Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Kako spraviti Slovenijo na pravo pot >> Čudeži "Slovenske pomladi" http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1143650974 Message started by t on 29.03.2006 at 18:49:33

Title: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by t on 29.03.2006 at 18:49:33

Pa sej ne morm verjet, berem Delo pa me spreleti naslov:

Mediji: Več pluralnosti in manj pornografije?

(odkar so ga tačrni dobili pod svoje okrilje naslovi povejo že vse)

berme rtvslo.si

Medijski zakon naj bi zagotovil večjo pluralnost medijev

Pa sej to ni možno - ekipca tačrnih je res čist utrgana, če hočejo imeti več pluralnosti, potem morajo sprejeti tudi pornografijo kot del te pluralnosti (dejmo si prznat, da nas vse pornografska pluralnost krepko bolj zanima kot pa sranje, ki nam ga prodajajo tabeli tardeči al pa tačrni). Pluralnost vsebin je tudi pluralnost pornografije, če me zanima bestialnost hočem v vsakem kiosku tudi medij, ki mi ponuja te vsebine...

Pa tudi, če nas pornografija (ali poljubno karkoli) ne zanima, moramo to dopustiti, če hočemo imeti pluralnost.

Skratka: v bitki za pluralnost medijev in medijskih vsebin bojo bebci medije še bolj omejevali.

(pa problem pornografije je tudi to, da je to lahko skoraj karkoli - od prekratkih kikelj naprej)

Bi reku: če hočeš človeka zares spoznati, mu daj oblast.

Najboljčrne je oblast očitno tako prevzela, da niti enega kurčevega stavka ne morejo več konsistentno povedati, kaj šele, da bi to konsistenco prenesli tudi v realnost...

uživajte!

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by gape on 29.03.2006 at 20:29:53

res se jim že čist trga ...

čudež na čudež ...

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by t on 29.03.2006 at 21:10:15

Najbolj me moti ta njihova pravičnjakarska nonšalanca v najslabšem možnem pomenu - ko se ekipca za nekaj kao zavzema, hkrati pa v isti sapi že rovari proti temu, za kar se zavzema.

In če bi jih na to opomnil, te bojo označili za kumunajzarja ali kaj podobno slabega...

Ampak v danem primeru je nasprotje prehudo - zahtevamo več pluralnosti, hkrati pa manj pornografije...in videl sem neko teto, ki se je kao zavzemala za absolutno prepoved pornografije (v tem trenutku je to najbolj verodostojen dokaz, da obstajajo nezemljani, saj ta teta ni prišla z našega osončja).

;D

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by Mateja B. on 30.03.2006 at 12:49:22

Mislim, res ... vedno bolj nesposobne se kažejo in vedno bolj jasno je, da ne razumejo dobro – ma kaj dobro, sploh ne razumejo – kam pelje, kar počnejo. Najmilejše rečeno so čist kratkovidni. ::)
Včeri zvečer v pogovorni oddaji Omizje (tema: Šola po bolonjsko) so klatli take, da sva samo gledala, kaj jim je. Minister za visoko šolstvo in znanost, al kako že, je izjavil, da se je vpis dijakov na fakse povečal za toliko in toliko odstotkov (nisem si zapomnila, ampak ful velik, skor še enkrat več) in da je to pokazatelj kvalitete. :o Še večkrat je sam sebe diskreditiral v roku enega ali par stavkov. Model je minister, pa ima osnovne pojme čist slabo razčiščene. Too sad. In bolj ko sta Mencinger in še en profesor (se mi zdi, da z biotehniške fakultete) govorila o tem, da se je treba sprememb lotit na vsebinski ravni in da mora visoko šolstvo ljudi učit razmišljat, bolj so predstavniki in simpatizerji vlade naštevali neke formalne spremembe. Mislim, sam formalizem ... Vse hočjo rešit samo formalno, z regulativami, omejitvami. Neki je (Zver, če se prav spomnim) sicer omenjal, da je treba spremenit miselnost, ampak – kako? Tko, kot si predstavljajo oni, bo vse samo še bolj ukalupljeno. Vedno manj svobode dopuščajo. Banda. In ful so poveličevali anglo-saksonski model, ki je najbrž res precej učinkovit, ampak o vzvodih, ki ga poganjajo (ekonomija, kapitalistična seveda), bi bilo pa treba mal razmislit.

Kratkovidnost (že kar delna slepota), ignoranca, nerazumevanje, nesprejemljivost ... lethal combination. :(

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by t on 30.03.2006 at 15:27:19

Mateja B. wrote on 30.03.2006 at 12:49:22:

Pa saj vsak, ki ima kolikor toliko v glavi jim pobegne (Mićo, Damjan...); - tukaj se je Žižek izkazal za resničnega vrača, ko je pobegnil kar v Argentino, ko je spoznal, da prihajajo na oblast :)

Je zanimivo, da je tudi Damijan veliko govoril o spreminjanju miselnosti - nasploh je zelo moderno govoriti o nujnosti in spreminjanju...

;D

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by titud on 30.03.2006 at 16:04:14

Jest nekonsistetnost 'ta črnih' pripisujem njihovem iskrenem prepričanju, da se da spreminjat svet po njihovih predstavah s pozicije oblasti. Ker se preko medijev nedvomno konstruira realnost, se drugačna realnost pač konstituira tako skozi drugačne medije, zato je medije treba pač prilagodit oblastni predstavi o svetu. Z oblastnih pozicij so se tega lotili na dva načina: preko lastništva medijev (neposredno državnega lastništva RTV in udeležbe kapitalske in odškodnisnske družbe v medjih in posredno oblastnega interesa preko trenutni oblasti naklonjenega oz. od nje odvisnega zasebnega kapitala) ter preko medijske zakonodaje (zakon o RTV in zakon o medijih). Hotenja oblasti po medijskih spremembah (tako lastniških kot vsebinskih) bi se mogoče dalo jemat za legitimna, samo je keč v tem, da če se jih loteva oblast se jih loteva z edinim motivom, da sprembe prispevajo k njenem utrjevanju na oblasti, zato se vsaka še tako dobronamerna spremeba medijev, ki je oblastno motivirana, spremeni v svoje nasprotje. Ljudstvu se zato vsako tako oblastno poseganje v medije izkaže v končni fazi kot nekonsistentno oz. v nasprotju z javno dekaliraranimi cilji, s katerimi želi oblast legitmizirat medisjke spremembe pred tem istim ljudstvom.

Evo nekaj primerov take nekonsitentnosti:

1. Zakon o RTV, ki v imenu boljšega gospodarjenja s paradržavnim denarjem (RTV naročnino) in viri (ljudmi, tehniko, znanjem) usmerja ta sredstva v politično (preko vlade in parlamenta) motivirane/vodene/nadzorovane projekte in vsebine za argumentom, da bi v nasprotnem primeru izpuhteli v kaotični in nenadzorovani sferi civilne družbe oz. zasebnih interesov. A hkrati bi se s sprejetjem spremeb zakona o medijih tej isti civlni družbi in posameznikom omogočilo, da se s pravico do objave popravka in nasprotnega/dopolnilnega mneja v enakem obsegu, kot ga je objavilo uredništvo, ruši ravno načelo reda/gospodarnosti, s katerim so argumentirali potrebo po novem zakonu o RTV. Enako se s spremembo zakona o medijih ruši konistentnost prevzemanja oblastnega nadzora nad medijskimi vsebinami s pomočjo državnega in trenutni oblasti naklonjenega kapitala. Argumentu, da tovrstni prevzemi pripsevajo k liberalizaciji/pluralizaciji medijev z odstranjanjem okorelih/preživetih ideoloških vplivov bivših lastniških struktur, namreč nasprotuje prav zakonsko omogočanje tem odstranjenim strukturam, da preko popravkov in dopolnil uredniškim pripsevkom ostajaja njihova idelogija prisotna v medijih tudi če nanje nimajo neposredno kapitalskega/ideloškega vpliva. Skratka, oblast take lastne spremembe medijske zakonodaje ne sme izpeljati do konca resno, če noče izgubit konsistentnosti.

2. S skladom za pluralizacijo medijev (ki naj bi z državnim subvencioniranjem nekaterih medijev omogočal prisotnost relevantnih pogledov/menj/prepričanj/stališč, ki nimajo zadostne komercilane podlage za svojo medisjko pojavnost), se bo znižala podlaga tudi za obstoj od države neodvisnih medijev, saj se bodo od države subvencionirani mediji s ponujanejm oglasnega prostora in z bralci/naročniki zažirali v omejeni oglasni in bralski/naročniški kos pogače, od katerega so izključno odvisni neodvisni mediji. S finančnim poseganjem države v medijski prostor se bo zato ustvarila potreba po subvencioniranju večine relevantnih medijev, s tem pa odvisnot od države, ki bo zožala pluralnost medijskih vsebin na aktualni oblasti všečne poglede/menja/prepričanja/stališča.

3. Svojem namenu kontradiktorna pa je tudi sprememba zakona o medijih sama. Ne samo, da zaradi lastniških/subvencijskih odnosov uredništva prisiljena favorizirat poglede/menja/prepričanja/stališča oblasti, oblast bo s svojimi plačanimi uslužbenci in PR-ovci obvladovala tudi na novo odprti medijski prostor v sferi popravkov in dopolnil dosti bolje in temeljiteje kot laična javnost oz. civilna družba, katere člani razpalogamo z omejenimi sredstvi, znanjem, časom in tudi motivi za tovrstno udejstvovanje pri kreiranju medijske resničnosti.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by titud on 31.03.2006 at 13:46:41

Mateja B. wrote on 30.03.2006 at 12:49:22:

Kratkovidnost (že kar delna slepota), ignoranca, nerazumevanje, nesprejemljivost ... lethal combination. :(

Temu bi jest reku patologija oblasti.

Saj ta je bla prisotna tud pod prejšnjimi oblastniki (LDS), samo je bla bolj zakamuflirana/subtilana (al pa je vsaj jest nism tolk opazu).

Po moje je clo dobr, da je na oblast pršov folk, ki je tolk naiven, da svojih oblastnih pozicij za uvajanje sprememb nima namena prikrivat oz. tega početja nima za nemoralnega. Nasprotno, na oblast so ponosni, so dolgo čakal, da bodo prišli na vrsto. Drobnič je s svojim obnašanjem do novinarke tipičen primer takega odkritega patološkega pojmovanja oblasti. Vsaj men fantje na oblasti lepo razkrivajo, kako napačno je svet spreminjat prek oblasti. Obljube, da boš spremenu svet, če ti bo dana od folka moč/pooblastilo/oblast, da boš spremebe uvedu, kljub iskrenosti preprosto ni mogogoče izpolnt. Že ko se namen spremnei v obljubo kot sredstvo za boj za osvojitev oblasti, se sfiži, postane samemu seb kotradiktoren.

V men se zato vsak dan posebej, ko gledam kako se oblastnikom fižijo po njihovi lastni presoji sicer dobri nameni, utrjuje prepričanje, da je spreminjat svet preko boja za oblast kontradiktorno in obosojeno na neuspeh. Saj ne, da bi se sveta s pozicije osovojne oblasti ne dalo spreminjat, ampak zihr ne tko, kot je bil tvoj namen pred udležbo v boju za oblast. Razen seveda, če je bil tvoj edin pravi namen osvojit oblast in se bo svet zato spreminjal pač v skladu s tem namenom in torej tud v skladu s tvojimi pričakovanji.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by sinjeoka on 01.04.2006 at 17:41:58

Mateja B. wrote on 30.03.2006 at 12:49:22:

Mencinger kot ekonomist predava zgolj na pravni fakulteti in zato vam lahko iz prve roke povem, da iste zadeve predava že 15 let, njegova predavanja so med najmanj obiskanimi, saj v začetku novembra pri njegovih predavanjih sedi med 5-10 študentov. (v petnajstih letih mu ni uspelo reformirati niti lastnega predavanja)

Njegova predavanja so zmedena, nelogična, o njegovi knjigi, ki je hkrati tudi učbenik .... no reciva da je lepljenka posameznih poglavij različnih tujih ekonomskih učbenikov, brez kakršnekoli smislene povezave.

Če slučajno ne veš matejka Matejčica je utemeljitelj sistema, ki ga imamo in ki ga je postavil pri nas ljubljeni LDS Keynessov ekonomski sistem države blaginje in je kot tak anglo-saksonski (uf bljak)

Se pa strinjam, da bi se morali sprememb lotiti na vsebinski ravni in prva stvar, ki bi jo res morali naredit, je profesorje tipa Mencinger poslati v pokoj. Reforma ob istem kadru, žal ni reforma. Glede na to, da je bil Mencinger Rektor Univerze v Ljubljani bi lahko reformiral kakor je dolg in širok, po ustavi je namreč Univerza strogo ločena od države ...

in še z nečem se globoko strinjam, vsem učencem, dijakom in študentom, ki bi se želeli in bili sposobni naučiti več, omogočiti študij na elitnih univerzah.

In še z nečem se strinjam s tabo : "Kratkovidnost (že kar delna slepota), ignoranca, nerazumevanje, nesprejemljivost ... lethal combination"

ne sodi o stvareh, ki jih ne razumeš, ne poznaš in se niti ne potrudiš, da bi jih razumela

anglosaksonski model uf bljak ;D ;D ;D ;D ;D

(O sposobnosti Mencingerja kot ekonomista pa največ pove dejstvo, da je Iskraemeco, čigar nadzornik je bil, v prisilni poravnavi, po vsej verjetnosti pa kmalu tudi v stečaju ter da je prokockal 1500 delovnih mest na Gorenjskem, razlog - niso se prilagodili tehnološkemu napredku v panogi in so nadaljevali s štepanje fičotov med števci)

btw. Minister Zupan je še en tipičen profesorski tepec, ki ga je povozil čas pa brani svoj tron

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by sinjeoka on 01.04.2006 at 17:54:37

t wrote on 29.03.2006 at 18:49:33:

definitvno, najhujši poseg v izražanje pa bodo utrpeli izdelovalci slovenskega filma, saj ne bodo mogli več uporabljati stereotipnega art vložka, ki pritiče dobremu slovenskemu filmu, to je tistega edinopravega živalskega seksa brez občutkov, kot ultimativno obliko izjave izpraznjenosti človeške eksistence

ostala jim bo samo še cvileča violina

definitvno poseg v svobodo izražanja

smem zvedet, kdo zbira podpise?

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by Igor P. on 02.04.2006 at 12:18:40

Pa reklam za Fa ne bo več... ;D

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by gape on 02.04.2006 at 13:01:14

ne glede na vse za kar obtožuješ mencingerja - se men zdi, kadar kej pove na takih oddajah in to, da dobr pove ... se zaveda težav in ve da se jih ne da kr tko na izi odpravit ...
velik je blo govora o gradualizmu, ki da onemogoča spremembe ...
kolkr sm jest razumel je edina sprememba, ki obstaja gradualna ... mnj k je taka, blj boli - in veš da si bil zablojen ...
v sloveniki ni take zablojenosti ... imho ... kljub vsemu ... odločamo pa med dvema razvojema ... u bistvu ... tekmovalnim in sodelujočim.
zdej naj bi uvajal še več tekmovalnosti.
anglo-saksonski sistem kolkr sm razumel
proizvedl še več izobraženih - visoko izobraženih ljudi ... katerih pa je že zdej preveč in jim slovenija ne zmore ponudt zaposlitev za njihovo izobrazbo ...
kao
tko zgleda
sploh pa ne kreativnih

še več razvoja

na čigav račun?

kakšne vrste razvoj?

razvoj v katero smer?

tekmovalno?

jest mislm da je treba iskat rešitve drugje
v sodelovanju
resničnem sodelovanju

in kar je najblj bistveno, zavedat se vpetosti v sistem, ... evropski ... svetovni
treba nujno druge spodbujat da tud razvoj ... globalni razvoj
nujno najdet take rešitve da se bo lahko svet spremenil ...

osnovna stvar je prekinitev tekmovalnosti za to da ljudem ne bo več treba skrivat svojega znanja ... da jim ga ne bo treba prodajat ... da ga bojo dali v uporabo in uporaba jih bo napajala ... tolk kt rabijo ... nč dost več ... preveč pa kuitak da ne ...
gradualno ...

tko da ... treba usklajene poti najdet za naprej ... lahko bi reku ... delat izključno (gradualno - se reče - vedno več) tisto kar je dogovorjeno ... ostalo pustit času čas, da dozorijo ideje in ljudje, da se uskladi in se pol dela ...

zato je treba it naprej in ne nazaj

to pomeni tud da če umetniki čutjo da je tko in tko in tko prikažejo v filmu, da jim dovolimo da tko prikažejo se iz tega neki naučimo in probamo odpravit vzroke ki so do tega pripeljali - zjebane spolnosti

in to ni še več prohibicije in še več prepovedi

kako pridet do dogovora o taki reči?

kot je smer razvoja ki jo hočmo za sloveniko?

maš predlog?

če nas neki, ki smo mnogo na različnih bregih uspe zapisat smer razvoja za slo na osnovi tega kar vemo da je zazihr prov in kar vemo da je zazihr narobe - kjer se krešejo izkušnje - sprobat če se le da ...

kam pridemo?

pridemo kej dlje kot do tistga kar so že pogruntal?
Projekt svetovnega etosa
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1135010301/0#2

kaj naj torej sporočimo šefom naj nardijo s to našo deželo ???

da delajo dobr ... mislm da bi težko rekl ...

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by sinjeoka on 02.04.2006 at 18:16:03

gape wrote on 02.04.2006 at 13:01:14:

obtožujem?

to, da je kot ekonomist profesor na PF Ljubljana je dejstvo (preverljivo na homepageu PF Ljubljana)
to da predava 15 let isto, je dejstvo (Preverljivo v učnem načrtu)
to, da je bil v nadzornem svetu Iskraemeco je dejstvo (http://poslovni.dnevnik.si/clanek.asp?id=115805)
to, da je Iskraemeco v prisilni poravnavi je dejstvo (http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3069475)
da je bil rektor Univerze v Ljubljani je dejstvo (http://www.nastop.si/?n=967)
da je univerza ločena od države (58. člen Ustave: (avtonomnost univerze in drugih visokih šol); Državne univerze in državne visoke šole so avtonomne. Način njihovega financiranja ureja zakon. ), torej je imel vse vzvode, da v svoji inštituciji reformira vsebinsko

in če tebi ta dejstva ne pašejo, to ni več moj problem (glede na to, da še ti upgrejdaš gapeforum, torej da slediš trendom, je dejstvo) ... tako da res ne vem v čem je napredek tako zelo prebolematičen, saj se ga poslužuješ tudi ti

mogoče boš moral vaditi sprejemanje, da strokovnajak Mencinger ni strokoven

p.s. smeri razvoja se ne da določit, lahko samo deluješ, se učiš in upaš da rezulatati ne bodo izostali ...

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by gape on 03.04.2006 at 09:18:27

slabo izrazu

'obtožuješ' da še ni usega poreformiru pač ... sam samcat ... najmočnejši in največji ... za vse sam kriv ... tko kot ostali ki so kej nardil do danes ... da jim lahko danes napake očitamo

sm useen upu da boš zmogla kakšno smernico ...

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by ARS on 04.05.2006 at 09:49:46

Another one:

Minister za visoko šolstvo, Jure Zupan, študentov ne razume: http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,134623

Saj ni res, pa je, al kva?

Quote:

Minister za visoko šolstvo je študentom pojasnil,
da so pozitivni učinki izobraževanja na celotno družbo zgolj obrobnega pomena,
saj vidi v posameznikovi diplomi zlasti pridobitev višje plače.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by sinjeoka on 04.05.2006 at 09:57:42

ARS wrote on 04.05.2006 at 09:49:46:

Another one:

Minister za visoko šolstvo, Jure Zupan, študentov ne razume: http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,134623

Saj ni res, pa je, al kva?

Quote:

Minister za visoko šolstvo je študentom pojasnil,
da so pozitivni učinki izobraževanja na celotno družbo zgolj obrobnega pomena,
saj vidi v posameznikovi diplomi zlasti pridobitev višje plače.

se strinjam totalna nebuloza ...

današnje šolstvo štepa nezaposljive in funkcionalno nepismene kadre in zato nima nikakršnega pozitivnega družbenega pomena več (pa bi ga moral imeti)

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by ARS on 04.05.2006 at 10:45:43

Mislmm! Kva?

http://www.mladina.si/tednik/200617/clanek/uvo-manipulator--vanja_pirc-2/

Quote:

Koprskemu aktivistu Marku Breclju je 10. februarja umrl oče, upokojeni profesor Ivan Brecelj. Marko se je odločil, da bo očetu v slovo objavil osmrtnico v Delu, Večeru in Primorskih novicah. Osmrtnica, ki jo je napisal, je bila sicer vse prej kot klasična osmrtnica, ki smo jih vajenih brati v časopisih. Bila je zelo osebna, sporočala pa je, kje vse je živel in delal njegov oče (na Štajerskem, Primorskem, v Gvineji in v Zairu) ter kaj vse je imel rad (od socializma do svojih psičkov).

V Večeru in Primorskih novicah so osmrtnico objavili brez težav. Na Delu pa se je zapletlo. Marku je namreč gospa iz službe za osmrtnice zabrusila, da je vsebina osmrtnice "sporna". Pozneje pa je prejel faks, na katerem so bili s svinčnikom obkroženi tisti deli, ki bi jih bilo treba popraviti. Sporen naj bi bil recimo zapis, da Ivan Brecelj "ne bo videl letošnje Zimske olimpijade". Sporno naj bi bilo, da je Ivan med hišnim opravilom v 87. letu zadnjič "omagal". Sporno se jim je zdelo tudi, da "spočet v Avstro-ogrski, prvič podojen v SHS, med vojno z družino interniran v Vojvodini, je svoje sile skoraj brez ostanka dal v socializmu. Ta družbena ureditev se mu je do konca zdela tudi edina človeku naklonjena med temi, ki jih je izkusil". Zadnji stavek si je prislužil vprašaj. Tako kot "nabiralnik" na koprskem pokopališču, kamor je želel Marko pospremiti pepel svojih staršev. Uslužbenka, ki se ji je zdela osmrtnica sporna, je pod osmrtnico napisala: "G. Košir, prosim za mnenje." Darijan Košir, ki se je prav v tistih dneh poslavljal z vrha Dela, pa je pripisal: "Če popravijo obkroženo."

Marko je bil nad dopisom ogorčen. "Poklical sem urednika kulture na Delu Borisa Čibeja in ta je interveniral na uredniškem kolegiju, kjer so se strinjali, da je osmrtnica primerna za objavo." Delo je tako v petek, 17. februarja, objavilo osmrtnico v neokrnjeni obliki.

Zakaj pa so želeli osmrtnico spremeniti? "Ker želimo zagotoviti dostojanstvo in osebno integriteto pokojnika, načeloma ne objavljamo osmrtnic, ki niso v skladu s splošnimi moralnimi načeli in vrednotami. Prva ocena je zato bila, da je besedilo omenjene osmrtnice v nekaterih delih neprimerno. Svoje mnenje je izrekel še uredniški kolegij časopisa Delo, ki je odgovoren za vsebino časopisa. Ta je menil, da je objava sprejemljiva, zato smo osmrtnico objavili v nespremenjeni obliki," so nam sporočili iz Delove službe za stike z javnostmi.

Osmrtnica je pozneje zaokrožila po mejlih. "Takrat sem videl, da je performans uspel. Osmrtnica je namreč po svoji posledici performans, ker prebija običajno dojemanje in reže skozi konformnost odnosov," pravi Marko.

Prav d'best osmrtnca. Ki je dosegla se kak drug namen od osnovnega. Slovenceljni indeed.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by titud on 04.05.2006 at 13:18:39

Vsaj po enga bre(n)clja v vsako slovensko vas!!!

Pri jurčku zupanu pa sem zadnjič po TV na trači o študnetskem protestu zapazu, kako prostodušno imajo sedanji oblastniki kocesijsko dajatev za študentsko delo za svoj/državni dohodek, čeprav je ta ista dajatev od države določena/izborjena zgolj na pritisk študentov (recimo temu študentskega sindikata) in zato namenjena dejavnostim, o katerih naj bi avtonomno odločale študentske organizacije. Tko da lahko si predstavniki oblasti mislijo, da je denar od koncesnine njen in zato je njeno tud vse, kar se s tem denarjem dela (npr. študentski domovi zgrajeni na podlagi te kocesnine). Ampak če tko ne mislijo študentske organizacije, ki so si ta denar od države izborile, pol ta denar pač ni državen in so zato tud za ta denar zgrajeni domovi upravičeno last študentov. Boljš povedano, državni točno tolk, kolikor študentje sami dopustijo, da bodo državni in ne tolk kolikor država dopusti, da so študentski. Žal tega študentje sami ne štekajo tko in zato imajo v tem študentskem političnem dilanju z vlado zmerom podrejeno/vazalno pozicijo, zarad katere bodo počas res zgubil vse, kar so si prejšnje generacije izborile. V bistvu ni to tolk slabo za študentarijo, saj itak ne zna cenit tega, kar jim je padlo takorekoč v naročje in zato denar zlorablja vsepovprek, ampak za nas državljane, saj nam oblast tud prek prevzemanja študentarije daje vedet, da nam je vsaka naša avtonomija milostna in navidezna in da če za njeno dobrohotnost ne bomo hvaležni se bo država pač pokazala v pravi luči: da smo v bistvu njeni.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by sinjeoka on 04.05.2006 at 13:39:18

titud wrote on 04.05.2006 at 13:18:39:

oprosti titud, toda dohodki študentskih servisov so t.i. parafiskalni davek, tako kot članarina v GZS, obrtni zbornici, prispevek za RTV naročnino ...

poleg tega pri nas študentskih organizacij ni. Je samo prisilno članstvo v edini študentski organizaciji, ki obstaja na univerzi. (in ravno to prisilno članstvo je izvirni greh vseh anomalij). cca 10 let nazaj je ŠOU LJ namenjal efektivno samo 5% vseh sredstev za projekte, ki so bili v korist širši študnetski populaciji. Preostali denar je šel za lastne birokratske potrebe in za plačevanje kvazi projektov by-pass društvom, kjer so ŠOU funkcionarji predsedniki.

danes je teh 5% padlo na 0

Po sili razmer osebno poznam zelo dobro vsaj 3 funkcionarje trenutnega ŠOS.

p.s. Študentske organizacije so lahko samo upravljalci študentskih domov, ne pa tudi lastniki. Študentski domovi so javna (državna) last.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by titud on 04.05.2006 at 15:29:45

sinjeoka wrote on 04.05.2006 at 13:39:18:

titud wrote on 04.05.2006 at 13:18:39:

oprosti titud, toda dohodki študentskih servisov so t.i. parafiskalni davek, tako kot članarina v GZS, obrtni zbornici, prispevek za RTV naročnino ...

Ja, amapak ampak če bi minister za gospodarstvo izjavu, da je stavba GSZ ali Rtv-ja kuplejna iz tega tega 'parafiksalnega' davka državna last, pol bi najbolj visoko v luft skočit ravno tisti, ki so za dejansko avtonomnijo zbornice.

Quote:

poleg tega pri nas študentskih organizacij ni. Je samo prisilno članstvo v edini študentski organizaciji, ki obstaja na univerzi. (in ravno to prisilno članstvo je izvirni greh vseh anomalij). cca 10 let nazaj je ŠOU LJ namenjal efektivno samo 5% vseh sredstev za projekte, ki so bili v korist širši študnetski populaciji. Preostali denar je šel za lastne birokratske potrebe in za plačevanje kvazi projektov by-pass društvom, kjer so ŠOU funkcionarji predsedniki.

To itak, ampak če bi študentje svoje zahteve po avtonomiji od dražave vzeli do konca resno bi moral prekvalificirat parafikskalnost v avtonomno ustvarjen dohodek, do katerga bi se zarad tega moral dost bolj odgovrno obnašat kot se v situcaiji, ko jim okoriščanja pokriva država že s tem, ker da folku vedet, da sama dobrohotno omogoča ta dohodek kot odstopljen davek.

Quote:

p.s. Študentske organizacije so lahko samo upravljalci študentskih domov, ne pa tudi lastniki. Študentski domovi so javna (državna) last.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by sinjeoka on 04.05.2006 at 16:22:26

titud wrote on 04.05.2006 at 15:29:45:

sinjeoka wrote on 04.05.2006 at 13:39:18:

titud wrote on 04.05.2006 at 13:18:39:

oprosti titud, toda dohodki študentskih servisov so t.i. parafiskalni davek, tako kot članarina v GZS, obrtni zbornici, prispevek za RTV naročnino ...

Gre za tista 2% od koncesijkih dajatev, s katerima naj bi se financiralo gradnjo domov. Če sta ta 2% (para)državna, potem je državnih tud vseh 5% ki gredo za financiraje študenstkih organizacij in klubov ter 5%, s katerimi po milosti države razpolagajo večinoma privatni ŠS... [/quote]

teh 5% imajo ŠS baje za povračilo režijskih stroškov delovanja in nikjer ne piše, da jih morajo zadržat, ampak spada v kategorijo lahko. Mirne vesti lahko ves presežek namenijo ŠOU-vom, Darfurju ali v kakšne druge plemenite namene.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by titud on 05.05.2006 at 19:30:33

Brez veze, hočem samo povedat, da študentje čist napačno pojmujejo avtonomijo kot nekaj, o čemer se dila z državo. V bistvu tud delavci sidnikati in clo zbornice kot delodajalska in stanovska združenja samega sebe ne jemljeo za avtonmne ampak kot da so kar so po milosti države in majo tolk družbene veljave, kolkr jim jo priznava trenutna oblast. Zarad tega se v teh 'avtomnonih' strukturah vedno privilegiji talajo med tiste, ki so v milosti in pod patronotom oblastnikov in so zato avtonomne organizacije vedno zainteresine, da take oblastnikom pokorne kadre tud postavljavljajo in vzdržujejo na priviligarne pozicijah, ker drgač pač tvegajo svoj obstoj kot (priviligiranih?) organizacij sploh.

Ne vzpostavla skratka država avtonomnih organizacij da bi laže vladala ampak država poskrbi za tisto, česar ne morejo al pa nimajo ineteresa obvladovat avtonomne organizacije. Enako kot ne določajo delodajlaci meja pravic delavcem ampak delavci določajo pravice delodajalcem, saj kapital izhaja iz dela in ne obratno.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by gape on 05.05.2006 at 19:48:48

titud wrote on 05.05.2006 at 19:30:33:

Enako kot ne določajo delodajalci meja pravic delavcem ampak delavci določajo pravice delodajalcem, saj kapital izhaja iz dela in ne obratno.

pa še res je

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by titud on 06.05.2006 at 11:37:06

Za SP nostalgike še prepis cenzuriranega teksta Ervina M. Hladnika, ki je bil umaknjen iz druge strani zadnje Sobotne priloge s posredovanjem Petra Jančiča in Danila Slivnika.

"Kaj naj naredimo iz tega papirja?" smo se vprasali pred dvema letoma.

"Zakaj se ne bi drzali tradicije in ga ohranili kot instrument, skozi
katerega druzba komunicira sama s sabo?"

Zato smo ukinili prevode iz tujega tiska.

Investirali smo v novinarske tekste, ki so bili od začetka do konca
narejeni v hisi in v njih objavljali relevantna mnenja zunanjih sodelavcev.

Prav presenetljivo je, kako pogosto se je časopis dal brati. Bil je
toliko svetel, kolikor je druzba okoli njega bila pripravljena biti
veseljaska, in
toliko mračnjaski, kolikor se v spodobni druzbi se sme. Kadar si ni
imela kaj povedati, je zletel mimo, kadar je bilo kaj reči, je vedno
zmanjkalo papirja. In prostora je zmanjkalo skoraj zmerom.

Pisci so dobili eno samo ljubeče navodilo. Naj upostevajo pametnega
bralca, ki rad bere, in naj mu sproti dajo vse elemente za razumevanje
besedila.
Formalno je to zelo konservativna naprava, ki pa je vsebinsko tolerantna
do vsega, kar je napisano v sodobnem jeziku.

To so avtorji, ki so delali za tega bralca.

/sledila so imena vseh avtorjev, ki so objavljali v Sobotni prilogi v
času urednikovanja EHM, zapisani v kronološkem vrstnem redu, kot so se po
vrsti objavili na straneh SP/

V bistvu nč radikalnega, a ljub temu ali ravno zaradi tega presunljivo.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by gape on 07.05.2006 at 12:10:27

titud wrote on 06.05.2006 at 11:37:06:

Za SP nostalgike še

tole:

Quote:

Kolikokrat že (in kolikokrat še) videno?

sobota, 6. maj 2006 @ 12:55 CEST
Objavil: Pozitivke
Ogledov 35
V tednu pred mednarodnim dnevom svobode tiska v Sobotni prilogi Dela zaradi pritiskov predsednika uprave in odgovornega urednika ni izšel že opravljen intervju z nekdanjim predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jankovićem. To je bila zadnja izdaja priloge pod vodstvom urednika Ervina Hladnika Milharčiča in izvršne urednice Tadeje Zupan Arsov, med njeno pripravo (v petek, 28. aprila) pa smo bili priča še več posegom in poskusom posegov v vsebino.

Prolog: Kdo se boji Zorana Jankovića?

Nekdanji predsednik uprave Mercatorja je bil povabljen k intervjuju prav za Sobotno prilogo (SP), vendar so se odgovorni urednik Dela, urednik gospodarske redakcije ter predsednik uprave tik po pogovoru odločili, da naj bi bila šele po prvomajskih praznikih objavljena le krajša različica, in to na gospodarskih straneh časnika Delo. Taka rešitev naj bi bila kompromis; predsednik uprave Danilo Slivnik je namreč zahteval, da Delo intervjuja sploh ne objavi.

Zapisa štiriurnega pogovora (ki sta ga Primož Cirman in Vanja Tekavec opravila v torek popoldne) pred vsemi temi odločitvami (sprejetimi v sredo) ni videl nihče. Ni bilo, skratka, pomembno, kaj je Janković sploh povedal, ampak je za prepoved objave v SP zadoščalo že samo ime intervjuvanca. Je pa bil tisto soboto, 29. aprila, na mnenjski strani časnika Delo objavljen daljši zapis Žige Debeljaka, ki je nadomestil Jankovića na vodilnem položaju v Mercatorju. V članku Debeljak zagovarja t.i. zaprto dokapitalizacijo Mercatorja, Pivovarna Laško pa prav v tem času povečuje svoj delež v Mercatorju brez prevzemne ponudbe. V preteklosti so se že večkrat pojavile povezave med interesi Pivovarne Laško, ki ima v lasti 24,99 odstotkov delniške družbe Delo, in vsebino časnika Delo, zato je mogoče sklepati, da lastniki z nastavljenim vodstvom Dela skrbijo za prepričevanje novinarjev in urednikov o »pravi resnici«.

O prepričevalnih metodah Delovih šefov je med drugim znano to, da so usmerjene neposredno na posamezne novinarje in vključujejo grožnje z odvzemom stimulacije in znižanjem plače. To in še kaj več je grozilo Primožu Cirmanu, lanskoletnemu dobitniku nagrade Bratstvo resnice za dosežke mladih novinarjev, če ne bi upošteval navodil svojega resornega urednika. Ta je Darijan Košir, ki od predčasne razrešitve s položaja odgovornega urednika vodi gospodarsko redakcijo in je obenem namestnik novega odgovornega urednika Petra Jančiča, sicer tudi dobitnika novinarskih nagrad. Koširjeva navodila Cirmanu (na zahtevo nadrejenih) so bila, naj ne izpolni naročila iz drugega uredništva, in to kljub že sklenjenim dogovorom in že opravljenemu pogovoru. Ob poskusu preverjanja teh informacij me je Cirman napotil na vodstvo Dela. Dejstvo je, da do petka, 28. aprila – ko je šla v tisk SP – intervjuja ni oddal. Po dostopnih informacijah mu je odgovorni urednik pred tem izrecno prepovedal, da bi zapis poslal komur koli drugemu kot njemu.

Sobotna priloga je bila tisti teden izjemoma podaljšana z 32 na 40 strani. Odločitev o povečanem obsegu lahko sprejme oziroma potrdi le odgovorni urednik - ki je to tudi storil, in to z vednostjo, da naj bi dodatne strani med drugim napolnil omenjeni intervju. S tem je bil seznanjen tudi Darijan Košir, o povečanem obsegu priloge in intervjuju z Jankovićem je bila obveščena tudi Delova oglaševalska služba. Kljub temu naj bi bil glavni razlog, da intervju ni smel biti objavljen v SP, da ni bil »medresorsko usklajen«.

Nekaj dni pred predčasnim iztekom mandata urednika Ervina Hladnika Milharčiča, ki je bil tedaj na potovanju v Sudanu, je poleg prvih informacij o zapletih z omenjenim intervjujem z Dela prišla tudi informacija, da je odgovorni urednik od izvršne urednice SP zahteval, naj bo namesto načrtovanega uvodnika na prvi strani objavljeno besedilo Ivana Puca. Ta je pred nedavnim iz uredništva Maga prešel na Delo. Na uredniškem kolegiju je Tadeja Zupan Arsov od Petra Jančiča slišala, da bo – če ne izpolni te in drugih vsebinskih zahtev – odpuščena.

Prvo dejanje: »Boste že videli!«

V petek, 28. aprila, smo skozi odprta vrata sosednje pisarne v redakciji SP zagledali predsednika uprave Danila Slivnika. Videli smo, kako razburjeno žuga proti izvršni urednici, medtem ko ji odločno govori, da niti ena stran ne sme v tisk, ne da bi jo odobril odgovorni urednik Dela. Izvršna urednica je predsednika uprave pozvala, naj ne uporablja grozilnih gest in naj si ne jemlje pravice posegati v vsebino, ker je po statutu Dela nima.

Okrog pol dvanajste je Tadeja Zupan Arsov odšla v centralno redakcijo, kjer poteka tehnično urejanje SP. Kmalu se ji je pridružilo še nekaj sodelavcev, zaradi dogodkov v minulih dneh je bil prisoten tudi pravni zastopnik Sindikata novinarjev Slovenije Bogdan Mahne.

Ko se je končal uredniški kolegij, okrog poldneva, je v centralno redakcijo prvič prišel Peter Jančič in želel videti SP. Izvršna urednica ga je prosila, naj počaka, da bosta s tehničnim urednikom dokončala delo. Približno pol ure zatem se je Jančič vrnil, tokrat z novo urednico priloge Ireno Štaudohar, ki jo je predstavil sodelavcem. Kmalu sta oba odšla, nekaj čez 13. uro pa je Jančič spet prišel v desk in pripomnil, da priprava SP zamuja. Med drugim je od tehničnega urednika izvedel, da ob petkih ni treba oddati postavljenih strani že ob 12. uri kot običajno in da so prilogo že (brez posebnih zapletov) pošiljali v tiskarno tudi po 14. uri, kar je pomembno predvsem zaradi njegovih kasnejših očitkov o triurni zamudi.

Jančič se je vrnil okrog 14. ure, tokrat v spremstvu Danila Slivnika, ki je najprej stopil do pravnega zastopnika novinarskega sindikata: »Kaj pa vi tu delate? Oprostite, sindikat novinarjev nima pri uredniškem delu nobenih pristojnosti. Če boste za vsako figo sem prihajali, bomo v pogodbo drugače zapisali. Ker pogodba (Delova kolektivna, op. a.) še ni podpisana…«

Odgovorni urednik je dobil »printe« SP in sedel za nekaj metrov oddaljeno mizo v centralni redakciji. Slivnik se mu je nemudoma pridružil in začel čez njegovo ramo prebirati tekste. Sledili smo jima Tadeja Zupan Arsov in nekaj sodelavcev SP, ki smo slišali, da želi odgovorni urednik odstraniti nekaj besedil, tudi če bo zato treba zmanjšati število strani. »Nenavadno, ali ne bi morda to vodilo v poslovno škodo?« je vprašala Tadeja Zupan Arsov in dobila odgovor Danila Slivnika: »To bo pa uprava presodila, ali bo poslovna škoda. On (Peter Jančič, op. a.) bo pa presojal, on je urednik.« Oporekali smo, ker je Slivnik stal ob Jančiču, ko je bral tekste, in opozorili, da je po veljavnem statutu odgovorni urednik avtonomen. »Ja, saj je,« je odvrnil Slivnik, »on ima avtonomno presojo.« Izvršni urednici SP je Slivnik očital, da je prekoračila pristojnosti. »S čim?« ga je vprašala urednica. »To bomo pa naslednji teden obravnavali. Boste že videli!« Pri tem je ostalo, kljub več pozivom, naj očitke utemelji.

Drugo dejanje: »Jaz lahko prepovem, kar hočem.«

Jančič je sedel za računalnik in hotel spremeniti uvodnik Saše Vidmajer. Zupan Arsova je ugovarjala, ker je bil tekst že popravljen, in to po pogovoru, ki sta ga imela Jančič in Vidmajerjeva po telefonu. Prej da je v zaključku pisalo, da se sproščenost meri po številu ministrovih pojavljanj »na teh straneh«, zdaj namesto tega piše »na časopisnih straneh«. Zupan Arsova je vztrajala, da se teksta brez privoljenja avtorice ne sme spreminjati. Odgovorni urednik je klical Vidmajerjevo po mobilnem telefonu, izvršna urednica pa istočasno v zunanjo redakcijo, kjer je izvedela, da je novinarka na dopustu. Ta tekst je nazadnje ostal nespremenjen.

Naslednja zahteva je bila, da se spremeni zapis Dejana Pušenjaka. Jančič se ni strinjal z zadnjim stavkom uvoda, v katerem se je Pušenjak poslovil od pisanja za SP. Še bolj ga je vznemiril zapis Cukjatijeve izjave, da ga »nihče z Dela leto in pol ni nič vprašal«. Jančič je zahteval, da gre »tudi ta del ven«. Izvršna urednica je večkrat ponovila, da so zapisane Cukjatijeve besede, ki so tudi posnete. Jančič je poklical Pušenjaka in večkrat ponovil, da bo prekinil nastajanje SP in prestavil tisk na prihodnji teden, če tega dela uvoda novinar ne umakne. Pušenjak je skupaj z Zupan Arsovo presodil, da je treba zagotoviti izid SP in se odločil, da skrajša uvod. V tiskani izdaji tako omenjene izjave ni.

Odgovorni urednik je nadaljeval pregled vsebine: »Rešiti moramo problem druge strani, ki ne bo objavljena. Poslovilnega članka ne bo.« Na vprašanje, kako lahko to prepove, je odvrnil: »Enostavno: jaz sem rekel, da to ne bo objavljeno. Jaz lahko prepovem objavo katerega koli članka, če to hočem.«

Odgovornemu uredniku sem zato prebrala preambulo kodeksa novinarjev Slovenije, in sicer del, ki pravi: »Da bi zagotovili pravico javnosti do obveščenosti, morajo novinarji vedno braniti načela svobode zbiranja in objavljanja informacij in pravico do izražanja mnenj.« Spomnila sem ga, da je ta dokument nekoč služil njegovemu odločanju v Novinarskem častnem razsodišču in ga torej dobro pozna, zato prisotne njegova dejanja še toliko bolj čudijo, ker si nenazadnje prizadevamo prav za uresničevanje te, temeljne zapovedi novinarskega dela.

Jančič je takrat vzrojil, češ da nimam kaj iskati v desku in me pozval, naj odidem, ker da oviram nastajanje časopisa. Ker nisem odšla, je zagrozil: »A moram poklicati varnostno službo? Kdo bo gost tukaj in kdo bo tukaj mi govoril, bom jaz odločal.« Varnostne službe odgovorni urednik kljub vsemu ni poklical. Ob 14:40 je sam zapustil desk.

Tretje dejanje: Izbris

Danilo Slivnik je ostal v centralni redakciji in poklical odvetnika Stojana Zdolška. Prosil ga je, naj pride na Delo, vendar se, kot je bilo razbrati, Zdolšek ni mogel nemudoma odzvati.

Ob 14:50 se je vrnil odgovorni urednik. Najprej mi je ponovno očital, da motim nastajanje časopisa, ki da zamuja že tri ure. Zatem se je lotil popravljanja besedila Dejana Pušenjaka, temu je sledilo navodilo tehničnemu uredniku, naj izbriše besedilo na drugi strani in poveča ilustracijo. Izvršna urednica je ugovarjala: »Kaj se tu dogaja? Ali nisi pravkar rekel, da boš besedila spreminjal le v dogovoru z avtorji?« - »Če gre za posege v besedilo. Tu pa gre za zavrnitev besedila v celoti. Ne mislim se prepirati, imam svoje pristojnosti, v skladu z njimi ravnam.« - »Kot urednica in soavtorica tega besedila tega ne dovolim. – »In jaz sem zavrnil objavo. – »Z utemeljitvijo?« - »Da ni v skladu z odločitvami, ki smo jih sprejeli na uredniškem odboru in uredniško politiko Dela.« - »Ne razumem.« - »Pošlji v tiskarno. Ne mislim se prepirati. Sprejemam odločitve, sem jih sprejel, lahko greš v spor proti meni.«
Ob 15:06 je tehnični urednik SP na zahtevo odgovornega urednika Dela izbrisal celotno besedilo na drugi strani. Ko je Sobotna priloga nekaj ur pozneje prišla iz tiskarne, je bila tam poleg kazala le ilustracija.

Epilog

Nekaj minut zatem, ko je tehnični urednik Sobotne priloge na zahtevo odgovornega urednika Dela Petra Jančiča izbrisal kratko besedilo (tedaj še) urednika Sobotne priloge Ervina Hladnika Milharčiča in seznam avtorjev, ki smo v SP objavljali v času njegovega urednikovanja:

NN: Gospod odgovorni urednik Dela, prosim, pojasnite svojo potezo ob 15:06, ko ste izbrisali celo drugo stran (Sobotne priloge, op. a.).
PJ: Ne dajem nobenih komentarjev.
NN: Kdaj pa boste dajali komentarje?
PJ: Ko mi bo ugajalo.
NN: Ko vam bo ugajalo? Ne daste komentarja? Je bila to avtonomna odločitev?
PJ: (Tišina.)
NN: Je bila to avtonomna odločitev?
PJ: Ne dajem nobenih komentarjev.
NN: Ali je bila to avtonomna uredniška odločitev?
PJ: (Tišina.)
NN: Ali je bila to avtonomna uredniška odločitev?
PJ: Razumeš slovensko?! Ne dajem komentarjev.

Takoj po tem pogovoru z odgovornim urednikom časnika Delo sem stopila do predsednika uprave Dela, d. d. Danila Slivnika, ki je bil prav tako v centralni redakciji.

NN: Gospod Slivnik, kot predsednik uprave Dela…
DS: (odrine roko, v kateri držim diktafon) Nimava dogovorjenega… nimava dogovorjenega termina, ko boste poklicali pa prišli okrog, boste pa lahko kaj spraševali.
NN: Zdaj, ta hip, ne morete komentirati tega, kar se je zgodilo?
DS: Ne, ta hip to ni pomembno. Ta hip…
NN: Lahko odgovorite, zakaj ste bili zdaj, zadnjo uro v desku? Je to vaša praksa?
DS: Zato, ker je to podjetje Delo, jaz sem pa predsednik uprave Dela in sem lahko po celem podjetju. A je prav?
NN: Kako pa vi vidite uredniško avtonomijo?
DS: (govori čez mene) Lahko bi pa vas vprašal, kaj vi tu delate, pa nisem poklical varnostnikov pa vas ven vrgel, kar bi tudi lahko naredil, a je prav?!
NN: Kako pa razumete uredniško avtonomijo?
DS: Da je… da… da… Da uredništvo samostojno odloča o tekoči uredniški politiki. Dolgoročna uredniška politika je pa stvar izdajatelja, uprave in vseh zaposlenih, ne samo…
NN: In to je stvar dolgoročne uredniške politike, kar se je zdaj zgodilo?
DS: Ne, to zdaj… Samo se pogovarjava.
NN: Kako pa komentirate to uredniško odločitev odgovornega urednika Dela, da izbriše drugo stran v Sobotni prilogi?
DS: Da je naredil pametno in nujno…
NN: Poslovno ali uredniško?
PS: Poslovno, uredniško, profesionalno in v vseh pogledih korektno.
NN: V vseh pogledih korektno?
DS: Ja.
NN: Kaj pa svoboda izražanja?
DS: Svoboda izražanja je relativna stvar, ni absolutna stvar.
NN: Kaj pa je absolutno?
DS: Absolutno je pa, da izide časopis.
NN: Tudi če s prazno stranjo?
DS: Tudi.
NN: Aha. Ampak zdaj, ta trenutek, se vi niste nič vpletli v to odločitev (o izbrisu besedila, op. a.)?
DS: Ne.
NN: Zakaj ste bili pa danes dopoldan na uredništvu Sobotne priloge in sem vas skozi odprta vrata videla žugati (proti izvršni urednici, op. a.)?
DS: Jaz sem samo povedal, da bo odgovorni urednik pač… V bistvu… je šlo za tehnološko uskladitev strani, kako bo potekalo delo, a ne. Kako se pregledajo strani, verificirajo strani in oddajo strani, a ne. To je tehnološki proizvodni proces.
NN: Kako se pa verificira?
DS: Tako, da odgovorni urednik to pogleda.
NN: Zakaj pa ste bili potem vi tam?
DS: Zato, da… Ker… Itak je pa… baje iskala mojo telefonsko številko.
(Predsednika uprave med njegovim obiskom v uredništvu Sobotne priloge nismo slišali, da bi izvršni urednici ali komu drugemu posredoval svojo številko.)
NN: Kaj ste pa… Prej ste tudi vi gledali te strani (»printe« Sobotne priloge, preden je šla v tisk oziroma pred posegi v izvirno postavitev, op. a.). To redno delate?
DS: Saj, jaz sem bralec, a ne.
NN: Bralec?
DS: Jaz lahko gledam strani, zakaj pa ne?
NN: Preden so natisnjene?
DS: Seveda.
NN: Kot kdo? Kot bralec?
DS: Lahko kot bralec, kot zaposlen, kot predsednik uprave, kakorkoli.
NN: Potem pa mi povejte, kako na Delu izgleda uredniška avtonomija? Kako vi in gospod Jančič ločujeta svoje delo?
DS: Tako, da je gospod Jančič samostojen odgovorni urednik.
NN: Kako? Na kakšen način?
DS: To pa njega vprašajte! Tako kot piše v statutu.
NN: Je tako? Vse je tako…
DS: Vse je tako, kot piše v statutu in kot piše v Zakonu o medijih.
NN: Kaj pa to, da se trenutno ni iztekel mandat uredniku, ki je odločil, da bo na 2. strani objavljeno…
DS: On je… V vsakem primeru je odgovorni urednik Dela nad urednikom Sobotne priloge, s starim, novim urednikom, vedno. Odgovorni urednik Dela odgovarja za cel časopis. Od prve strani do zadnje strani. Za vse priloge in za vse. On je absoluten odgovorni urednik.
NN: Se pravi, to je absolutno?
DS: To je absolutno.
NN: Svoboda izražanja ne, to pa je absolutno?
DS: Svoboda izražanja je relativna stvar, lahko še enkrat vam povem to, a je prav?
NN: Dajte jo pojasniti še v tem, konkretnem primeru.
DS: To se mi pa ne ljubi. Ni… To bi tak… (se začne oddaljevati)
NN: Si vi želite biti še naprej urednik kakšnega časopisa, mogoče?
DS: Jaz… (zastane)
NN: V prihodnosti…
DS: Ja, to je odvisno…
NN: Mogoče ste?
DS: (Zelo tiho izdihne: »Ne«.)
NN: Razmišljate o združitvi funkcij, tako kot na Financah?
DS: O tem bom pa mogoče razmišljal.
NN: Pa že razmišljate?
DS: Ne, še ne, pa bom, mogoče. Ta primer me bo mogoče napotil na to razmišljanje.
NN: Da bi združili uredniško in funkcijo predsednika uprave?
DS: Ne, to ne. Ker je Delo prevelik časopis, da bi to funkcioniralo.
NN: Kako pa? Ravnokar ste rekli, da boste razmišljali o tem…
DS: Eno je razmišljanje, drugo je pa izpeljava, moja draga mlada dama. A je prav? Malo se pomena besed zavedajte, kaj govorite!
NN: Ampak rekli ste, da vas bo to napeljalo…
DS: Joj, glejte, mene lahko tudi napelje k razmišljanju o tem, kakšno bo jutri vreme, a ne.
NN: Aha.
DS: Pa kaj?!
NN: Mene ste napeljali k razmišljanju o uredniški avtonomiji. Zato se poskušam z vami o tem pogovarjati.
DS: Joooj, ste dolgočasni! (globoko zavzdihne)
NN: A res?
DS: Ja. (zdolgočaseno) Pa ponavljate se.
NN: Mhm.
DS: Vi pa ne delate profesionalno intervjujev? Ker v intervjujih se človek ne sme ponavljati, zlasti ne novinar.
NN: Nisem jih vajena delati v takšnih okoliščinah, da mi najprej grozijo z varnostniki in me potem fizično odrivajo.
DS: (v odhajanju) Ja, pa kaaaj mene to briiiga! Kaj me to…

