res se jim že čist trga ...

čudež na čudež ...

Mislim, res ... vedno bolj nesposobne se kažejo in vedno bolj jasno je, da ne razumejo dobro – ma kaj dobro, sploh ne razumejo – kam pelje, kar počnejo. Najmilejše rečeno so čist kratkovidni.  
Včeri zvečer v pogovorni oddaji Omizje (tema: Šola po bolonjsko) so klatli take, da sva samo gledala, kaj jim je.  Minister za visoko šolstvo in znanost, al kako že, je izjavil, da se je vpis dijakov na fakse povečal za toliko in toliko odstotkov (nisem si zapomnila, ampak ful velik, skor še enkrat več) in da je to pokazatelj kvalitete. Še večkrat je sam sebe diskreditiral v roku enega ali par stavkov. Model je minister, pa ima osnovne pojme čist slabo razčiščene. Too sad. In bolj ko sta Mencinger in še en profesor (se mi zdi, da z biotehniške fakultete) govorila o tem, da se je treba sprememb lotit na vsebinski ravni in da mora visoko šolstvo ljudi učit razmišljat, bolj so predstavniki in simpatizerji vlade naštevali neke formalne spremembe. Mislim, sam formalizem ... Vse hočjo rešit samo formalno, z regulativami, omejitvami. Neki je (Zver, če se prav spomnim) sicer omenjal, da je treba spremenit miselnost, ampak – kako? Tko, kot si predstavljajo oni, bo vse samo še bolj ukalupljeno. Vedno manj svobode dopuščajo. Banda. In ful so poveličevali anglo-saksonski model, ki je najbrž res precej učinkovit, ampak o vzvodih, ki ga poganjajo (ekonomija, kapitalistična seveda), bi bilo pa treba mal razmislit.

Kratkovidnost (že kar delna slepota), ignoranca, nerazumevanje, nesprejemljivost ... lethal combination.  

Jest nekonsistetnost 'ta črnih' pripisujem njihovem  iskrenem prepričanju, da se da spreminjat svet po njihovih predstavah  s pozicije oblasti. Ker se preko medijev nedvomno konstruira realnost, se drugačna realnost pač konstituira tako skozi drugačne medije, zato je medije treba pač prilagodit oblastni predstavi o svetu. Z oblastnih pozicij so se  tega lotili na dva načina: preko lastništva medijev (neposredno državnega lastništva RTV in udeležbe kapitalske in odškodnisnske družbe v medjih in posredno oblastnega interesa preko trenutni oblasti naklonjenega oz. od nje odvisnega  zasebnega kapitala) ter preko medijske  zakonodaje (zakon o RTV in zakon o medijih). Hotenja oblasti po medijskih  spremembah (tako lastniških kot vsebinskih) bi se mogoče dalo  jemat za legitimna, samo je keč v tem, da če se jih loteva oblast se jih loteva  z edinim motivom, da sprembe prispevajo k njenem utrjevanju na oblasti, zato se   vsaka še tako dobronamerna spremeba medijev, ki je oblastno motivirana, spremeni v svoje nasprotje. Ljudstvu se zato  vsako tako oblastno poseganje v medije izkaže v končni fazi  kot nekonsistentno oz. v nasprotju z javno dekaliraranimi cilji, s katerimi želi oblast legitmizirat medisjke spremembe  pred tem istim ljudstvom.  


Evo nekaj primerov take  nekonsitentnosti:


1. Zakon o RTV, ki v imenu  boljšega gospodarjenja s paradržavnim denarjem (RTV naročnino) in viri (ljudmi, tehniko, znanjem) usmerja ta sredstva v politično (preko vlade in parlamenta) motivirane/vodene/nadzorovane   projekte in vsebine za argumentom, da bi v nasprotnem primeru izpuhteli v kaotični in nenadzorovani sferi civilne družbe oz. zasebnih interesov. A hkrati   bi se s sprejetjem spremeb zakona o medijih tej isti civlni družbi in posameznikom omogočilo, da se s  pravico do   objave popravka in nasprotnega/dopolnilnega mneja v enakem obsegu, kot ga je objavilo uredništvo, ruši ravno   načelo reda/gospodarnosti, s katerim so argumentirali potrebo po novem  zakonu o RTV. Enako se s spremembo zakona o medijih ruši konistentnost prevzemanja oblastnega nadzora nad medijskimi vsebinami  s pomočjo državnega in trenutni oblasti naklonjenega kapitala. Argumentu, da  tovrstni prevzemi pripsevajo k  liberalizaciji/pluralizaciji medijev  z odstranjanjem okorelih/preživetih  ideoloških vplivov bivših lastniških struktur,  namreč nasprotuje prav zakonsko omogočanje  tem odstranjenim strukturam, da preko popravkov in dopolnil uredniškim pripsevkom ostajaja njihova idelogija prisotna v medijih tudi če nanje nimajo neposredno kapitalskega/ideloškega  vpliva. Skratka, oblast  take lastne  spremembe medijske zakonodaje ne sme izpeljati do konca resno, če noče izgubit konsistentnosti.

