titud wrote on 25.10.2006 at 10:09:06:Po moje ta vedenjsko kognitivna metoda povečuje učinovitost tistega, kar delaš, vendar žal tud tega, kar delaš narobe oz. kar delaš proti sebi oz. drugim.
Kakorkoli že Crowleya zanaša levo in desno, ampak njegovega življenskega vodila se pa večkrat spomnim:
Do what thou wilt shall be the whole of the Law.
Celoten zakon bodi: delaj kar sam hočeš oz. delaj kar ti paše.
Ni prav in ni narobe, je samo a ti nekaj paše počet al ti ne paše.
Ni na tem svetu avtoritete, ki bi lahko postavila pravila kaj je prav in kaj narobe.
Zato so kognitivne metode zakon! Se boš sam odločil kaj ti paše. Jebeš moralo, ki vkaluplja, in vse učitelje, učenja in religije, ki jim ne moreš in ne smeš vsega slepo verjet. Svoboda uma je največ kar lahko imaš.
titud wrote on 25.10.2006 at 10:09:06:Občutek, da si v svojem delu učinkovit, ziher povečuje občutek sreče pod pogojem, da je merilo tvoje sreče zgolj učinkovitost. Jest pa začenjam verjet tud v to, da se je mogoče učit tud iz neučinkovitosti, ker se učim zaupat nezavedneumu, ki 'sabotira' mojo učinkovitost prav na področjih, na katerih zavestno želim povečat svojo učinovitost.
Whatever it takes. Za srečo. Vprašanje tut kaj je ultimativni cilj, al je sreča al je učenje. Zame je sreča. Srečen sem lahko le, če živim svojo strast (to seveda ni in ne more bit edini faktor za srečo, je pa ključen, kot je ključno npr. še zdravje). Strast do nečesa, logično, raste s povečanjem *učinkovitosti* na tem področju, ki je pa posledica učenja. Anpak raste samo do neke mere, ko predmet učenja že dovolj spoznaš, potem se pa na neki točki strast ohladi in takrat se lotiš česa novega, česar še ne poznaš, na kar si po vsej verjetnosti naletel med spoznavanjem prejšnjega. Tko nekak jst funkcioniram in lahko bi zaključil, da je moja strast (in sreča) spoznavanje neznanega. Kot vidiš je povečanje učinkovitosti del poti do sreče, ne pa merilo sreče.
titud wrote on 25.10.2006 at 10:09:06:Nezavedna neuspešnost je lahko edina zavora proti uspešnemu delovanju proti samemu sebi, kakorkoli že parodoksno se to sliši.
Itak, šele, ko se neuspešnosti zaveš, lahko narediš prvi korak k zavedni uspešnosti.
titud wrote on 25.10.2006 at 10:09:06:To je po moje problem vseh vedenjskih kognitivnih terapij ne samo NLP, zato mi ob njih zmeraj pogosteje zasveti vsaj oranžna luč, če že ne rdeča...
Jaz ne vidim prav nobenega problema.