V desku se je nadaljevala razprava med več prisotnimi. Izvršna urednica SP Tadeja Zupan Arsov je od Danila Slivnika želela izvedeti, zakaj se je vpletel v uredniško delo, in se sklicevala na avtonomijo uredništva, ki jo zahteva tudi statut delniške družbe Delo.

DS: Zakaj se zdaj z mano pogovarjate? Tam imate odgovornega urednika. Z njim se pogovarjajte!
TZA: Vas sprašujem, zakaj ste tukaj.
NN: Odgovorni urednik ne daje komentarjev.
PJ: Ej, nekaj prosim… Gospod predsednik uprave je tu na mojo željo.
TZA: A tako?
PJ: Ima vso pravico biti tukaj! Vas pa prosim… Glejte, mi moramo časopis do konca narediti. Jaz vem, da je bil… čas zbornice. Ampak ne motite časopisa zdaj, ko mora nastajati naprej. Tu je vrsta ljudi, ki mora delati in ni fer, da to delate. Zamudo ima zaradi vas Sobotna priloga tri ure.
TZA: Predsednik uprave je tukaj na tvojo željo?
PJ: Tako je. Ima vso pravico biti tukaj…

Kmalu zatem je odgovorni urednik odgovarjal na vprašanja novinarke Televizije Slovenija. Tedaj mu je že »ugajalo« komentirati odstranitev besedila Ervina Hladnika Milharčiča: »Jaz sem že prej opozoril, da ne bom dovolil, da bi tisti, ki so zamenjani, zlorabili časopis za to, da bi branili neke svoje pozicije ali pa kaj takega. Zahteval sem korektno številko in kot urednik sem tudi zagotovil, da je korektna številka nastala. In tisto, kar ni bilo v skladu z dogovori, v časopisu ni objavljeno.«

Besedilo z naslovom »Maj 2004-maj 2006«, ki 29. aprila ni smelo biti objavljeno v Sobotni prilogi Dela:

Kaj naj naredimo iz tega papirja?« smo se vprašali pred dvema letoma.
»Zakaj se ne bi držali tradicije in ga ohranili kot inštrument, skozi katerega družba komunicira sama s sabo?«
Zato smo ukinili prevode iz tujega tiska.
Investirali smo v novinarske tekste, ki so bili od začetka do konca narejeni v hiši, in objavljali relevantna mnenja zunanjih sodelavcev.
Prav presenetljivo je, kako pogosto se je časopis dal brati. Bil je toliko svetel, kolikor je družba okoli njega bila pripravljena biti veseljaška, in toliko mračnjaški, kolikor se v spodobni družbi še sme. Kadar si ni imela kaj povedati, je zletel mimo, kadar je bilo kaj reči, je vedno zmanjkalo papirja. In prostora je zmanjkalo skoraj zmerom.
Pisci so dobili eno samo ljubeče navodilo. Naj upoštevajo pametnega bralca, ki rad bere, in naj mu sproti dajo vse elemente za razumevanje besedila. Formalno je to zelo konservativna naprava, ki pa je vsebinsko tolerantna do vsega, kar je napisano v sodobnem jeziku.
To so avtorji, ki so delali za tega bralca.