2. S skladom  za pluralizacijo medijev (ki naj bi z državnim subvencioniranjem nekaterih medijev omogočal prisotnost relevantnih  pogledov/menj/prepričanj/stališč, ki nimajo zadostne komercilane podlage za svojo medisjko pojavnost), se bo znižala podlaga tudi  za obstoj od države  neodvisnih medijev, saj se bodo od države subvencionirani mediji s ponujanejm oglasnega prostora in z bralci/naročniki zažirali v  omejeni oglasni in bralski/naročniški kos pogače, od katerega so izključno odvisni neodvisni mediji. S finančnim poseganjem države v medijski prostor se bo zato ustvarila potreba po subvencioniranju večine relevantnih medijev, s tem pa odvisnot od države, ki bo zožala pluralnost medijskih vsebin  na    aktualni  oblasti všečne poglede/menja/prepričanja/stališča.

3. Svojem namenu kontradiktorna pa je tudi  sprememba zakona o medijih sama.  Ne samo, da  zaradi lastniških/subvencijskih odnosov uredništva prisiljena  favorizirat poglede/menja/prepričanja/stališča   oblasti, oblast bo  s svojimi plačanimi uslužbenci in PR-ovci obvladovala  tudi na novo odprti  medijski prostor v sferi popravkov in dopolnil dosti bolje in temeljiteje kot laična javnost oz. civilna družba, katere člani razpalogamo z omejenimi sredstvi, znanjem,  časom in tudi motivi za tovrstno udejstvovanje pri kreiranju medijske resničnosti.

Mateja B. wrote on 30.03.2006 at 12:49:22:



Mencinger kot ekonomist predava zgolj na pravni fakulteti in zato vam lahko iz prve roke povem, da iste zadeve predava že 15 let, njegova predavanja so med najmanj obiskanimi, saj v začetku novembra pri njegovih predavanjih sedi med 5-10 študentov. (v petnajstih letih mu ni uspelo reformirati niti lastnega predavanja)


Njegova predavanja so zmedena, nelogična, o njegovi knjigi, ki je hkrati tudi učbenik  .... no reciva da je lepljenka posameznih poglavij različnih tujih ekonomskih učbenikov, brez kakršnekoli smislene povezave.


Če slučajno ne veš matejka Matejčica je utemeljitelj sistema, ki ga imamo in ki ga je postavil pri nas ljubljeni LDS Keynessov ekonomski sistem države blaginje in je kot tak anglo-saksonski (uf bljak)


Se pa strinjam, da bi se morali sprememb lotiti na vsebinski ravni in prva stvar, ki bi jo res morali naredit, je profesorje tipa Mencinger poslati v pokoj. Reforma ob istem kadru, žal ni reforma. Glede na to, da je bil Mencinger Rektor Univerze v Ljubljani bi lahko reformiral kakor je dolg in širok, po ustavi je namreč Univerza strogo ločena od države ...


in še z nečem se globoko strinjam, vsem učencem, dijakom in študentom, ki bi se želeli in bili sposobni naučiti več, omogočiti študij na elitnih univerzah.


In še z nečem se strinjam s tabo : "Kratkovidnost (že kar delna slepota), ignoranca, nerazumevanje, nesprejemljivost ... lethal combination"

ne sodi o stvareh, ki jih ne razumeš, ne poznaš in se niti ne potrudiš, da bi jih razumela

anglosaksonski model uf bljak          

(O sposobnosti Mencingerja kot ekonomista pa največ pove dejstvo, da je Iskraemeco, čigar nadzornik je bil, v prisilni poravnavi, po vsej verjetnosti pa kmalu tudi v stečaju ter da je prokockal 1500 delovnih mest na Gorenjskem, razlog - niso se prilagodili tehnološkemu napredku v panogi in so nadaljevali s štepanje fičotov med števci)

btw. Minister Zupan je še en tipičen profesorski tepec, ki ga je povozil čas pa brani svoj tron

Pa  reklam za Fa ne bo več...

gape wrote on 02.04.2006 at 13:01:14:



obtožujem?

to, da je kot ekonomist profesor na PF Ljubljana je dejstvo (preverljivo na homepageu PF Ljubljana)
to da predava 15 let isto, je dejstvo (Preverljivo v učnem načrtu)
to, da je bil v nadzornem svetu Iskraemeco je dejstvo (http://poslovni.dnevnik.si/clanek.asp?id=115805)
to, da je Iskraemeco v prisilni poravnavi je dejstvo (http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3069475)
da je bil rektor Univerze v Ljubljani je dejstvo (http://www.nastop.si/?n=967)
da je univerza ločena od države (58. člen Ustave: (avtonomnost univerze in drugih visokih šol); Državne univerze in državne visoke šole so avtonomne. Način njihovega financiranja ureja zakon. ), torej je imel vse vzvode, da v svoji inštituciji reformira vsebinsko



in če tebi ta dejstva ne pašejo, to ni več moj problem (glede na to, da še ti upgrejdaš gapeforum, torej da slediš trendom, je dejstvo) ... tako da res ne vem v čem je napredek tako zelo prebolematičen, saj se ga poslužuješ tudi ti


mogoče boš moral vaditi sprejemanje, da strokovnajak Mencinger ni strokoven


p.s. smeri razvoja se ne da določit, lahko samo deluješ, se učiš in upaš da rezulatati ne bodo izostali ...

Another one:

Minister za visoko šolstvo, Jure Zupan, študentov ne razume: http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,134623

Saj ni res, pa je, al kva?

Quote: