:
Za stanovanja še nisem slišala, da bi jih komurkoli, tudi Slovencem, država kar delila.
Obstajajo npr. socialna stanovanja, ki jih razpiše občina, na razpis se prijavijo zainteresirani, komisije točkujejo vloge in nato odločijo o upravičencih. Nacionalnost se ne točkuje. Je pa stvar posamezne občine, koliko socialnih stanovanj sploh ima na voljo. Nekatere, zlasti manjše, jih skorajda nimajo.
Pravice veljajo za vse državljane enako, v ustavi in zakonih ne pišejo o Slovencih pač pa o državljanih.
Kar se pa tiče podpore, zlasti finančne, so Romi zelo dobro seznanjeni z vsemi možnimi oblikami in so jih v polni meri tudi deležni, vseh socialnih transferjev, kar jih je, od denarne pomoči, otroških dodatkov, starševskih dodatkov, za nič niso prikrajšani. Tako da, ne bluzi, kar tjavendan nekaj napamet.


V kraju, kjer živim, namenoma ne zidajo novih socialnih stanovanj (tko da tud občinski in državni fondi za ta namen ostajajo že leta neizkoriščeni), po moje predvsem iz razloga, ker bi  se po vseh socialnih kriterijih najvišje na listah uvrstili tukaj prijavljeni romi, ki živijo v aboslutno neprimernih razmerah in so tud vseh slabih izkušnjah s prejšnjimi naselitivami v stanovanja premalo socilaizirani za tovrstno bivanje. Samo zato, ker so romi, se jih pač ne more izločit iz liste, zato se pri nas preprosto ne gradi občinskih socianih stanovanj in formalno niti ni liste čakakjočih. Z obstoječimi, ki se spraznijo, pa se 'mućka' na sve načine, da bi se izognili ciganov. Parodoks je v tem, da romi v blok niti ne želiljo oz. bi šli samo pod pogojem, če nimajo it kam drugam, zato je res neumno, da posredno zaradi ciganov ne morejo prit do socilanih stanovanj tud tisti, ki bi si jeih želeli in bi jm po socilanih kriterirerijih tud pripadala, če bi jih občina seveda tudi gradila. Zarad te sprevženee logike so na  nek način cigani v očeh folka dejansko  krivi, da v kraju ni novih stanovanj, čeprav se jih tud sami otepajo, ker so jim neprimerna oblika bivanja...

Sem že parkarat napisov, da romi ne bi smel bit prikrjašan za nobeno obliko  socilane pomoči (vključno s stanovanji), kot pripada vsem drugim državljanom slo, vendar je problem v tem, da jim ravno te socialne pomoči v obliki, ki jih dobivajo, najbolj uničujejo njihove skupnosti in s tem dekadentno vplivajo tud na širšo okolico. Romi bi se zato moral sami opredelit, kakšne skupnosti hočejo sploh imet in na kakšen način  vse mogoče  državne in socialne  pomoči talat  tem skupnostim, da bi jih  pol same prabile tako za skupnen standard kot talale  naprej posameznikom v teh skupnostih na način, da te se te skupnosti ne bodo še naprej tko uničevale oz. da bi večinski narod še naprej ustvarjal in podpiral monstrume kakršni so strojanovi, zarad katerih se dejansko  postavalja pod vprašaj pravica do avtonomsnosti v romov kot skupnosti v celoti. Zakon o romih, ki ga ravno zdaj pripravlajo na vladi, v ničemer ne priznava romskim skupnosti avtonomnosti pri porabi pomoči, vedno nastopajo le kot neke vrste posvetovalni organ, ki naj bi amortiziral med romi nepriljubljene ukrepe, ki jih jih bo za njihovo socilaizacijo in asimilacijo vsiljevala večinska lokalna skupnost oz.  neposredno vlada sama.      

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by tai on 27.11.2006 at 11:18:41

ne mi govort, da bi premoznim prej vse vzel kot revnim... to je stara stvar, VEDNO najprej oz. bolj najebejo tisti, ki so spodaj.
in recimo na preverjeno slisis milijon zgodb ljudi - slovencev in neslovencev - ki so tolk zlo revni, da cist nc nimajo, pa drzava cist nc ne nrdi za njih... ce beres novice redko kdaj preberes notr, da so ksnemu bogatemu cloveku vzel premozenje, medtem ko je ogromno revnih ljudi, ki jim pa vzamejo cist vse!

rom ni enako brezdomec. rom ni enako tisti, ki krade. rom ne pomeni biti "prekrskar". romi niso tisti, ki smrdijo. romi niso tisti, ki so neizobrazeni.
romi so enaki slovencem - so lahko dobri in slabi, kradejo ali pa ne kradejo, so svinje ali pa niso svinje.
ne prenesem tega, da se jih kategorizira... zdj so pa kr vsi romi slabi - gremo jih kr vse spravit v zapor!

in ja, tiste rome, ki so "slabi" bi moral kaznovat.
ampak po istem principu kot slovence.
kraja avtomobilov - na gorenjskem najbolj pogost pojav. kdo najebe? noben. oziroma redki.
poznam vsaj 10 ljudi, ki kradejo avtomobile in ostalo. in policija ve za njih. najebejo nikoli. in tudi ne bojo.

in to me moti...
da po eni strani ljudje tko zlo karakterizirajo rome - da so vsi taki pa taki... avtomatsko jih postavjo v nek depriviligiran polozaj in jim dajejo cis vse moznosti, da postanejo deviantni. tuki bi vsi udrihal po njih. noben jih noce sprejet take kt so. in tuki za rome ne veljajo tista moralna pravila - da bi VSAK CLOVEk mogu bit sprejet kot drugim enak. sj ok, vsi smo bli kdaj nesprejeti s strani okolice. ampak, ce se to zgodi na podlagi rase, etnične pripadnosti, spola itn. je pa to druga zgodba. to je zame najnizja oblika primitivizma.
po drugi strani, kar se tice formalnih zakonov - tuki se pa zahteva, da naj se izvajajo dosledno, ce ne celo v pretirani meri. v smislu naj najebejo cigani prekleti. naj najebejo za vse stvari, za kere noben slovenec ni. romi ne morjo bit gresni kozli k bojo nasrkal, zato, da bo raja srecna, vodilni bojo pa lahko rekl, da pa njihov sistem se vseeno deluje.

in to zato, ker so romi.
ponavljam - bolano! kako zelo bolano!

sem gledala zadnjic 24ur, ko so govoril o romih.
mislm, ko sem vidla tisto rajo ljudi - vsi odloceni, da so romi svinje, vsi agresivni, naperjeni proti njim in primitivni do konca, sem samo pomisnla - ej, ljudje, pa kaj delate? kaj the crappity smack delate?!
pa to so ljudje, romi gor al pa dol, nima veze. noben si ne zasluzi, da z njim tko ravnajo. noben.
js nevem, kako nimate tolk srca, da bi dojel bistvo?!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bamby on 27.11.2006 at 14:41:27


Mikron wrote on 17.11.2006 at 16:59:13:
lepo je povedala gospa pri trenjih nevem kako ji je ime sedela je desno od ministra zvera


ŽUPANJA DOMŽAL Cveta ZALOKAR-ORAŽEM



Mikron wrote on 17.11.2006 at 16:59:13:
govorila je o pomoči cerkve romom, ki pa naj bi bili blazno verni
in pa da bi po vseh pravilih in zakonih moral zaščitit rome na mestu kjer so živeli

ne morem pozabit izraza na ministrovem obrazu  ;D
in pa njegovih dobesedno glupih vprašanj ...kako bi pa vi ukrepali:-?? pa sej ti je ravnokar povedala ..bebo


Ko boš pogledal tule:

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1164036842

boš videl, da je minister Zver vložil v tem kratkem času mnogo več truda za Strojanove kot pa ŽUPANJA DOMŽAL Cveta ZALOKAR-ORAŽEM za nasilno izseljeno družino Šoštarič iz njene lastne občine. Kako in koliko je županja Domžal ukrepala v cca 6 letih za družino Šoštarič pa lahko vidiš na linku zgoraj.

Tako Mikron, predno drugič zmerjaš koga z bebotom pomisli, da ne boš izpadel za bebota ti sam.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Oldi on 27.11.2006 at 21:53:49

A ni povsem logično, da za eno na 3/4 nomadsko familijo z 12 otroki veljajo druga pravila. Ne moreš ji dati sodobno opremljeno stanovanje, saj ga bodo verjetno demolirali v parih mesecih, poleg tega bo pa to zanje prej zapor kot karkoli drugega.
Jaz bi recimo eni kvalificirani mami dal za enega otroka vsaj ene 70 tisočakov na mesec, saj bo ta otrok na moja stara leta delal zame oziroma za vse nas penzioniste. Seveda bi bilo dajati omenjeni romski familiji skorajda milijon bedarija in lahko se zgodi, da se poleg stanovanj ne bo večalo otroških doklad in pomoči. Vse zaradi dogme enakosti vseh.

Samo da bi prišli do drugačnih pravil, bo moralo preteči še hudičevo veliko vode. Živimo namreč v fundamentalistični družbeni ureditvi imenovani Demokracija (z veliko pisano). In čeprav se zaradi te dogme delajo ogromne krivice, je še vedno kao naša svetinja.
Komajda upam, da me bo vsaj eden tule razumel.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 27.11.2006 at 22:23:03



Oldio wrote on 25.11.2006 at 23:57:43:
Še prej pa seveda obravnava kultirno drugačnih in barab njim primerno, torej jim dati možnost, da se že v samme začetku lahko odpravijo po poti usklajenega sobivanja z okolico.

..."drugačni naj se odpravijo po poti usklajenega sobivanja z okolico" ...
Enaki jim bodo pa demokratično zapovedali, kako naj "stopajo", pa kje in kako hitro ter zakaj itd., kajne?

Npr. Židje ... so bili tudi proglašeni za drugačne ... so jim bile npr. v Nemčji že pred II. vojno odvzete marsikatere pravice ... zatem so morali, za usklajeno sobivanje z okolico, s prišito zvezdo na rokavu po cesti ... pa 1939 je stopil v veljavo zakon, da se usmrti vsak Žid, ki spi z Arijko, pa čeprav je poročen z njo ... in zatem holokavst, pa ...


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 27.11.2006 at 22:38:27


Zanimiv članek Marcela Štefančiča, Jr. - "Porrajmos":


Quote:
Predstavljajte si, da bi v Sloveniji na lepem preselili Jude. Hja, sledilo bi vsesplošno ogorčenje - Slovenija bi bila v riti. Vsi, od EU do Amerike, bi to dejanje obsodili. Slovenija bi se morala opravičevati na vse strani. Še več, Slovenija bi se morala opravičiti tudi sami Sloveniji. Toda ko so v Sloveniji preselili Rome, ni bilo nobenega ogorčenja. Okej, ogorčeni so bili le redki. Preredki.



Quote:

Ko je bilo vojne konec, Romi niso imeli niti pravice do žalovanja za svojimi bližnjimi. Za druge žrtve Holokavsta in nacističnih lagerjev smrti se je reklo: nikoli jih ne pozabimo! Le za Rome ne. Evropa je med II. svetovno vojno zatajila Jude - po vojni je imela zaradi tega občutek krivde. In ga ima še vedno. Tudi Rome je med II. svetovno vojno zatajila, toda po vojni zaradi tega ni imela občutka krivde. Vse žrtve II. svetovne vojne so bile deležne velikega sočustvovanja. Le Romi ne. Gotovo veste, da obstajajo zanikovalci Holokavsta - raznorazni neonacisti, supremacisti, revizionisti in lunatični kospirologi, ki trdijo, da Holokavst v resnici sploh ni obstajal in da so si ga Judje izmislili. Kar je noro in bolno. Toda ironično: zanikanje genocida nad Romi je nekaj povsem normalnega, del mentalnega formata povojne Evrope in sodobne družbe. Še bolj tragično pa je, da že 60 let poslušamo zgodbo, da so Romi le "paraziti", ki se hočejo prišlepati na judovsko tragedijo, in da je povojna Evropa s svojim ignoriranjem romskega trpljenja de facto legalizirala to, kar je preiskovalcem leta 1948 rekel dr. Robert Ritter: Ne, ne, nikar jim ne verjemite - veste, Romi pogosto mešajo realnost in fikcijo! Še bolj tragično: natanko to Judom očitajo zanikovalci Holokavsta. Razlog več, da Romi še vedno izgledajo tako, kot da so pravkar stopili iz nacističnega lagerja.


http://www.mladina.si/tednik/200647/clanek/slo--manjsine-marcel_stefancic_jr/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 27.11.2006 at 22:46:39



Quote:

Kardelj - če je res mrtev - se zdaj ne samo obrača v grobu, ampak naravnost cepeta od navdušenja. Samoupravljanje v Sloveniji končno pronica v vse pore sistema. Tako kot si je veliki rokodelec človeških duš predstavljal. Ljudje neposredno in na kraju samem izražajo svoje interese, povedo, kako in s kom bi radi živeli, kakšna bo urbanistična podoba kraja, kdo bo lahko vozil po njihovih cestah in kdo ne, koga bi rajši imeli za župana ali kako naj policija ukrepa, če jim zaprejo prijatelja. Ljudje niso šli na cesto, kot se rado reče, vzeli so si demokracijo na dom in se lotili ročnega dela. Pri tem jim je bila v veliko pomoč na primer motorna žaga, s katero se da pripraviti kurjava za kresove, ki opozarjajo, da Turki prihajajo v Ambrus in Muljavo in Ivančno Gorico in Male Vrhe in Malo Hudo, praktična pa je tudi za remake znamenite balvanske revolucije, ki se je zgodila najprej v Kninski krajini, zdaj pa jo s pridom uporabljajo tudi naši suhorobarji, ko je treba pripraviti drva ne samo za zimo, ampak tudi za barikade. Koliko lepše jih je bilo videti, ko so še delali zobotrebce!

Iz kolumne Marka Zorka, Poltergajst:

http://www.mladina.si/tednik/200647/clanek/slo-poltergajst--marko_zorko/


Quote:

Skupinska slika Slovenije v tem času pa ni preveč lepa. Če Slovenci na te načine kažejo, kako si predstavljajo zapoved, ki pravi, ljubi svojega bližnjega kot samega sebe, potem samo potrjujejo tisto, kar se mi je že dolgo zdelo - Slovenci ne ljubijo samih sebe. In to pusti na duševnem zdravju zelo hude posledice. Kar se tega tiče, so se na zadnjih volitvah najbolj pametno odločili Kranjčani - za župana so si izbrali psihiatra.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 27.11.2006 at 22:54:04



Quote:
Doslej najbolj lucidni pogled na slovensko-romske spore je predstavil Amnesty International, ko je njen aktivist Blaž Kovač izpostavil, da je na Slovenskem 90 % Romov nepismenih, da na Dolenjskem 39 % Romov redno obiskuje osnovno šolo in da tudi Prekmurje ni nikakršna Arkadija idealnosti, saj jih tudi tam le 70 % redno hodi v šolo. Da Romi govorijo romski jezik in da so zato z vstopom v "slovenske" razrede vnaprej hendikepirani.



Quote:
Kako naj bi otrok nepismenih Romov, ki govorijo romsko, sledil učiteljicam, ki poučujejo v izborni slovenščini?????? Jasno, da bo ob najboljši volji manj uspešen, izločen, da bo slej ko prej zasovražil šolo in se iz družbe umaknil v romski geto.

Cinizem zgodovine je torej, da je množične proteste in angažmaje v prid enakopravnejšega položaja Romov v Sloveniji spodbudila šele sedanja eskalacija sovražnosti in nestrpnosti do Romov.


http://www.mladina.si/tednik/200647/clanek/slo-pamflet--bernard_nezmah/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 27.11.2006 at 23:04:15

Je Hribar eden redkih, ki je situacijo dojel pravilno in zbral jajca, da je to tudi povedal:

"<tit> Kako gledaš na problematiko romov v Sloveniji in obnašanje slovencev?

<Saso Hribar> Prvič: Ne gre za problematiko Romov, gre za problematiko ljudi, ki ne sprejemajo civilizacijskih norm. Žal se to pač sovpada s tem, da gre za Rome, a to ni pomembno. Ne gre za etnično diskriminacijo, gre preprosto za to, da človek, ki namenoma škoduje drugemu, ni zaželen in mora biti podvržen sankcijam, pa če je to Rom ali Sašo Hribar.

<Saso Hribar> Oblast seveda tega ni dojela, in je romska problematika krasna kamuflaža za vse, kar to lahko prekrije."


http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvchat&op=chat&func=read&c_id=484




Večina ostalih na čelu z velikim pravičnikom Hanžkom pa je dejansko popolnoma umetno iz vsega skupaj popolnoma brez potrebe naredila romsko problematiko: tistih nekaj sto ljudi, ki so poleg policije in Strojanov edini vedeli, za kaj gre in zakaj je šlo (ki so poznali resnico situacije), pa se sedaj proglaša za linčarsko drhal in ne vem, kaj še vse - razen za to, kar so dejansko: ljudje, ki bi radi mirno živeli: tako kot lahko živi večina.

Očitno je dejansko tako, da ljudje vseeno nis(m)o tako naivni, da bi padli na laži, katere je državni aparat pod strahom politične nekorektnosti produciral, zato je potem povsod prišlo do nadaljnih uporov proti tem lažem (katere se idealno manifestirajo v poglavarju Strojanovih, ki ne more izreči treh stavkov, ne da bi si vsaj v dveh nasprotoval...). In dejansko bo za vse, kar bo še lahko sledilo, največja (žal samo moralna) odgovornost padla na tiste, ki so bili v tem laganju najglasnejši: dejansko je za romsko diskriminacijo, ki bo sledila z njenim poudarjanjem največ naredil ravno kljukec Hanžek skupaj s pridruženim tropom lažnjivih pravičnikov, ki sami v danem primeru največ delajo za poglabljanje razkola za zarisovanje čim bolj ostre črte med Cigani in ostalimi.



uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 27.11.2006 at 23:11:22



t wrote on 27.11.2006 at 23:04:15:
Je Hribar eden redkih, ki je situacijo dojel pravilno in zbral jajca, da je to tudi povedal:

Večina ostalih na čelu z velikim pravičnikom Hanžkom pa je dejansko popolnoma umetno iz vsega skupaj popolnoma brez potrebe naredila romsko problematiko: tistih nekaj sto ljudi, ki so poleg policije in Strojanov edini vedeli, za kaj gre in zakaj je šlo (ki so poznali resnico situacije), pa se sedaj proglaša za linčarsko drhal in ne vem, kaj še vse - razen za to, kar so dejansko: ljudje, ki bi radi mirno živeli: tako kot lahko živi večina.

Očitno je dejansko tako, da ljudje vseeno nis(m)o tako naivni, da bi padli na laži, katere je državni aparat pod strahom politične nekorektnosti produciral, zato je potem povsod prišlo do nadaljnih uporov proti tem lažem (katere se idealno manifestirajo v poglavarju Strojanovih, ki ne more izreči treh stavkov, ne da bi si vsaj v dveh nasprotoval...). In dejansko bo za vse, kar bo še lahko sledilo, največja (žal samo moralna) odgovornost padla na tiste, ki so bili v tem laganju najglasnejši: dejansko je za romsko diskriminacijo, ki bo sledila z njenim poudarjanjem največ naredil ravno kljukec Hanžek skupaj s pridruženim tropom lažnjivih pravičnikov, ki sami v danem primeru največ delajo za poglabljanje razkola za zarisovanje čim bolj ostre črte med Cigani in ostalimi.

I feel Slovenia ...

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Oldi on 27.11.2006 at 23:36:51


t wrote on 27.11.2006 at 23:04:15:
..... dejansko je za romsko diskriminacijo, ki bo sledila z njenim poudarjanjem največ naredil ravno kljukec Hanžek skupaj s pridruženim tropom lažnjivih pravičnikov, ki sami v danem primeru največ delajo za poglabljanje razkola za zarisovanje čim bolj ostre črte med Cigani in ostalimi.!


Ni ravno tako, Hanžek je odreagiral na izselitev cele familije iz svoje parcele tja nekam v azilni dom. Bodimo iskreni, to se slovenski familiji ne bi moglo zgoditi - vsaj upam.
Kriva je najprej država, ki ni uspela vsaj za silo socializirati te familije, nato pa novinarji, ki tega niso jasno povedali. Itak je pa jasno, da država zlo redkokatero barabo uspe socializirati, torej nikakor ne gre za romsko vprašanje.

Sicer pa, če smo malo cinični, je država opravila svojo vlogo zlo dobro, vsakdo živi v svojem svetu svojih moralno etičnih vrednost, Romi v svojem, mi v svojem. Država rome sicer včasih malo posankcionira, načeloma jim pa pušča vso svobodo, torej je vzgled tolerance do drugačnih. Hanžek, Amnesti, Helsinški in podobni bi ji morali ploskati. Hudič je v trku teh dveh svetov.

In kako to rešiti? Po moje ni izhoda in to zato, ker so osnovno lepilo družbe moralne in civilizacijske norme. Tam kjer jih ni, bi morala vskočiti striktno legitimna (ne pa samo in izključno legalna, pa še to samo na koncu jezika) pravna država. Pri nas pa imamo namesto pravne države eno smešno zgubidansko spako, ki lovi kurje tatove in živce spravlja ljudi, ki so naivno padli v njeno kolesje.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 28.11.2006 at 00:11:54


Bomo preganjali tudi Ota Pestnerja, ker je delno Rom?

Med znanimi Slovenci je kar nekaj takšnih, ki so romskega rodu, med njimi Oto Pestner, Fredi Miler, Smilja Baranja in Arne Hodalič.

Medtem ko so krajani Ambrusa in Malega Hudega v občini Ivančna Gorica zadnje tedne  kot v srednjem veku postavljali vaške straže in cestne zapore ter se karseda trudili, da vlada v njihovo okolico ne bi naselila romske družine Strojan, je skupina Šukar, že dobrih 15 let ena od najpopularnejših glasbenih skupin, v Sloveniji konec letošnjega oktobra do zadnjega kotička napolnila Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani in s preigravanjem romskih  melodij slovensko občinstvo tako rekoč pahnila v trans, teden prej pa je godla  tudi na zabavi ob izvolitvi novega ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Na to, da vseh Slovencev in Romov ne gre metati v en koš in da glasba zares ne pozna meja, nas je opozoril tudi menedžer in producent Goran Šarac, ki meni, da Slovenci vseeno nismo tako nastrojeni proti Romom, kot se zdi ob zadnjih dogodkih. Konec koncev 20.000 Slovencev avgusta vsako leto roma v Gučo poslušat ciganske trubače, Saška Lendero zažiga s svojim novim hitom O, mama, ljubim cigana Jana, trije člani zasedbe Amadeus, spremljevalne skupine Goranove žene Simone Weiss, pa so prav tako Romi.

Kljub vsem izbruhom proti Romom torej očitno nasproti stoji stari rek, da glasba nima meja. Živ dokaz za to je slovenska glasbena legenda Oto Pestner, Rom po očetu. Prav tako po očetovi strani je Rom tudi popevkarski instant zvezdnik, nekdanji rudar Fredi Miler. Kot pravi sam, pa zaradi tega nikoli ni imel težav z okolico, saj so ga vedno imeli za Slovenca, za odisejado romske družine Strojan pa ima enostavno rešitev. "Vrnejo naj jih tja, kjer so bili. Tega res ne razumem. To je tako, kot da dobiš psa, ga sprejmeš, potem pa ga, ko ugotoviš, da ti dela škodo in se ga naveličaš, zavržeš," je v svojem slogu Fredi pokomentiral aktualno dogajanje in dodal, da dogodkom v zvezi z Romi zadnje čase ne sledi prav dobro, saj ima veliko dela z novo pesmijo.

Romskega rodu pa je še ena slovenska legenda, fotograf Arne Hodalič. Urednik fotografije slovenske izdaje National Geographica, ki je Rom sicer samo četrt, po starem očetu, in ga zato pravi Romi tako ali tako ne priznavajo za svojega, saj mora po njihovem pravi Rom imeti vsaj mamo Romko in znati romski jezik. Med znanimi Slovenci romskega rodu pa so tudi Smilja Baranja, priljubljena televizijska voditeljica in nekdanja urednica narodno-zabavne glasbe na TV Slovenija, ki je romske krvi po babičini strani, prav tako pa sta Roma še nogometaša Marinko Šerkezi in Kristjan Cener. Pred leti je Robert Pešut - Magnifico s pesmijo Čefur pripomogel k ublažitvi mednacionalne napetosti in mogoče bi bilo dobro, da se na primer Oto Pestner spomni podobne akcije. Naj glasba naredi svoje, če že politika ne more ...

http://www.direkt.si/domov/bulevar/29835/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 28.11.2006 at 00:27:45

Že naslov "Bomo preganjali tudi Ota Pestnerja, ker je delno Rom?" je zdovolj zgovoren in pove največ ravno o samem avtorju članka.
Gre namreč za njegove bolne (pobožne) fantazije, kako bi bilo fajn, če bi se "ksenofobni slovenčki" spravili tudi na Ota Pestnerja, in on bi potem lahko še naprej pisaril in fantaziral, kako, da ima prav in bla, bla ...

Zadnjič sem na tv ob dogodkih v Ambrusu slišal tudi komentar ravno omenjenega Ota Pestnerja, ki si je upal na glas povedati, da nekateri cigani sami sebi najbolj škodujejo in namesto, da se smilijo samim sebi in samo čakajo, kje bodo kaj dobili ali ukradli, bi bilo za njih veliko bolje, če bi začeli delati.

(Da ne bo pomote, to niso besede kakšnega ksenofoba in sovražnika ciganov, to je povedal Oto Pestner, ki ga tudi sicer, že odkar ga poznam kot odličnega pevca, cenim bolj, kot marsikaterega "civila")




Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 28.11.2006 at 01:36:00


Oldio wrote on 27.11.2006 at 23:36:51:

t wrote on 27.11.2006 at 23:04:15:
..... dejansko je za romsko diskriminacijo, ki bo sledila z njenim poudarjanjem največ naredil ravno kljukec Hanžek skupaj s pridruženim tropom lažnjivih pravičnikov, ki sami v danem primeru največ delajo za poglabljanje razkola za zarisovanje čim bolj ostre črte med Cigani in ostalimi.!


Ni ravno tako, Hanžek je odreagiral na izselitev cele familije iz svoje parcele tja nekam v azilni dom. Bodimo iskreni, to se slovenski familiji ne bi moglo zgoditi - vsaj upam.
Kriva je najprej država, ki ni uspela vsaj za silo socializirati te familije, nato pa novinarji, ki tega niso jasno povedali. Itak je pa jasno, da država zlo redkokatero barabo uspe socializirati, torej nikakor ne gre za romsko vprašanje.


Na temo Hanžkove dvoličnosti je odprta posebna tema
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1164036842/10#10

Ja slovenska družina se je morala izseliti, ker pa je bil tokrat preganjalec (najbrž celo Cigan) iz Kosova, dotičnega Slovenca Hanžek niti sprejeti ni hotel, kaj šele, da bi se kakorkoli zavzel zanjga, drug primer je pa še ena družina s koroškega, katera se bo prav tako morala izseliti, ker je pač v naši državi tako... preberi si.


Oldio wrote on 27.11.2006 at 23:36:51:
Sicer pa, če smo malo cinični, je država opravila svojo vlogo zlo dobro, vsakdo živi v svojem svetu svojih moralno etičnih vrednost, Romi v svojem, mi v svojem. Država rome sicer včasih malo posankcionira, načeloma jim pa pušča vso svobodo, torej je vzgled tolerance do drugačnih. Hanžek, Amnesti, Helsinški in podobni bi ji morali ploskati. Hudič je v trku teh dveh svetov.

In kako to rešiti? Po moje ni izhoda in to zato, ker so osnovno lepilo družbe moralne in civilizacijske norme. Tam kjer jih ni, bi morala vskočiti striktno legitimna (ne pa samo in izključno legalna, pa še to samo na koncu jezika) pravna država. Pri nas pa imamo namesto pravne države eno smešno zgubidansko spako, ki lovi kurje tatove in živce spravlja ljudi, ki so naivno padli v njeno kolesje.


Kot je povedal Hribar: gre za osnovne civilizacijske norme, pri katerih ne bi smeli popuščati.

Se mi zdi popoln nesmisel govoriti o kakršnihkoli trkih svetov, saj so se Ciganina balkan priselili že v 15. stoletju in tako pustili svoj svet za seboj. Nihče jim ne brani, da so Cigani še naslednjih nekaj eonov, vseeno pa se naj držijo pravil, katerih naj bi se držali vsi (na primer ne delaj drugim tega, česar nočeš, da bi drugi delali tebi - dragocena lekcija za razne Strojane). Če je naša država dovolj dobra za to, da pridejo po denar, naj se naučijo tudi Slovensko...

Če "civil" ne pošlje svojega otroka v šolo, pride socialna služba in ga mu vzame in isto bi že zdavnaj moralo veljati tudi za Cigane.

Ali pa bi morali narediti kar tako, kot namiguje slaboumni članek iz direkta in "civilske rase" spariti s cigani ter ustvariti novo takorekoč super raso.  ;D

Kar se mene tiče bi bil takoj pripravljen prispevati svojo mero semena  ;D


uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by titud on 28.11.2006 at 13:55:26


Oldio wrote on 27.11.2006 at 23:36:51:
Sicer pa, če smo malo cinični, je država opravila svojo vlogo zlo dobro, vsakdo živi v svojem svetu svojih moralno etičnih vrednost, Romi v svojem, mi v svojem. Država rome sicer včasih malo posankcionira, načeloma jim pa pušča vso svobodo, torej je vzgled tolerance do drugačnih. Hanžek, Amnesti, Helsinški in podobni bi ji morali ploskati. Hudič je v trku teh dveh svetov.
In kako to rešiti? Po moje ni izhoda in to zato, ker so osnovno lepilo družbe moralne in civilizacijske norme. Tam kjer jih ni, bi morala vskočiti striktno legitimna (ne pa samo in izključno legalna, pa še to samo na koncu jezika) pravna država. Pri nas pa imamo namesto pravne države eno smešno zgubidansko spako, ki lovi kurje tatove in živce spravlja ljudi, ki so naivno padli v njeno kolesje.


Problem je v tem, da za pravno državo romi sicer obstajajo, njihov obstoj pa si zato lahko privoščimo zanikat konkretni ljudje, državljani te države. Dokler so bli na ignor od (ne)pravne države, so bili cigani  za nas občane  bolj konkretno ljudje kot sedaj, ko so neke vrste abstraktna državna kategorija,  s katero naj se ukvarjajo inštitucije države (vlada, občina, sociala, policija, šola in še kašna cerkev ali  karitas za povrh) in ki bi jo blo treba takoj, ko se pred nami pojavijo kot ljudje, abstrahirat (v pomenu institucionalizirat: pospravit v lagerje in  rezervate, pozapret, izganat in če se ne da drgač  tud kje na tajno potolčt in brezimno zakopat)  

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 29.11.2006 at 17:52:33

Očitno je vesoljni sloveniji Zmago plemeniti včeraj dobro podkuril...

Ljubljana - Od dogajanja v torkovi oddaji Piramida, v kateri so sodelovali estradnica Tina Gorenjak, romski svetnik v Novem mestu Zoran Grm in poslanec Zmago Jelinčič, se je v današnjem sporočilu za javnost, tako kot pred njim že uredništvo informativnega programa, distanciralo tudi vodstvo TV Slovenija.

"Obžalujemo dejstvo, da je Zmago Jelinčič zlorabil nastop v oddaji, ki je želela predvsem prispevati k razumevanju romske problematike in predstaviti Rome kot povsem enakovredne državljane, ki tako v občinstvu kot tudi za govorniškim odrom nastopajo in predstavljajo stališča do različnih aktualnih tem," je zapisano v sporočilu za javnost vodstva TVS.

Oddaja se je zaradi nespoštovanja pravil enega od gostov, ki je zlorabil gostovanje v živi oddaji, v delu vsebine razvijala v nedopustno smer, kar je napaka, ki jo vodstvo TVS obžaluje. "Ob tem seveda Zmago Jelinčič kot poslanec DZ in javna osebnost sam nosi odgovornost za svoje izjave," menijo v vodstvu nacionalne televizije.

Kot pojasnjujejo, so v oddajo povabili romske predstavnike, ki so delovali korektno, strpno in spravljivo. "Prav zaradi pregretega ozračja ob znanih dogodkih ta konec tedna smo že napovedano temo o Romih pred oddajo zamenjali, " pojasnjujejo.

"Zmaga Jelinčiča je voditeljica oddaje neprestano opozarjala na njegov sovražni govor, prebrala mu je tudi člen v ustavi, ki ga prepoveduje, in zahtevala, naj spoštuje temeljno dostojanstvo in meje dobrega okusa," navajajo v sporočilu za javnost. Jelinčič voditeljice ni upošteval, kot tudi ne posredovanja programskih delavcev, ki so med prekinitvami dvakrat zahtevali, naj se obnaša strpno in naj preneha z žalitvami. S tem je poslanec kršil programske standarde in etična merila, ki veljajo na TVS, v izjavi za javnost še pojasnjuje vodstvo nacionalne televizije.

"Po razglasitvi rezultatov smo se zaradi Jelinčičevega obnašanja odločili, da čestitke v obliki napeva ne izvedemo ter da del prihodka telefonskega glasovanja namenimo šolanju romskih otrok. TVS zaradi torkovega dogajanja resno razmišlja o možnosti nesodelovanja Jelinčiča v naslednjem krogu Piramide," še pravijo v vodstvu TVS.

Zaradi nestrpnih Jelinčičevih izjav TVS tudi ne bo predvajala ponovitve oddaje, ampak bo v predvidenem terminu na sporedu Omizje, ki bo govorilo o soočanju z nestrpnostjo in problemu delovanja pravne države. "Jelinčičevega izpada ni moč posplošiti na celotno poročanje TVS o romski problematiki, saj še naprej pripravljamo številne oddaje, ki na strpen in odgovoren način obravnavajo to temo," poudarjajo v vodstvu TVS.

Od dogajanja se distancira tudi uredništvo informativnega preograma

Novinarji in uredniki informativnega programa TV Slovenija v sporočilu za javnost poudarjajo, da se "ograjujejo" od torkove oddaje Piramida. "Menimo, da je vsebina oddaje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, s kodeksom novinarjev, poklicnimi merili in načeli novinarske etike v programih RTV Slovenija in s programskimi standardi RTV Slovenija," so zapisali.

V izjavi, ki jo je podprla večina rednih in honorarnih sodelavcev informativnega programa TV Slovenija, med drugim ocenjujejo, da oddaja "že po svoji zasnovi in tudi po vsebini ne sodi v informativni program javne televizije". Zato pričakujejo, "da zanjo v prihodnje ne bo več odgovarjal Informativni program TVS oziroma njegov odgovorni urednik".

Izjavo so med drugim naslovili na generalnega direktorja RTVS Antona Guzeja, direktorja TVS Jožeta Možino, pomočnika direktorja TVS Igorja Pirkoviča , predsednika programskega sveta RTVS Staneta Grando, v.d. odgovornega urednika razvedrilnega programa Petra Radovića in v. d. odgovornega urednika informativnega programa Rajka Geriča .

Sicer pa se je po torkovi oddaji Piramida v prostorih RTVS zgodil tudi "manjši incident". In sicer je po navedbah službe za stike z javnostmi TVS "eden od gledalcev proti gostu oddaje Zmagu Jelinčiču vrgel plastenko". Incident je minil brez posledic, so še zapisali.

Društvo novinarjev ogorčeno nad ravnanjem RTV

Protestu Aktiva novinarjev Televizije Slovenija se pridružuje tudi upravni odbor Društva novinarjev Slovenije, v katerem so "ogorčeni nad ravnanjem javnega zavoda RTV, ki poskuša zdaj odgovornost za sovražni govor in izraženo nestrpnost prevaliti na enega izmed udeležencev", so sporočili iz društva. Kot še pravijo, je oddaja Piramida "nastala v okviru programa TV Slovenija, že z izbiro gostov v oddaji pa so odgovorni uredniki izbrali sovražni govor in nestrpnost kot koncept" nekaterih oddaj.

Vsebina je bila po mnenju Društva novinarjev Slovenije v nasprotju z mednarodnimi konvencijami in s slovenskim pravnim redom, s kodeksom novinarjev Slovenije, s poklicnimi merili in načeli novinarske etike v programih RTV Slovenija in s programskimi standardi RTVS. Oddaja Piramida se namreč predvaja na javni televiziji, ki je v skladu s svojim poslanstvom zavezana spodbujati kulturo javnega dialoga ter omogočati širok prostor za javne razprave o problemih v družbi.

Tako uredništvo Televizije Slovenija ne more prelagati odgovornosti na enega izmed udeležencev. "V trenutku, ko vse pomembne družbene institucije, tudi tuje, pozivajo k strpnosti, pa se javna televizija odloči, da v oddajo povabi politika, ki je znan po svojih skrajnih in ekstremnih izjavah in ga sooči s predstavniki romske skupnosti, ki se ne morejo kosati z retoričnimi sposobnostmi politikov," so še sporočili iz društva.

Mirovni inštitut: TV Slovenija prispevala k širjenju nestrpnosti do Romov v Sloveniji

Na včerajšnjo oddajo se je odzval tudi Mirovni inštitut, ki je pismo naslovilo na v. d. odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenija Rajka Geriča. V pismu protestirajo, ker, ker je, kot so zapisali, z zasnovo in vsebino zadnje oddaje Piramida Televizija Slovenija prispevala k širjenju nestrpnosti do Romov v Sloveniji. S tem je javna televizija delovala v nasprotju s poslanstvom, ki ji ga določajo medijska zakonodaja in interni akti RTV Slovenija. Več si preberite v prilogi.

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,174533


Ne da bi se strinjal z njim, ga vseeno podpiram v razkrinkavanju vse te politično korektne bede - mislim, da je Zmago včeraj za politično korektnost in svobodo govora in toleranco naredil več kot vsi varuhi in militantni kvazi pravičarji v vsej zgodovini Slovenije.

Zmago ti si car.  ;D

go Zmago

(sem hotel pogledati to sranje od Piramide, vendar so jo očitno že vrgli dol iz neta  ;D)


uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 30.11.2006 at 02:03:53


Sem si ogledal Omizje in spet se je Bučar izkazal za carja in rekel Ciganu Cigan.

Je lepo povedal, da se je dogodila smrt Države, ne pa smrt pravne države, saj se je izkazalo, da se država ne drži svojih pravil.

In da pač tudi Cigani morajo sprejeti vsaj osnovna civilizacijska pravila, kot je nedotakljivost zasebne lastnine.

Je tudi lepo povedal, da so Strojani samo površje in da gre zadeva globje, ker se je v gledanju na ekonomijo in bitki za oblast pozabilo na socialne dimenzije, iz katerih se je ta problem manifestiral tokrat v Strojanih, vendar pa mora rešitev problema potekati na globjem nivoju kot so Strojani.


Skratka priporočam ogled.




uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Oldi on 30.11.2006 at 08:08:54

To o sociali je mislimda povdarjala Godina.
Mene je pa bolj razveselilo Bučarjevo stališče, ki je povsem skladno z mojim. To je, da samo s pravom in pravno državo stvari ne moremo razrešiti. Zanje morajo veljati taki zakoni, ki jih bodo lahko izvajali oziroma jih sprejeli za svoje, kar pa seveda ne gre če se kot pijanec plota držimo naših tradicionalnih vrednot pretopljenih v zakonodajo.
Sem se leto nazaj skoraj na smrt skregal z novopečenim pravnikom, kolegom. Zanj je edino možno in zveličavno kot pijanec plota se držati forme in dokler bo tako in bodo mlade pravnike šolali v tem duhu, na oblasti bodo pa še hujši kalibri, nam ni pomoči.

Skratka če parafraziram Godinovo, vedno dlje smo od kakršnekoli rešitve, sploh glede na trenutno ablast, ki z diletantizmom in robatostjo šari po trgovini s porcelanom.

Sploh pa tradicionalna romska familija propada, saj oče ni več potreben - mama s podporami za otroke dobi dovolj za preživetje. Ali je potem kaj čudnega, da oče išče druge vire samopotrjevanja, magari v delikvenci. Sicer smo pa v tem z njimi zlo enaki - "mater sem ga na gobec, res sem pravi dec".

Boljš da neham, morda me bo kdo razumel, verjetno pa da ne, bi pa potreboval ene par ekranov teksta, da bi stvar razložil. Sicer si pa poglejte oddajo, ki bi morala biti na sporedu ob 4h zjutraj. Nekaj čez 23h si jo je še kdo ogledal in se zamislil, ob 4h ne bi bilo nikogar.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 30.11.2006 at 09:10:36


Bučar je bil edini, ki je sploh ponudil kakršnekoli rešitve, vsi ostali so bolj ali manj teoretizirali.

Me je na vso moč razveselila tista teta v jopici, - akademičarka - ko je ugotavljala, da ugotavlja, da se v Sloveniji zadnja leta širi nestrpnost: tudi nestrpnost do smeti in jederskih odpadkov.  ;D


uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 30.11.2006 at 09:24:21


t wrote on 29.11.2006 at 17:52:33:
Zmago ti si car.  ;D

jest sm piramido gledu in sm vidu kakšna gnojna bula je jelinčič bil ... nikakršen car ... razpihovalec ognja ... to edin


t wrote on 30.11.2006 at 02:03:53:
Je tudi lepo povedal, da so Strojani samo površje in da gre zadeva globje, ker se je v gledanju na ekonomijo in bitki za oblast pozabilo na socialne dimenzije, iz katerih se je ta problem manifestiral tokrat v Strojanih, vendar pa mora rešitev problema potekati na globjem nivoju kot so Strojani.

car je bučar



... je pa res
čas tiktaka vedno hitreje, in ljudje so vedno bolj nestrpni ...

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 30.11.2006 at 09:44:36


gape wrote on 30.11.2006 at 09:24:21:

t wrote on 29.11.2006 at 17:52:33:
Zmago ti si car.  ;D

jest sm piramido gledu in sm vidu kakšna gnojna bula je jelinčič bil ... nikakršen car ... razpihovalec ognja ... to edin



Gnojna bula so naši mediji in novinarji, Jelinčič je samo to, kar je (če daš volka med ovce, ni volk kriv za to, da so zjutraj ovce poklane).

V danem primeru so napako naredili oni (uredniki in novinarji RTV Slo), najprej zato, ker so Plemenitega povabili na tako oddajo, kjer načeloma sploh nima konkurence, nato pa so ga še dodatno izzvali (ujel sem začetek, kjer se je govorilo o poslanski imuniteti, na tapeto pa so nabili kar Plemenitega): Plemeniti je samo naredil tisto, kar zna: napadel je z vsemi silami v ranljivo mesto in zmagal z doslej največjo prednostjo. Vsekakor Plemenitemu ne gre očitati, da ni bil konsistenten (to, ali s se z njegovimi stališči in pristopi strinjamo, tu ni pomembno, pomembno je, da se je že v naprej vedelo, kakšna so).

Zmago je pač car, ker je prišel in zmagal v neki glupi oddaji, kjer zmaga najglasnejši in najagresivnejši tekmovalec...

Je pa s svojo "nekorektnostjo" lepo pokazal na pretirano "korektnost" naših novinarjev in vseh medijev nasploh, ki je za to cigansko sranje kriva vsaj toliko kot Država in Cigani.

S tem da je šla ta "korektnost" tako daleč, da je reči bobu bob postalo nekorektno...

(Je Bučar lepo povedal, da vedno ko v črni kroniki prebere, da je nekaj ušpičil Ljubljančan, točno ve, da je šlo za "južnaka".)


uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Mikron on 30.11.2006 at 11:47:16

Violence and persecution follow the Roma across Europe

...The scandal in Ambrus occurred not in the poorest parts of Europe where such persecution is more common, but in Slovenia, the wealthiest, westernmost, and most successful of the eight new central European members. In January, Slovenia will adopt the euro.

"The case of the Strojans in Slovenia is part of a pan-European pattern at the moment," said Claude Cahn, the centre's programmes director. "It's really a crisis this year. This raw destruction of neighbourhoods is quite new."...

http://www.guardian.co.uk/eu/story/0,,1958371,00.html

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 30.11.2006 at 12:19:44

Jebeš tako enostransko poročanje,

tistega Jožeta Šinkovca iz Ambrusa, ki so mu Strojanovi pred avto postavili barikado in mu s koli razbili glavo, da še zdaj leži v bolnišnici v težkem stanju, pa nihče ne omenja.
Najbrž ne bi bilo politično korektno ...


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 30.11.2006 at 13:35:53

jest sm razumel da je jožeta nabutu slovenc, ki je v zaporu, tko kot tisti ki so bli zraven ...

v zaporu pa niso vsi ostali ki so ravno tako prekršili zakone ...


in ... piše lepo (enostranski poročevalec)
to je vzorec ki se dogaja po celi evropi ... nestrpnost in nesprejemanje

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by kopron on 30.11.2006 at 13:52:24

Ne, menda , da jih je staknil od romov ... :-/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 30.11.2006 at 13:54:37

Jožeta je nabutala skupina štirih ljudi, en slovenc (pardon civil) in trije Strojanovi, ki so mu pomagali.
Na cesti so postavili barikado iz treh avtomobilov
Ko je ustavl, so ga izvlekli iz avtomobila in pretepli. Njegov sin, ki je bil tudi zraven, je na srečo mlajši in bolj urnih nog, tako, da je ušel, vendar naj bi po pričevanju streljali tudi za njim.

V tisti Dečji vasi se že leta zbira cvet slovenskega kriminala, ker je na tako "fajni  lokaciji" pa nobene policije blizu, samo domačini, ki so pa ravno prav pri roki, če jim je treba kaj ukrasti.  (Mogoče si zaradi tega tako močno želijo vrniti točno tja, ker zdaj, ko so v Postojni, jim zastaja biznis ...)

Na problematiko kriminala so krajani pristojne že stalno opozarjali, vendar se ni nihče zganil, do zdaj, ko se jim je "zgodil narod".



Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 30.11.2006 at 14:24:02

Slovenac zatražio azil u Hrvatskoj   ;D ;D

http://index.hr/clanak.aspx?id=333683



Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by vida on 30.11.2006 at 14:41:54


Bardo_Thodol wrote on 30.11.2006 at 13:54:37:
Na problematiko kriminala so krajani pristojne že stalno opozarjali, vendar se ni nihče zganil, do zdaj, ko se jim je "zgodil narod".


kdo ve zakaj so tako dolgo čakali... morda celo da bi problematiko Janša reševal ?

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 30.11.2006 at 14:58:28


Imamo pa novga varuha Ciganov  ;D


Žal to ni Plemeniti, temveč Podobnikov Janez.  ;D


http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=127136


(me res zanima, če jih bo naselil v Cerkno, mogoče v Idrijo, kjer znajo s takimi  ;D)




uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 30.11.2006 at 15:45:52


vida wrote on 30.11.2006 at 14:41:54:
kdo ve zakaj so tako dolgo čakali... morda celo da bi problematiko Janša reševal ?

Dokler so samo pridelke kradli, vlamljali ali tu in tam posilili kakšno ženičko, so jih še nekako prenašali.
Ko so pa nekoga tako poškodovali, da je zaradi tega v komi, jim je pa prekipelo ...

Zanimivo je tudi, da je Jože kandidat SD in da se nihče od njegovih strankarskih tovarišev ne postavi zanj.
Ambrušane, ki so se zanj postavili, pa zmerjajo s ksenofobi ...
Tudi tovarištvo ni več, kar je bilo  8-)






Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 30.11.2006 at 18:10:49

nikoli več ne bo tako kot je nekoč bilo ... niti za 'cigane'

(čist se je pa tud pozablo da nekako nisi kriv dokler ti krivda ni dokazana (na sodišču i suppose) četudi si cigan)

(mogoče bo pa zdej zadost, če ti bo kdo napoti, da boš nabral 200 somišljenikov in si ga boš spravu s poti)

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 30.11.2006 at 18:22:39


gape wrote on 30.11.2006 at 18:10:49:
(čist se je pa tud pozablo da nekako nisi kriv dokler ti krivda ni dokazana (na sodišču i suppose) četudi si cigan)



Glej dvoličnosti je tu pri "Ciganskih problematikah" preveč: ko so nabutali tistega novinarja, zdaj politika Petka, so z lahkoto zaprli tiste osumljence (ki so jih na koncu oprostili, čeprav so jih že vnaprej križali takorekoč vsi - še posebej novinarji - so bili pač Slovenci, Petek pa je bil novinar), ko pa Cigoti nabutajo navadnega pezionista pa se lahko mirno sprehajajo naokrog...

Toliko o dokazovanju krivde na sodiščih (čeprav se točno lahko ve, kdo so bili Cigani, ki so Jožeta spravili v komo, je mogoče zaprt samo Slovenec, ki je bil zraven - čerav se mi zdi, da ga je preiskovalna sodnica že izpustila)...

Ljudem, ki so vse to vedeli je pač prekipelo (na 150 prijav) in imeli so popolnoma prav.


( ja in če zbereš 200 odločnih somišljenikov, lahko narediš skoraj karkoli...  ;) )


uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Devi on 30.11.2006 at 20:15:11


gape wrote on 30.11.2006 at 18:10:49:
(mogoče bo pa zdej zadost, če ti bo kdo napoti, da boš nabral 200 somišljenikov in si ga boš spravu s poti)

obenem pa je ravno to tisto, kar nam je do zdaj manjkalo, zavedanje moči, ki nekaj premakne, ko se 'zgodi narod'
ko se 'zgodi narod' v avstriji, pol v češki (al kje že) ne gradijo nuklearke... nas je blo do zdaj težko spravit na kup za karkoli, še za plače ljudje niso prišli pizdit, ker so se počutli preveč depresivne... ker se narod ni zavedal svoje moči...
ambrus bo marsikomu ostal v spominu, kot povod za akcije... slabe in dobre... in to se meni zdi ne samo dobro, ampak prov odlično

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 30.11.2006 at 20:19:58


t wrote on 30.11.2006 at 18:22:39:
( ja in če zbereš 200 odločnih somišljenikov, lahko narediš skoraj karkoli...  ;) )

po zakonu ne




Devi wrote on 30.11.2006 at 20:15:11:
nas je blo do zdaj težko spravit na kup za karkoli

nas je še zdej skor nemogoče
z ljudstvom je pa mal druga igra ...

gape wrote on 30.11.2006 at 18:19:05:
problem ( Re: manjšine v demokraciji - rom-i )
reaction ( Re: Cas je za drzavlljansko akcijo )


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bamby on 30.11.2006 at 22:18:37


gape wrote on 30.11.2006 at 18:10:49:
(mogoče bo pa zdej zadost, če ti bo kdo napoti, da boš nabral 200 somišljenikov in si ga boš spravu s poti)



No vidiš, ti si najboljši dokaz, za pregovor, da včasih tudi slepa kura zrno najde, samo, da se ti za razliko od kure sploh ne zavedaš, da si našel kakšno zrno.

Predlagam ti, da začneš s testom:

Takoj jutri poskusi najti 200 somišljenikov, ki bi ti npr. pomagali preprečiti, da bi se v tvojo bližino naselil nek nov sosed.

Bodi prepričan, da jih zlepa ne boš našel 200 razen, če jih ne boš podkupil, vendar pa v tem primeru to ne bodo tvoji somišljeniki ampak podkupljenci.

In ko se boš mučil tedne in tedne, in pa leta in leta, da bi jih dobil vsaj 10 boš mogoče počasi prišel do spoznanja, da tistih 500 somišljenikov v Ambrusu in drugod po Dolenjski ni bilo potrebno niti podkupovati niti prepričevati, da so se zbrali. Le zakaj neki?



Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Oldi on 30.11.2006 at 22:50:56

Nihče pa ne pove zaradi česa jih je staknil. Kar tako azradi 10 jurjev se ne zbere toliko izsiljevalcev, pa tudi z revolverji se takrat ne strelja.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 30.11.2006 at 23:04:02

Tudi to, zakaj so ga pretepli,  je bilo že povedano, samo prebrati si moraš, ne pa kar nekaj na pamet blebetati.

za bolj počasne in polpismene torej še enkrat copy/paste iz v tej temi že predstavljenega dela:


Quote:
.. postavljali so cestne blokade z ostrim kamenjem ali deskami, polnimi žebljev, kraja mobilnih telefonov, napad na gobarke, grožnje z uperjeno puško v mimovozeči avtomobil, izsiljevanja, podkrepljena z grožnjo, do boš ubit ali posiljena, lansko leto je policija zasegla večje število strelnega orožja in mamil, nedaven napad na Jožeta Šinkovca pa je bil že drugi poskus umora v dveh letih. To in podobno je krojilo naše vsakdanje življenje. Zadnjo žrtev tega tabora so mediji prikazali kot pretepaškega moškega – resnica pa je, da je branil svojo zidanico pred dobro znanimi vlomitelji. S tem si je nakopal maščevanje in skorajšnjo smrt. Jožetu so se na glavni cesti v blokado postavili trije avtomobili, za njim še dva, tako da je bil ukleščen mednje ter na milost in predvsem nemilost prepuščen Čmaku in njegovim romskim kompanjonom; kaj je sledilo veste.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Devi on 01.12.2006 at 05:55:34

men se teli romi iz ambrusa zdijo malo podobni Izraelski državi... lih tak napadajo sosede, lih tak imajo podporo velikega brata in hudo kontra-reklamo za vse, kar delajo, policija ščiti samo eno stran, kot generalna skupščina ZN ščiti samo iraelce pa vseeno kaj počnejo in kaki lopovi so... in ne eni ne drugi se očitno nimajo nobenega namena spremenit, da bi blo lažje živet z njimi... in valjda se pol vsi čudijo, le zakaj nas noben ne mara in ugotovijo da je to zihr zato, ker so Izraelci, Romi oz whatever... [smiley=1grin1.gif]

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 01.12.2006 at 08:22:40


Bamby wrote on 30.11.2006 at 22:18:37:
Le zakaj neki?


gape wrote on 30.11.2006 at 20:19:58:
z ljudstvom je pa mal druga igra ...

gape wrote on 30.11.2006 at 18:19:05:
reaction ( Re: Cas je za drzavlljansko akcijo )

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 01.12.2006 at 08:42:07


gape wrote on 30.11.2006 at 20:19:58:

t wrote on 30.11.2006 at 18:22:39:
( ja in če zbereš 200 odločnih somišljenikov, lahko narediš skoraj karkoli...  ;) )

po zakonu ne



proti pa ja  ;D

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by bp on 01.12.2006 at 16:06:36

Brihtna buča je za primer družine Strojan predlagala naslednjo rešitev: Barovce poslat domov, familijo Strojan pa  postavit v Bar. Prvič bi vsaj za nekaj časa rešili problem, kam s Strojanovimi, drugič bi bil tak reality show dosti bolj zanimiv in pristen od sedanjega, tretjič bi jih imeli 24ur pod nadzorom in ne bi mogli delati pizdarij.

(da dodatnih užitkih, ko bi gledali razne voditelje in producente, kako se trudijo obdržat kontrolo niti ne govorimo)

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 02.12.2006 at 00:28:17


Valjda ... enmal bolj brihtno kokr tista novička,
da POP TV pripravlja nov resničnostni šov z naslovom BARIKADE ...

A mi je tale resnična novica precej bolj všeč:


Quote:
Strojanovi so se vrnili v Ambrus

Nekateri člani romske družine Strojan  so se vrnili v Ambrus, policijo pa poklicali šele ko so prispeli domov

Jelka Strojan, najstarejša članica romske družine Strojan, se je skupaj z dvema drugima moškima članoma družine, tremi ženskami in dvema otrokoma vrnila v Dečjo vas, je povedal predstavnik družine Strojan, Mirko Strojan. Povedal je, da je omenjena skupina že doma, zaenkrat pa ni prejel informacij o kakršnihkoli incidentih. Dom družine Strojan v Ambrusu sedaj že straži policija.

Policijo so poklicali šele ko so prispeli domov

Mirko Strojan je pojasnil, da Jelka Strojan o svojem odhodu iz nastanitvenega centra v Postojni ni obvestila policije, poklicali so jih šele, ko so že bili doma. Na poti domov Strojanovih ni nihče zaustavljal, saj prebivalci Ambrusa sploh niso vedeli za njihov prihod, je pojasnil. Dodal je, da "če so koliko toliko pametni, sploh ne bodo reagirali". Po besedah Mirka Strojana se sedaj okoli hiše Strojanovih že zbira policija, ki želi preprečiti morebitne incidente, podobe sobotnemu.

Prejšnjo soboto je bilo vroče

Kot je znano, so Strojanovi minulo soboto popoldne po skoraj štirih tednih čakanja zapustili Postojno, tamkajšnji prebivalci pa so ob vesti, da se vračajo v Ambrus, začeli postavljati cestne zapore. Pri naselju Dečja vas je množica krajanov zaprla cesto, čez katero so postavili tudi večje deblo in tako preprečili policijskim vozilom pot. Policisti so izstopili iz vozila in ljudi pozvali, naj se odstranijo z vozišča, vendar so se ti pričeli pomikati proti policistom in vanje metati kamenje. Več ljudi je prijelo deblo in ga skušalo vreči v policiste.

V bistvu je to lahko simbolično nov začetek oz. popravni izpit za vse vpletene, predvsem pa za vlado in vse državne organe.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 02.12.2006 at 01:13:32



Quote:
Kako globoko zna biti medijsko in politično dno, so si mnogi med vami lahko ogledali v torkovi oddaji naše nacionalne televizije. Nadebudni snovalci oddaje, ki imajo na očeh le številke gledanosti in reklame, so tokrat presegli sami sebe. V oddajo so povabili najbolj demagoškega politika na eni strani in predstavnike marginalizirane narodnostne skupine na drugi. Želeli so show in dobili so ga. Saj drugega ni bilo za pričakovati: zmerjanje, žalitve, poceni zasmehovanje. Politik, ki so ga povabili, drugega tako ne zna in so morali pričakovati, da se bo zgodilo to, kar se je: najbolj sramotna oddaja v zgodovini samostojne Slovenije. In marsikoga je bilo res sram, da se to dogaja v Sloveniji.

Marsikdo pa se je dal poceni demagogiji potegniti v blato in je navdušeno pritrjeval sovražnemu in primitivnemu govoru. V razgretem ozračju zadnjih tednov, ko je duh nestrpnosti in sovraštva ušel iz steklenice, kamor smo ga zaprli, ko smo si še prizadevali za vzpostavitev moderne, pravične in do manjšin strpne države, to pravzaprav ne preseneča več.

Zdaj lahko samo čakamo na nadaljnji razvoj dogodkov. Mediji in novinarji med sabo tekmujejo, kdo bo še bolj provokativen, še bolj gledan. Bo že kdo presegel torkov dosežek in zlezel še naprej po sramotni piramidi uspeha za vsako ceno.

Spirale nestrpnosti in sovraštva niso neznane sodobni zgodovini. Nacisti so se dvignili na tak način in prej zmerni ter spodobni nemški državljani so naenkrat ponoreli in začeli preganjati Žide ter druge manjvredne ljudi. Takrat smo veljali za manjvredne Slovenci, pa so kmalu preganjali in pobijali tudi nas.

Danes imajo nekateri za manjvredne Rome in to nam je skušal dokazati naš politik v torkovi oddaji. Vzbujanje nestrpnosti in sovražnih čustev se je preračunljivim demagoškim politikom že večkrat obrestovalo, saj jih je s sabo na vrh ponesel val ljudskega sovraštva. Seveda samo za nekaj časa. A vmes je bila velikokrat storjena ogromna škoda. Ko je Milošević s svojim sovražnim govorom spodbujal srbski nacionalizem in ga usmerjal proti drugim narodom, so mu pri tem mediji pridno pomagali. Brez njih se pravzaprav ne bi moglo zgoditi tisto, kar se je potem zgodilo in kar je prineslo smrt več sto tisočim ljudem.

Na srečo okoliščine danes v Sloveniji niso takšne, da bi se lahko zgodilo, kaj tako strahotnega, v takšnih dimenzijah. A moramo si biti na jasnem: te strahote so se začele s podobnim sovražnim in nestrpnim govorom, kot smo mu priča te dni. Kvalitativno gre za povsem enake pojave, čeprav številčno posledice ne morejo biti primerljive s tistimi v nekdanji Nemčiji ali Jugoslaviji.

In čas je, da se tudi mediji streznijo.
Janez Drnovšek

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bamby on 02.12.2006 at 06:44:34


ARS wrote on 02.12.2006 at 00:28:17:
Valjda ... enmal bolj brihtno kokr tista novička,
da POP TV pripravlja nov resničnostni šov z naslovom BARIKADE ...

A mi je tale resnična novica precej bolj všeč:


Quote:
Strojanovi so se vrnili v Ambrus

Nekateri člani romske družine Strojan  so se vrnili v Ambrus, policijo pa poklicali šele ko so prispeli domov

Jelka Strojan, najstarejša članica romske družine Strojan, se je skupaj z dvema drugima moškima članoma družine, tremi ženskami in dvema otrokoma vrnila v Dečjo vas, je povedal predstavnik družine Strojan, Mirko Strojan. Povedal je, da je omenjena skupina že doma, zaenkrat pa ni prejel informacij o kakršnihkoli incidentih. Dom družine Strojan v Ambrusu sedaj že straži policija.

Policijo so poklicali šele ko so prispeli domov

Mirko Strojan je pojasnil, da Jelka Strojan o svojem odhodu iz nastanitvenega centra v Postojni ni obvestila policije, poklicali so jih šele, ko so že bili doma. Na poti domov Strojanovih ni nihče zaustavljal, saj prebivalci Ambrusa sploh niso vedeli za njihov prihod, je pojasnil. Dodal je, da "če so koliko toliko pametni, sploh ne bodo reagirali". Po besedah Mirka Strojana se sedaj okoli hiše Strojanovih že zbira policija, ki želi preprečiti morebitne incidente, podobe sobotnemu.

Prejšnjo soboto je bilo vroče

Kot je znano, so Strojanovi minulo soboto popoldne po skoraj štirih tednih čakanja zapustili Postojno, tamkajšnji prebivalci pa so ob vesti, da se vračajo v Ambrus, začeli postavljati cestne zapore. Pri naselju Dečja vas je množica krajanov zaprla cesto, čez katero so postavili tudi večje deblo in tako preprečili policijskim vozilom pot. Policisti so izstopili iz vozila in ljudi pozvali, naj se odstranijo z vozišča, vendar so se ti pričeli pomikati proti policistom in vanje metati kamenje. Več ljudi je prijelo deblo in ga skušalo vreči v policiste.


V bistvu je to lahko simbolično nov začetek oz. popravni izpit za vse vpletene, predvsem pa za vlado in vse državne organe.



Glede na v zadnjem času pravo poplavo legalističnih pozivov, legalističnih levičarskih gibajočih pravičnjakov k doslednem legalističnem obravnavanju ambruških vaških straž v smislu, da bi policija morala ravnati dosledno po črki zakona in pregnati "domorodce" ne glede na to koliko to stane, in ne glede na število žrtev, in varovati Strojanove, pa če tudi do konca življenja s četo specialcev, je sedaj res možen nov začetek.

Pa ne simboličen nov začetek ampak resničen pravi nov začetek.

Za začetek naj porušijo Strojanovo črno gradnjo, ki bi morala biti po odločbah o rušenju prvič odstranjena že leta 1997, drugič leta 1999 in zadnjič leta 2002.

Če se to zopet ne bo zgodilo:

... si bo zopet lahko vsakdo predstavljal kaj je to "pravi začetek" in kaj je to "simboličen začetek", in tudi to kateri začetek  je "pravi" in kateri ne.
Vse to pa seveda od odvisnosti od politične pripadnosti.
Anarho liberalni levičarji bodo seveda dejali, da je edino pravi tisti začetek za katerega bodo oni sami določili, da je pravi začetek. V tem primeru bo to pomenilo delovanje pravne države.
Vsako drugačno mnenje oz. vsak drugačen "nov začetek" bo seveda označen s strani prej omenjenijh osebkov za razpad pravne države in uvajanje diktature Janševistov.

... Bodo žrtve zopet ljudje iz tistega konca Slovenije, ki je že leta 1941/42 plačal zelo visok davek zaradi komunistične revolucije, ko so komunisti pobijali ljudi in povzročili najprej velik revolt med ljudmi, nato sprožili ustanavljanje vaških straž in pozneje še domobranstva. In potem, pa že od takrat poslušamo že več kot 60 let s strani gibajočih pravičnjakov, da so jih pobijali zato ker so kolaborirali in leta 1944 prisegli celo okupatorju.

Skratka pobijati so jih začeli že leta 1941 zato, ker so se te grdobe branile, kolaborirale in prisegle okupatorju leta 1944.

Kaj je torej simboličen začetek in kaj je pravi začetek?

Kaj je vzrok in kaj posledica?

Če smo že "strogo" legalistični.

Na katerem sodišču je posledica časovno pred vzrokom, in se kaznuje povzročitelja posledice, oprosti oz. nagradi pa povzročitelja vzroka?

Odgovor: Na sodišču, ki ni želelo zaslišati niti prič ki bi pričale proti majorju Mitji, M:Ribičiču.


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bamby on 02.12.2006 at 07:07:14


ARS wrote on 02.12.2006 at 01:13:32:


Quote:
Kako globoko zna biti medijsko in politično dno, so si mnogi med vami lahko ogledali v torkovi oddaji naše nacionalne televizije. Nadebudni snovalci oddaje, ki imajo na očeh le številke gledanosti in reklame, so tokrat presegli sami sebe. V oddajo so povabili najbolj demagoškega politika na eni strani in predstavnike marginalizirane narodnostne skupine na drugi. Želeli so show in dobili so ga. Saj drugega ni bilo za pričakovati: zmerjanje, žalitve, poceni zasmehovanje. Politik, ki so ga povabili, drugega tako ne zna in so morali pričakovati, da se bo zgodilo to, kar se je: najbolj sramotna oddaja v zgodovini samostojne Slovenije. In marsikoga je bilo res sram, da se to dogaja v Sloveniji.

Marsikdo pa se je dal poceni demagogiji potegniti v blato in je navdušeno pritrjeval sovražnemu in primitivnemu govoru. V razgretem ozračju zadnjih tednov, ko je duh nestrpnosti in sovraštva ušel iz steklenice, kamor smo ga zaprli, ko smo si še prizadevali za vzpostavitev moderne, pravične in do manjšin strpne države, to pravzaprav ne preseneča več.

Zdaj lahko samo čakamo na nadaljnji razvoj dogodkov. Mediji in novinarji med sabo tekmujejo, kdo bo še bolj provokativen, še bolj gledan. Bo že kdo presegel torkov dosežek in zlezel še naprej po sramotni piramidi uspeha za vsako ceno.

Spirale nestrpnosti in sovraštva niso neznane sodobni zgodovini. Nacisti so se dvignili na tak način in prej zmerni ter spodobni nemški državljani so naenkrat ponoreli in začeli preganjati Žide ter druge manjvredne ljudi. Takrat smo veljali za manjvredne Slovenci, pa so kmalu preganjali in pobijali tudi nas.

Danes imajo nekateri za manjvredne Rome in to nam je skušal dokazati naš politik v torkovi oddaji. Vzbujanje nestrpnosti in sovražnih čustev se je preračunljivim demagoškim politikom že večkrat obrestovalo, saj jih je s sabo na vrh ponesel val ljudskega sovraštva. Seveda samo za nekaj časa. A vmes je bila velikokrat storjena ogromna škoda. Ko je Milošević s svojim sovražnim govorom spodbujal srbski nacionalizem in ga usmerjal proti drugim narodom, so mu pri tem mediji pridno pomagali. Brez njih se pravzaprav ne bi moglo zgoditi tisto, kar se je potem zgodilo in kar je prineslo smrt več sto tisočim ljudem.

Na srečo okoliščine danes v Sloveniji niso takšne, da bi se lahko zgodilo, kaj tako strahotnega, v takšnih dimenzijah. A moramo si biti na jasnem: te strahote so se začele s podobnim sovražnim in nestrpnim govorom, kot smo mu priča te dni. Kvalitativno gre za povsem enake pojave, čeprav številčno posledice ne morejo biti primerljive s tistimi v nekdanji Nemčiji ali Jugoslaviji.

In čas je, da se tudi mediji streznijo.
Janez Drnovšek



Zanimivo, a ni ta tipson nekoč rekel, da nima televizije in da sploh ne gleda več televizije. Torej ni samo tretjerazredni guru, kar je že dolgo vidno, ampak je tudi lažnivec.


"so si mnogi med vami " lahko ogledali"

"In marsikoga je bilo res sram"
____

"kamor smo ga zaprli, ko smo si še prizadevali za vzpostavitev moderne, pravične in do manjšin strpne države"


Zanimiv naćin pisanja, ko bralce nagovarja v drugem/tretjem sklonu množine, ko gre za gledanje oddaje in v prvem sklonu množine, ko gre za ustvarjanje "moderne, pravične in do manjšin strpne države".

Njega ni sram in si "ni ogledal" oddaje, čeprav jo ocenjuje, pri ustanavljanju "moderne pravične države" pa je bil z obema rokama zraven. Kakšen ego trip, ego manijaka.

Za Jelinčiča pa se nikar ne sprenevedajte gos. predsednik saj  je vendar vaš človek.
Bivši komunist, bivši udbaš, ki danes že 16 let igra vlogo nacionalista, kriminalec in verjetno tudi zločinec in tat, skratka lopov, ki je nacionalist s Titovim kipom na svojem dvorišču. Koliko mu plačujete?

In za to oddajo, ne mi govorit, da ni namenoma ustvarjena, da še naprej priliva petroleja na ogenj. Pa ja ne boste govorili, da je TV SLO pod diktaturo vlade istočasno pa zato dosledno vsak dan eno uro kaže dogodke v zvezi Strojanovimi, ki ne morejo biti v ponos nobeni vladi. (čeprav se je po javnem mnenju nepričakovano podpora vlade dvignila zadnji mesec   ;D ***)

Jelinčičev edini cilj je, da na volitvah pobira desnici glasove skrajnih desničarjev, ki so še tako neumni, da še niso spregledali njegove prave vloge.

Njegov edini cilj, kot tudi stranke SNS je, da se vsakokrat prebije v parlament in potem glasuje za levico. To je njegov(njihov) edini program.

Jelinčič je v bistvu ultra ekstremistični levičar.

Nujno je zvišati prag za vstop v parlament na vsaj 5%, še bolje pa na 6%, kar sem predlagal že davno, preveč strank v parlamentu itak pomeni anarhijo in ne demokracijo.


*** vendar če je anketa javnega mnenja Toševa (česar ne vem) je tudi to sumljivo.  ;D

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bamby on 02.12.2006 at 07:40:32


ARS wrote on 02.12.2006 at 01:10:20:
[quote=Janez Drnovšek]
Kako globoko zna biti medijsko in politično dno, so si mnogi med vami lahko ogledali v torkovi oddaji naše nacionalne televizije.
[/quote]


Gos. Arsika, če že delate iz sveta pogovorov "Back up" oz varnostno kopijo tednika Mladine in Gibanja za pravičnost vseeno ni potrebno pretiravat in izbrišite vsaj en duplikat "Drnovška".

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bamby on 02.12.2006 at 08:08:03


gape wrote on 01.12.2006 at 08:22:40:

Bamby wrote on 30.11.2006 at 22:18:37:
Le zakaj neki?


gape wrote on 30.11.2006 at 20:19:58:
z ljudstvom je pa mal druga igra ...

gape wrote on 30.11.2006 at 18:19:05:
reaction ( Re: Cas je za drzavlljansko akcijo )



Nisem te povprašal po posledicah ampak po vzrokih?

Tudi ti imaš težave z razumevanjem, kaj so vzroki, in kaj so posledice, in kaj je prej. in kaj pozneje.

Drugače te pa razumem, pri nas tudi leva ni na levi, čeprav so levi levi.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 02.12.2006 at 10:48:54


Bamby wrote on 02.12.2006 at 08:08:03:

gape wrote on 01.12.2006 at 08:22:40:

Bamby wrote on 30.11.2006 at 22:18:37:
Le zakaj neki?


gape wrote on 30.11.2006 at 20:19:58:
z ljudstvom je pa mal druga igra ...

gape wrote on 30.11.2006 at 18:19:05:
reaction ( Re: Cas je za drzavlljansko akcijo )



Nisem te povprašal po posledicah ampak po vzrokih?

Tudi ti imaš težave z razumevanjem, kaj so vzroki, in kaj so posledice, in kaj je prej. in kaj pozneje.

Drugače te pa razumem, pri nas tudi leva ni na levi, čeprav so levi levi.

sej veš
ker na reči gledam mal drugač kt ti
pitlalica je bla
Le zakaj neki so se zbrali?
ljudje na barikadah
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1151404883/15#17
problem - je 'nastal' ker je nekdo fejst nasrku
reaction - protipravno zbiranje ljudi, ki pozivajo k sovraštvu
solution - getoiziranje ciganov
 to je seveda spet
 problem - kršenje pravic državljanom slovenije - vsem na očeh
 reaction - sika leva polovica slovenije (brez tistih ki imajo izkušnjo s cigani)
 solution ???

kaj pa bi bil vzrok za vse to?
o tem se pa ne drznem
kle ne
je drugje zapisano


če pa tole
Le zakaj neki so se zbrali?
ljudje na barikadah
še enkrat pogledam
vidm
da je vzrok nestrpnost ... kaj bi drugega še lahko bilo ... najblj neposreden, vsaka od tistih oseb ki na te barikade grejo pa ima svoje osebne razloge za to
očitno pa je 'nedotakljivost' lastnine (kar cigani ne spoštujejo glih) en najmočnejših vzrokov kle okol ... imho

mi 'duhovneži' dobr vemo kolk je ta lastnina nedotakljiva in predvsem kolk je moja
prov čist nč
jo mam samo na uporabo
in še to samo začasno

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Devi on 02.12.2006 at 14:04:24


gape wrote on 02.12.2006 at 10:48:54:
da je vzrok nestrpnost ... kaj bi drugega še lahko bilo ...

zelo glasen poziv k spremembi nekega stanja - uvedbi reda (ker so bli vsi prejšnji nežnejši pozivi preslišani)?

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Oldi on 02.12.2006 at 21:07:14


Bardo_Thodol wrote on 30.11.2006 at 23:04:02:
da je branil svojo zidanico pred dobro znanimi vlomitelji. S tem si je nakopal maščevanje in skorajšnjo smrt.


Izgleda, da tudi polpismen nisem. Zidanico je branil na sredi ceste z avtom in so ga hoteli zato ubiti - zanimivo. Moraš imeti ap res obilno fantazijo, da to verjameš.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 02.12.2006 at 22:21:18


Oldio wrote on 02.12.2006 at 21:07:14:
Izgleda, da tudi polpismen nisem. Zidanico je branil na sredi ceste z avtom in so ga hoteli zato ubiti - zanimivo. Moraš imeti ap res obilno fantazijo, da to verjameš.

Zgleda, da si res polpismen, če nisi razumel prebranega.

saj nikjer ne piše, da je zidanico branil na cesti, zgodilo se je nekaj dni pred tem, ko  je v Jožetovo zidanico vlomil že omenjeni dobri znanec policije in Jože ga je pri tem pač ujel, ga med prerivanjem obvladal ter odgnal s posesti.

Zaloteni vlomilec z globoko ranjenim egom pa tega očitno ni mogel preboleti, zato je pripravil maščevanje in skupaj z obilno pomočjo Strojanovih (sam  se očitno ni počutil dovolj močnega), sredi ceste postavil zasedo, kjer so Jožeta čakali, da se bo pripeljal mimo, nakar so ga ustavili, izvlekli iz avta in pretepli.


Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 03.12.2006 at 20:15:07



Bamby wrote on 02.12.2006 at 07:40:32:
Gos. Arsika, če že delate iz sveta pogovorov "Back up" oz varnostno kopijo tednika Mladine in Gibanja za pravičnost vseeno ni potrebno pretiravat in izbrišite vsaj en duplikat "Drnovška"

Pomota ... nisem opazila ...
... in ker ga zdajle ne morem več pobrisat,
lahko le Gape vskoči in to naredi - nič nimam proti, kar daj/naj - post št. 182.

Bohlonej,
ARS

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 03.12.2006 at 21:44:46


Iz intervjuja s Spomenko Hribar, Mladina, 26.11.2006
http://www.mladina.si/tednik/200648/clanek/slo-intervju--jure_trampus/


Quote:
Kako konkretno bi se morala oblast odzvati v Ambrusu?

Nikakor se ne bi smela zgoditi preselitev kar tako in v drug kraj! Če je res in verjamem, da je, da so Romi nad vodnim zajetem, kjer ne smejo stati hiše, odpadki in kakršnakoli svinjarija, potem tam ne romska ne nobena druga hiša pač ne bi smela stati. Če stoji črna gradnja, bi jo morala oblast porušiti. In kakšna je pot do rešitve? Po mojem prepričanju bi morala občina sama (morda s pomočjo nekakšne "mediacije" države) najti drugo lokacijo za zamenjavo te, sporne. Kajti ta romska družina je doma tam, tista parcela je njihova lastnina, oni so ambruški občani. V okviru iste občine bi torej morali priskrbeti primerno, nadomestno zazidalno zemljišče in dovoliti normalno gradnjo. Če pa gre pri tej družini za kazniva dejanja, potem pa me zanima, kaj sta do sedaj delala policija in sodstvo? In če res nadaljnje sobivanje med to družino in soobčani ni možno, bi o takem radikalnem ukrepu, kot je izselitev, moralo odločati in odločiti sodišče. Ne pa neki minister ali celo "ljudstvo".

Družina je bila preganjana tudi zato, ker je romska, Slovencev, ki si gradijo črne gradnje in ki imajo morebiti kriminalno preteklost, na takšen način doslej niso preganjali.


Tako jih niso preganjali, podirali črne gradnje pa so. Kaj se ni celo podobno pisal tisti podjetnik, ki je rinil tja v neke skalne stene in so mu porušili tudi njegov laboratorij? Pa nisem prepričana, da družino Strojanovih res preganjajo predvsem zato, ker so Romi. Verjamem, da je z njimi težko živeti v sosedstvu. Kar zadeva posebno ravnanje z Romi nasploh, pa bi rekla, da so za svoje bivanje danes in jutri v prvi vrsti sami odgovorni. Kakor smo Slovenci odgovorni sami zase. In drugi narodi. Vsak narod. V Evropi je Romov okrog 15 milijonov. Romi so poseben narod, s čudovito kulturo, njihova poezija je nekaj najlepšega, kar premore zakladnica svetovne literature. A če si kot narod želijo ostati Romi, potem morajo prenehati biti cigani. Cigani z malo začetnico. Če res želijo ohraniti svojo kulturo, svoj jezik, lastno identiteto v neromskem okolju, če želijo obstati in ostati Romi, se morajo držati zakonov dežele, kjer živijo. Ne morejo kar čakati, da jih kot manjšine varujejo drugi, parazitirati in zahtevati in zahtevati …. da jim država pomaga in jih vzdržuje.

Kriminal, o katerem govorite, ima globlje ozadje, Romi so izolirani, revni, družba jih zavrača, živijo brez vode, elektrike, ne obiskujejo šole, v vseh tovrstnih okoljih se pojavljajo problemi.

No, že v Prekmurju ni tako! Ponavljam, Romi so primarno sami odgovorni za to, kako živijo, in soodgovorni za to, kako jih okolje sprejema. Je pa res, da oznaka "Rom" ne pomeni le imena neke narodnostne skupnosti, naroda, ampak deluje tudi simbolno: Romi so simbol za krajo, prevaro, umazanijo, skratka, cigani. Te stigme se težko otepajo in potrebno bo daljše časovno obdobje njihovega drugačnega življenja in sobivanja z drugimi ljudi, da se bo identiteta Rom = cigan razprla in prenehala vzbujati negativne konotacije. Seveda mora država Rome kot manjšino - kot druge manjšine - zaščititi, jim dati več bonitet kot večinskemu narodu, vendar jih ne more dobesedno vzdrževati. Je pa res, da mnogi Slovenci še danes preprosto ne razumejo, kakšna velika sprememba se je zgodila, ko smo ustanovili svojo državo. Prej smo ves čas govorili, kako smo kot manjšina v Jugoslaviji nemočni … Zdaj smo v svoji državi, in smo nenadoma večinsko prebivalstvo, in kot taki smo odgovorni ne samo za sebe, ampak soodgovorni za vse državljane, ki niso Slovenci, ki nočejo biti Slovenci in ki jim ni treba biti Slovenci zato, da bi lahko živeli tukaj, kjer živijo že desetletja. So naši državljani, torej sodržavljani. Odgovorni smo za manjšine, priznane ali nepriznane, avtohtone ali neavtohtone. Za vse etične skupine, ki so v Sloveniji. Država mora skrbeti za Rome, da ne bodo izključeni, da bodo hodili v šolo, da bodo dobili službe, država bi jim morala prijazno ponuditi roko. In država doslej tega ni dobro delala. Tudi tista iz časov socializma ne. A takrat državna podstat ni bila nacionalistična in zato se konflikt ni radikaliziral. Seveda pa sama tudi razumem domačine, ki pravijo, da je z Romi težko živeti, posebno, če se pretepajo, če jim grozijo in podobno, jih izsiljujejo … To je problem države, sodstva. Namesto civilnega in kulturnega delovanja države so nastopili Ambrušani kot "ljudstvo"; v njihovem nastopu je zaznati tako populizem kot ksenofobijo. In celo nekakšen hepening. Ljudje si dajo "duška" za marsikatere potlačene občutke … Obračaj, kakor hočeš, to je bolno. Meni mučno, hudo je gledati družino, majhne otroke, izgnance, danes in tukaj!

Vlada bi lahko vedela, da bo ena vaška straža dobila posnemovalce.

Vlada bi takšno reakcijo družbe pač morala predvideti!

Ali nima minister Zver doktorata iz družboslovnih ved?


Zver pač temu problemu ni dorasel, to, kar počne tako na področju izobraževanja in kot tudi z urejanjem romske problematike, je neprimerno. Avtoritarno. Slabo.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Oldi on 04.12.2006 at 07:39:28

Mislim, da postaja že ajsno, da je, za rešitev tega in podobnih problemov, treba narediti en ogromen kvalitativen skok naprej, korakamo pa nazaj.
- dosledno legitimno uveljavljanje pravne države
- obravnava prestopnikov specialnih povratnikov na tak način, da ne bodo v večno breme okolice in družbe
- dosledna socialna integracija drugačnih z možnostjo, da se tudi ne gredo tega, samo potem naj ne jokajo in pričakujejo podpore - pogoj je seveda aktivno sodelovanje in delovanje.

Seveda je za kaj takega potrebno pritegniti stroko, ki ji je potrebno dopustiti delovanje tudi preko politike, ne pa dovoliti, da vladajo neznanje in ulica. Treba se bo tudi posloviti od ortodoksne razlage enakosti in striktno zagovarjanje le pravice barabe. Kaj pa pravica mene, da si upam s kolesom vrednim milijon po nakupih, da se ne bojim napadalnih psov....
Skratka treba je doseč, da se zaradi 1% ljudi slabo počuti 99%, sistem ap se predvsem ukvarja s pravicami tega procenta.

Kako neznansko daleč smo od tega  :(

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by gape on 04.12.2006 at 12:22:20


Devi wrote on 02.12.2006 at 14:04:24:

gape wrote on 02.12.2006 at 10:48:54:
da je vzrok nestrpnost ... kaj bi drugega še lahko bilo ...

zelo glasen poziv k spremembi nekega stanja - uvedbi reda (ker so bli vsi prejšnji nežnejši pozivi preslišani)?

mogoče tud
jest pa razumem da nežnost s tem nima dost veze
precej več pa pravna država
če konkretiziram
tisti ki se jim je kršenje pravne države dogajalo niso naredili zadosti za to, da bi se pravna država uveljavila
in se ni
ampak se je razkrajala naprej in naprej



(učeri so res hudo povedal strici na 24ur, če je kdo vidu, res hudo)







ARS wrote on 03.12.2006 at 20:15:07:

Bamby wrote on 02.12.2006 at 07:40:32:
Gos. Arsika, če že delate iz sveta pogovorov "Back up" oz varnostno kopijo tednika Mladine in Gibanja za pravičnost vseeno ni potrebno pretiravat in izbrišite vsaj en duplikat "Drnovška"

Pomota ... nisem opazila ...
... in ker ga zdajle ne morem več pobrisat,
lahko le Gape vskoči in to naredi - nič nimam proti, kar daj/naj - post št. 182.

Bohlonej,
ARS

sriktano
back up u piko ... keep up the good work

odlično je Spomenka povedala tud

oldi
spomenko še enkrat prečiti (da boš naslednjič taspodnji odstavek drugač (boljš) zložu)
dočim
za umes pa vseeno lahko tegale
- obravnava prestopnikov specialnih povratnikov na tak način, da ne bodo v večno breme okolice in družbe
dodatno razdelaš

da modelom napišemo reči ki jih naj zapišejo u zakone
namreč, se mi zdi, da specialni povratniki predstavljajo megatežavo, katero jim mormo pomagat odpravt ... pravno

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Oldi on 04.12.2006 at 22:51:20

Jaz bi itak za vsakega prestopnika določil šusto specialno "kazen", ki bi naj vodila k odpravi vzroka za prekršek. Razpon bi bil sila širok.
Za uboj treh izsiljevalcev bi dobil nagrado za hrabrost in novo bereto  ;)
Če pa gre za dokazano nepopravljivega tipa, ki nima nobenega občutka do trpečega, pa 2 možnosti, delovni zapor, kjer bo zaslužil zase in za povračilo škode, ki jo je povzročil, ali pa evtanazija.

Predvsem pa bi takoj legaliziral trde droge, ki jih seveda lahko dobijo odvisniki, mehke droge pa seveda lahko vsi.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 04.12.2006 at 23:34:10


::)




Quote:

Slovenska samopodoba in samoprevara

Čeprav je bila razprava izvorno naravnana v Evropo, se je pogosto zaustavila pri aktualnih slovenskih zadevah, povezanih z Romi. Najbolj celovito se je nanje – po pričakovanju, kakor je rezoniral Jančar – ozrl Boris A. Novak. Pri trku civilizacij gre zmeraj za drugega – in kako je s slovenskim drugim? Novak je dejal, da je (pomislimo na »obsceno podobo Slovenca z motorno žago pred romskim naseljem«!) nastopil čas, ko se morajo slovenski intelektualci nehati spraševati samo o lastni nacionalni identiteti, ampak tudi o odnosu do drugega. Morali se bomo vprašati o »svoji trpeči samopodobi, ki se je izkazala za samoprevaro«.

Iz povzetka razprave "Evropa 21. stoletja, prostor vseh treh religioznih", ki jo je gostila Slovenska matica:
http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Delo&da=20061205&ed=0&pa=13&ar=f2378dbb592c52f1ca648aa879d7ba1e04&fromsearch=1

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by t on 06.12.2006 at 08:24:42


ARS wrote on 04.12.2006 at 23:34:10:
::)




Quote:

Slovenska samopodoba in samoprevara

Čeprav je bila razprava izvorno naravnana v Evropo, se je pogosto zaustavila pri aktualnih slovenskih zadevah, povezanih z Romi. Najbolj celovito se je nanje – po pričakovanju, kakor je rezoniral Jančar – ozrl Boris A. Novak. Pri trku civilizacij gre zmeraj za drugega – in kako je s slovenskim drugim? Novak je dejal, da je (pomislimo na »obsceno podobo Slovenca z motorno žago pred romskim naseljem«!) nastopil čas, ko se morajo slovenski intelektualci nehati spraševati samo o lastni nacionalni identiteti, ampak tudi o odnosu do drugega. Morali se bomo vprašati o »svoji trpeči samopodobi, ki se je izkazala za samoprevaro«.

Iz povzetka razprave "Evropa 21. stoletja, prostor vseh treh religioznih", ki jo je gostila Slovenska matica:
http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Delo&da=20061205&ed=0&pa=13&ar=f2378dbb592c52f1ca648aa879d7ba1e04&fromsearch=1



Ja seveda, Slovenci z motornimi žagami, Cigani pa s kalašniki  ;D


To je vsa obscenost in višek obscenosti- Slovenec z minimalno plačo, Cigan pa z destkrat večjo socialno podporo  ;D


uživajte!

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 06.12.2006 at 09:49:02

Motorna žaga govori o stopnji tehnološke opremljenosti, o tem torej, da gozdarji pač ne žagajo več na roke, kot so včasih 'žiga-žaga' ...
A.Novak je pa umetnik, pa zgleda da tudi malo preveč grozljivke gleda (Saw, Saw 2) in od tod mu potem take čudne asociacije.  8-)





Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Eva on 12.12.2006 at 11:26:20

iz maila

Če želiš, preberi, drugače izbriši…
Spoštovani,

danes je imela Poslanska skupina SNS novinarsko konferenco na temo "Ali RTV Slovenija in država ščitita zločince in zločin?" na kateri smo spregovorili o čudnem ravnanju državnega tožilstva v zvezi z družino Strojan.

Na žalost je bila udeležba na naši novinarski konferenci majhna, saj je večina medijev, ki so polni hvale o Strojanovih (RTV, Delo, Dnevnik, POP TV,...), našo novinarsko konferenco bojkotirala. To žal ne kaže na pretirano željo medijev po objektivnem obveščanju javnosti, kar pa me ne preseneča več.

Ker pa je čas, da se preneha družino Strojan prikazovati kot žrtev rasne in nacionalne nestrpnosti, vam v priponki pošiljam pisni poslanski vprašanji, ki sem jih naslovil na ministra za pravosodje Republike Slovenije glede odstopa tožilcev od pregona v primerih storitve kaznivih dejanj in sodbo v kateri je sodišče razsodilo, da se obtožba proti nekaterim članom družine Strojan zavrne, ker je tožilec odstopil od pregona.  

Ob tem bi vas želel opozoriti samo na sledeče dejstvo: zadeva je ležala v tožilskih predalih od leta 1994 pa do leta 2000 (sodni zaostanki); zanimivo pa bi bilo tudi izvedeti, kaj vse je botrovalo temu, da je zadeva na odločitev čakala kar šest let.

Zmago Jelinčič Plemeniti
http://www.gape.org/sonce/svetpogovorov/jelinromi/Zmago%20Jelincic%20-%20MPravosodje-%20tozilci%20-%20Strojan.doc

http://www.gape.org/sonce/svetpogovorov/jelinromi/Zmago%20Jelincic%20-%20MPravosodje-%20odstop%20tozilcev%20od%20pregona.doc

tretji link ta "grozljiv"

http://www.gape.org/sonce/svetpogovorov/jelinromi/Zmago%20Jelincic%20-%20MPravosodje-%20tozilci%20-%20Strojan-%20priloga%20sodba.PDF



Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Petra G. on 12.12.2006 at 11:39:31


Eva wrote on 12.12.2006 at 11:26:20:
iz maila

Če želiš, preberi, drugače izbriši…
Spoštovani,

danes je imela Poslanska skupina SNS novinarsko konferenco na temo "Ali RTV Slovenija in država ščitita zločince in zločin?" na kateri smo spregovorili o čudnem ravnanju državnega tožilstva v zvezi z družino Strojan.

Na žalost je bila udeležba na naši novinarski konferenci majhna, saj je večina medijev, ki so polni hvale o Strojanovih (RTV, Delo, Dnevnik, POP TV,...), našo novinarsko konferenco bojkotirala. To žal ne kaže na pretirano željo medijev po objektivnem obveščanju javnosti, kar pa me ne preseneča več.

Ker pa je čas, da se preneha družino Strojan prikazovati kot žrtev rasne in nacionalne nestrpnosti, vam v priponki pošiljam pisni poslanski vprašanji, ki sem jih naslovil na ministra za pravosodje Republike Slovenije glede odstopa tožilcev od pregona v primerih storitve kaznivih dejanj in sodbo v kateri je sodišče razsodilo, da se obtožba proti nekaterim članom družine Strojan zavrne, ker je tožilec odstopil od pregona.  

Ob tem bi vas želel opozoriti samo na sledeče dejstvo: zadeva je ležala v tožilskih predalih od leta 1994 pa do leta 2000 (sodni zaostanki); zanimivo pa bi bilo tudi izvedeti, kaj vse je botrovalo temu, da je zadeva na odločitev čakala kar šest let.

Zmago Jelinčič Plemeniti


no, ko že ravno omenjaš, tu je fajl kjer piše česa so jih oprostili, pa zelo nazorno je napisano, tako da občutljive dušice tega ne berite:

http://shrani.si/files/zmagojelinophq.pdf



Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Eva on 12.12.2006 at 11:55:01

sem mela prej anrobe linke, sem popravla, pa sm mela vmes drugo delo,..

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 12.12.2006 at 12:26:10


Mladina, 2. december 2006, človekove pravice

Mate, Go Home!

Zakaj bi moral policijski minister Dragutin Mate odstopiti


http://www.mladina.si/tednik/200649/clanek/slo-tema--jure_trampus/


Quote:
Minister in vsa vlada na kritike odgovarjata, da je bila preselitev pač najboljša izmed najslabših rešitev. Če do nje ne bi prišlo, bi, kot je strašil poslanec vladajoče SDS, prišlo do spopada in morebitnih žrtev. A drugačnih rešitev je bilo seveda mnogo. Župan občine Ivančna Gorice Jernej Lampret je vseskozi vedel, kaj se dogaja z romskim naseljem. Ker je član iste stranke kot predsednik vlade, bi ga lahko na probleme z družino Strojan in na naraščanje napetosti v Ambrusu opozoril. Lahko bi opozoril tudi policiste, da se bodo krajani organizirali in krenili proti vasi. Lahko bi kakšen politik ali kakšna druga javna osebe krajane prepričala, da pot množice do romskega zaselka ni prava izbira. In jasno, ko so že bili tam, bi jih lahko minister Mate pozval, naj se mirno razidejo, in obljubil skupen sestanek, lahko tudi pod pokroviteljstvom predsednika vlade, na katerem bi razrešili problem. Teh pozivov pa ni bilo. Nihče ni govoril o iskanju načina skupnega življenja, ampak so govorili o izločanju neke skupnosti. Izločila jih je množica in ne pravni sistem. Izločila je vse in ne samo tiste, ki naj bi kršili zakonodajo. Niso govorili o socialnih dimenzijah, o kulturnem sobivanju, pač pa o moči in oblasti, o represiji in kazni. Mate množici ni zagotovil, da bo država preverila obtožbe in da bodo krivce kaznovali po zakonodaji, pač pa je obljubil, da bo iz Ambrusa izginila vsa družina. Tudi ženske in otroci, ne glede na njihove kazenske kartoteke. Obljubil je kolektivno kazen. Minister si kaj takšnega pač ne bi smel privoščiti. Niti on niti njegovi predpostavljeni. Za pojav vaških straž na Dolenjskem je neposredno odgovoren minister Mate.

In družina Strojan? V Sloveniji bodo zelo težko našli kos zemlje, kjer bodo živeli lažje in boljše, kot so v Ambrusu. Morda pa bi bilo najbolje, če bi se odpravili na Švedsko in tam zaprosili za politični azil. Postanejo lahko politični begunci iz države, ki se rada pohvali, da bo kmalu predsedovala Evropski uniji. Da bo prijazen predsedniški apel k strpnosti resnično odmeval po Sloveniji, je očitno potrebna prepričljivejša politična akcija.


Quote:
Še ena dvodimenzionalna zagata so objekti, v katerih so Strojanovi živeli pred "začasno" preselitvijo v Postojno. Predsednik krajevne skupnosti Ambrus je izjavil, da so krajani ob prvem protestu v Ambrusu želeli le pospešiti izvajanje odločb inšpekcijskih služb o rušenju nelegalnih gradenj. A Strojanovi se temu ne morejo načuditi. "Gospod Lampret, župan, mi je dal za gradbeni material siporeks in drugo, ko mi je zgorela baraka," je dejal Mirko Strojan, ki v družini velja za glavnega. Zgodba sega daleč nazaj, ko so se Strojanovi šele ustalili na zemlji, ki so jo odkupili. "Denarja nisem dobil na roko, ampak sem šel v 'železnijo' v Ivančni Gorici po material."

Mirko pravi, da je moral v Ivančno Gorico zato, da krajani iz okoliških vasi ne bi izvedeli, da jim je pomagal župan. "Zelo se mu zahvaljujem, ker je moji družini pomagal v stiski. Zato smo ga Strojanovi zmeraj podpirali in tudi na zadnjih volitvah šli volit. A tista hiša iz siporeksa ni moja - to je hiša gospoda Lampreta."

Župan Lampret nam je zatrdil, da je denar za postavitev objekta le njegova osebna donacija. "Okrog sedemdeset tisoč sem namenil iz človeških nagibov - pomagati ljudem v stiski. Saj so se Strojanovi nameravali razpršiti po gozdu …"

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 12.12.2006 at 12:27:15


Mladina, 2. december 2006

Slovenijo spoznava ves svet

Kaj lepega so tuji mediji povedali o dogajanju na Dolenjskem?

http://www.mladina.si/tednik/200649/clanek/slo-tema--gregor_cerar/

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by ARS on 12.12.2006 at 12:30:30


Jurij Gustinčič
Mladina, 2. december 2006

Moč in prekletstvo manjšine

Če drugačni nikakor ne smejo biti med nami, kam naj gredo?


http://www.mladina.si/tednik/200649/clanek/sve--pod_crto-jurij_gustincic/


Quote:
"Občinski svet je soglasno sprejel sklep, da njihova občina ni primerna za naselitev Romov, saj leži v območju Nature 2000 in na vodovarstvenem območju."

Kulturnost slovenske predstave o tem, kaj je civilizacija, na vrhuncu! Ven vsi tisti, ki si ne umivajo rok! In prepričanje, da smo kultura čistih rok, če pa si jih kdo ne umiva redno - ven iz družbe. (Spomnil sem se, da je bil Beethoven telesno umazan človek. Fuj Beethoven?) Očitno ljudem, ki nočejo Romov, če se ti ne umivajo dovolj, ne pride na misel, da to še ni razlog za pregon.

Še preden bi se pojavila kakršna koli misel na civilizacijsko izobraževalno akcijo, pride razjarjeni krik: ven z Romi! Ven z drugačnostjo? So seveda nekateri civilizirani Slovenci, ki bi pred izgonom poskušali popraviti stvari vzgojno, recimo z akcijo gasilcev. So drugi, ki bi pustili Rome do vrat in jim naredili neki civilizacijski kotiček, ki bi ga varovali stražniki brez poseganja po sili. Ali pa bi bila sila dovoljena le po posebnem zborovanju občinskega sveta.


Quote:
Romi ne morejo zamajati nenadoma prebujene želje po monolitnosti. Monolitnosti čistega, domačega, čisto nacionalnega čuta, ki ni odvisen od velikosti naroda - seveda če je na svojem ozemlju osredotočen in prežet z nekakšno enotnostjo. Nihče nam nič ne more, če začutimo enotnost. No, vsekakor mislimo, da nam nič ne morejo, denimo, Hrvati, prav tako ne Srbi, morebiti bi se uprli tudi Avstrijcem, v najhujšem primeru celo Italijanom. Ustavila bi nas seveda Evropska unija, še bolj gotovo Američani - če se ne bi zgodilo kaj zelo nenavadnega in bi se uprli še komu, četudi tega od samih sebe ne pričakujemo.

Stvar je v tem, da samih sebe ne poznamo do dna, ne poznamo vsega, kar se je razpaslo po naši lepi deželi, med njenimi običaji in pravili. Nekaj pa je popolnoma jasno in nepreklicno: ne damo se nekulturnosti, kot jo poznamo, in za tiste, ki se tega ne držijo - ni prostora. To smo zadnje tedne zelo glasno in brez razmišljanja vzklikali po zborovanjih in gostilnah: za Rome ni prostora. Ne zdaj in ne potem. Naj si poiščejo druge kraje.

Druge kraje? Le kje so ti drugi kraji?!

Logika vznemirjenih vaščanov, ki so vzklikali gesla o čistosti nacije in zgražanju nad drugačnostjo, se je ustavila pred vprašanjem: če drugačni nikakor ne smejo biti takšni med nami - to je nepreklicno - kam naj gredo?


Quote:
Ah ja, saj bo država izdelala poseben zakon o Romih. Domnevam, da bodo v tem zakonu tudi rezervati. Da je sama zamisel o posebnem zakonu skrajno vprašljiva, ne bomo govorili na glas. Le mimogrede: zakaj je potreben poseben zakon o ljudeh, ki imajo med nami pravico živeti in bi morali biti obravnavani kot vsi drugi? Krik - ven z Romi - se ne razlikuje bistveno od vladne in parlamentarne modrosti, da moramo imeti o neki skupini naših lastnih ljudi - poseben zakon. Med takšnim razmišljanjem in vzklikom - to pa ne med nami - ni bistvene razlike.

Če so naši, potem zanje veljajo splošna pravila. Ali pa - niso naši. Res, Američani so za svoje Indijance naredili rezervate. Toda to so Američani. Iz rezervatov so si nekatera indijanska plemena naredila tudi vir dohodka, s turizmom. Ali bi mi kaj takšnega sploh znali narediti v Ambrusu? Ne ve se, ali bi kaj takšnega dovolila slovenska nacionalna duša. Ne ve se niti, kaj bi rekli naši Romi. Na Madžarskem so Romi veliko prispevali h glasbeni slavi - saj cigansko muziko izvajajo ne le Romi, marveč tudi resni Bartokov kvartet. Do tega pa je treba priti in so prišli s skupnimi močmi Madžari in Romi!

Ne vem, ali smo česa takšnega zmožni tudi s skupnimi močmi. Medtem pa tole: ne moremo se pohvaliti z visoko kulturnostjo. Še manj: naša kulturnost je šibka. Včasih tudi hinavska.

Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 12.12.2006 at 13:33:41

Kot nam je že Kekec lepo pokazal, je treba vse tiste, ki nekako ne sodijo v določen okoliš, pregnati, in ga je pregnal, Bedanca namreč ...

Čudno, da se nad Kekcem ni še nihče pritožil (Hanžek?), saj spada med obvezna šolska "čtiva" naše mladine  8-)


V nedeljo glejte na tv, ko bo Kekec spet udaril, tokrat bo z njenega doma pregnal Pehto  ;D




Title: Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Post by Bardo_Thodol on 12.12.2006 at 14:05:54

Ker je že toliko linkov, bom pa še jaz enega pripopal:
(downloada se bolj počasi, vendar se splača prebrati)

http://shrani.si/files/zmagojelinophq.pdf

povzetek sodbe:
Miha in Marko strojan sta leta 1994 posilila 14 letno deklico, vendar sta bila kljub dokazom oproščena!
Toliko o enakosti pred zakonom in kdo je pri nas zaščiten in kdo je vreden obsojanja ...



Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.