Ervin Hladnik Milharčič, Tadeja Zupan Arsov, Uroš Škerl, Marija Zidar, Boštjan Videmšek, Jure Eržen, Patricija Maličev, Matej Mljač, Vesna Milek, Mija Repovž, Boris Jež, Dejan Pušenjak, Sonja Merljak, Dragiša Bošković, Martina Rotar, Jelka Dolinar, Anamarija Urbanija, Svetlana Ristin, Marko Zorko, Peter Kolšek, Jože Pirjevec, Jože Poglajen, Andrej Gustinčič, Tomaž Mastnak, Alenka Puhar, Zdravko Duša, Drago Jančar, Marko Mandušič, Boštjan Kocmur, Veso Stojanov, Robi Poredoš, Michael Manning, Goran Klemenčič, Brane Kastelic, Brane Piano, Jasmina Dvoršek, Aleš Bravničar, Metka Dolenec, Agata Tomažič, Saša Vidmajer, Rok Kajzer, Branko Soban, Manca Juvan, Peter Groznik, Vladimir Alkalaj, Luj Šprohar, Stanka Šmon, Brina Švigelj Mérat, Milan Pajk, Dušan Jovanović, Bojan Brecelj, Barbara Šurk, Ženja Leiler Kos, Jana Valenčič, Ana Jud, Jana Taškar, Boštjan M. Turk, Gorazd Planinšič, Samo Rugelj, Svetlana Makarovič, Avgust Pudgar, Rok Praprotnik, Marko Pečauer, Erwan Foueré, Jelena Gaćeša, Saša Petejan, Zdenka Lindič-Dragaš, Barbara Kramžar, Bčaž Samec, Saša J. Mächtig, Marjan Smrke, Franček Drenovec, Tomo Križnar, Barbara Hočevar, Mitja Čander, Peter Potočnik, Matej Makarovič, Alvaro de Vasconcelos, Tomaž Švagelj, Slavoj Žižek, Franci Božič, Vojko Flegar, Mišo Renko, Janez Šmidovnik, Vladko Began, Bojana Kunst, Peter Božič, Tone Škarja, Suna Tancig, Marko Jakopec, Ralf Dahrendorf, Boris Jukić, Marko Kočevar, Božo Mašanović, Diana Zajec, Eva Senčar, Iztok Šori, Marko Kos, Miha Jenko, Pavle Kornhauser, Ivan Štuhec, Boris Čibej, Zorana Baković, Boris Kutin, Ahmed Burić, Jože Mencinger, Milan Ilić, Davorin Tome, Uroš Hočevar, Nina Hruščova, Lenart J. Kučić, Samo Fakin, Bernarda Jeklin, Stojan Pelko, Daoud Kuttab, Rudi Rizman, Borut Rončevič, Mojca Kumerdej, Peter Žerjavič, Vito Divac, Marko Milosavljević, Hani Shukralah, Boris Bergant, Damijan Viršek, Robert Shiller, Aleksandra Ilić, Mojmir Mrak, Bogo Zupančič, Barbara Hočevar, Andreja Žibret, Danilo Türk, Mojca Širok, Marko Jamnik, Darko Štrajn, Simon Popek, Igor Vidmar, Branka Grujičić, Veljko Njegovan, Mitja Meršol, Izza Ciglenečki, Boris Pahor, Marijan Zlobec, Dragan Živadinov, Žiga Vodovnik, Vlado Škafar, Aleš Čakš, Tomaž Wraber, Mladen Dolar, Primož Cirman, Maks Tajnikar, Aleksander Smolar, Anton Bebler, Jurij Gustinčič, Dejan Vodovnik, Renata Salecl, Henrietta L. Moore, Mitja Čok, Vera Avšić, Silva Čeh, Maja Grgič, Dunja Klemenc, Mkhaimar Abusada, Matjaž Hanžek, Dimitar Anakiev, Primož Šturman, Jelka Šutej Adamič, Bogomir Kovač, Mateja Babič, Martina Cajnkar, Majda Vukelić, Polona Malovrh, Damjana Stamejčič, Andrej Križ, Urša Šivic, Vinko Korent, Maja Hitij, Goran Ivanović, Simona Škul Tomić, Jože Zver, Izar Lunaček, Veronika Klančnik, Andrej Krbavčič, Blaž Kovšca, Adisa Busuladžić, Boštjan Berčič, Aleksander Aristovnik, Marjan Horvat, Borut Brumen, Maruša Krese, Boris Pleskovič, Maja Breznik, Dušan Mramor, Grega Repovž, Franjo Štiblar, Michael Benson, Peter Krečič, Katja Roš, Božidar Jezernik, Aleš Berger, Mojca Drčar Murko, France Arhar, Tomaž Brate, Božo Repe, Bošjan Vasle, Janez Šušteršič, Oto Giacomelli, Dimitrij Rupel, Igor Antič, Milan Kovač, Janko Prunk, Janez Šmidovnik, Matija Grah, Bernard Brščič, Aleksandar Kešeljević, Slavko Splichal, Matjaž Omladič, Meta Skok, Mirjam Čuk, Meta Kušar, Vojko Urbančič, Jana Unuk, Nil Baskar, Igor Prassel, Aleš Černivec, Igor Modic, Sabina Mihelj, Peter Kovačič Peršin, Igor Antič, Igor Zaplatil, Matej Družnik, Katja Zakrajšek, Klemen Jaklič, Brankica Petković, Miklavž Komelj, Maja Weiss, Jože Pogačnik, Damjan Kozole, Janez Lapajne, Mavric Pivk, Jak Koprivc, Borut Grgič, Marcel Koprol, Tomi Lombar, Boris Gorupič, Aleš Zalar, Vladimir P. Štefanec, Jože Suhadolnik, Marko Pavliha, Aleš Debeljak, Janez Koželj, Šlomo Avineri, Daoud Kuttab, Veljko Rus, Anita Ogulin, Alenka Kuhelj, Andrej Adam, Hanno Hardt, Matej Košir, Janez Jerovšek, Maja Roš, Samo Kutoš, Igor Brlek, Miha Zadnikar, Jure Engelsberger, Maša Gedrih, Aljoša Rebolj, Jernej Stritar, Lojze Ude, Urh Sobočan, Mojca Osojnik, Franc Milošič, Ksenija Pušnik, Dušan Plut, Gašper Dovžan, France Bučar, Zdenka Petan, Vasko Simoniti, Nicolas Tenzer, Karol Jakubowicz, Bine Kordež, Tatjana Capuder, Ahmed Burić, Špela Šink, Nikolai Jeffs, Milan Vogel, Lojze Wieser, Jakob Klemenčič, Voranc Vogel, Igor Masten, Boštjan Vasle, Jože P. Damijan, Diego A. Gómez-Devetak, Valentina Plahuta Simčič, Damjana Zupan, Spomenka Hribar, Neva Nahtigal, Damjan J. Ovsec, Maja Megla, Aleksander Zorn, Nerina T. Kocjančič, Tatjana Vonta, Marta Gregorič, Janez Strnad, Julijana Bavčar, Vid Oblak, Blaž Lukan, Ljubo Bavcon, Graham Usher, Ivan Svetlik, Andrej Trampuž, Marjan Česen, Marjeta Šoštarič, Gorazd V. Mrevlje, Janez Petkovšek, Ciril Ribičič, Bojan Baskar, Marco Vacca, Damijan Viršek, Arne Hodalič, Janez Potočnik, Miha Ceglar, Jiři Pehe, Janez Tomažič, Arijana Brezigar, Igor Masten, Sašo Polanec, Suzana Koncut, Kristina Božič, Anica Mikuž Kos, Vojko Volk, Tone Peršak, Ivan Bernik, Slavko Kurdija, Brina Malnar, Samo Uhan, Darijan Košir, Božena Križnik, Boris Vezjak, Boštjan Krisper, Damijan Slabe, Andrej Poznič, Matjaž Albreht, Tone Vogrinec, Jure Brankovič, Jela Krečič, Zdravko Latal, Ivan Kristan, Aleš Stergar, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Peter Mlakar, Samira Kentrić, Ivana Godnik, Ksenija Berk, Uršula Cetinski.

Pismo predsednici Sindikata novinarjev Dela Miji Repovž (ki so ga 26. aprila prejeli v vednost tudi drugi Delovi novinarji) v zvezi z intervjujem z Zoranom Jankovićem

Draga Mija,

Na današnjem sestanku z g. predsednikom uprave Dela, d. d., mi je slednji med drugim omenil nekatere možne posledice (razbral sem sicer, da je to evfemizem za kazen), ki bi me lahko doletele v primeru neuboganja navodil mojega redakcijskega šefa.

Konkretno: očital mi je pisanje prispevka za drugo redakcijo, domnevno brez vednosti mojega resornega urednika. Sam seveda nimam nikakršnega namena več dni pripravljati se za prispevek, za katerega ne bi zagotovo vedel, da mu je v časopisu namenjen prostor. Druga redakcija mi je ta prispevek naročila, sam pa sem se nanj pripravljal več kot teden dni, ker sem bil obveščen, da je "medresorsko usklajen".

Kakorkoli, med drugim mi je g. predsednik uprave Dela, d. d., v pogovoru omenil, da mi lahko v primeru "neposlušnosti svojemu šefu" (redakcije - op.p.), navajam:
- odvzame stimulacijo za leto dni,
- zniža plačo,
- navajal je tudi nekatere druge, manj "opredelujoče" oblike kaznovanja "neposlušnosti šefu". Nekaj med njimi jih sicer ni razkril.

Ker sem doslej uradno slišal le za uvedbo kaznovanja z odvzemom dela enomesečne stimulacije zaradi očitnih napak (primer sodelavke izpred treh tednov), me zanima:
- ali trditve g. predsednika uprave Dela, d. d., držijo? Torej mi lahko v primeru, če me moj resorni urednik pri njem prijavi zaradi domnevne neposlušnosti, res odvzame vse stimulacije v dolžini enega leta?
- ali so v internih aktih Dela, d. d., kjerkoli predvidene kakršnekoli kazni zaradi, navajam, "neposlušnosti" resornemu šefu in kakšne te so? Ali te predvidevajo znižanje plače?
- ali se lahko g. predsednik uprave Dela, d. d., odloči za kakršnokoli kazen, ki je zakonita in v skladu z akti Dela, d.d., brez uvedbe disciplinskega postopka?

Vnaprej se ti zahvaljujem za pojasnila. Razumela boš, da te zaradi občutljivosti tematike in njenega vpliva na moje nadaljnje novinarsko delo v družbi Delo, d. d., prosim za čimprejšnji odgovor.

Lepo te pozdravljam,
Primož Cirman

* Pripis:

Popisano dogajanje je le simptom, droben izsek iz zelo širokega konteksta. Praksa vedno znova povozi teorijo (vrednot, načel, etike, svoboščin, demokracije, javnega…). Povsem imunih in nekompromitiranih (medijev, lastnikov, direktorjev, urednikov, novinarjev…) skorajda ali sploh ni. Usmerjanje pozornosti le na Delo in/ali posameznike ne bi bilo nič manj škodljivo za kakovost javne razprave, kot bi bilo škodljivo opisano epizodo preprosto pomesti pod preprogo.

Neva Nahtigal, ljubiteljica medijev in svobode

http://www.slovensko-morje.net/forum/viewtopic.php?t=41

http://www.pozitivke.net/article.php/20060506093541421

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by gape on 07.05.2006 at 13:06:59

da ga še mal skrajšam

Quote:

V tednu pred mednarodnim dnevom svobode tiska v Sobotni prilogi Dela zaradi pritiskov predsednika uprave in odgovornega urednika ni izšel že opravljen intervju z nekdanjim predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jankovićem. To je bila zadnja izdaja priloge pod vodstvom urednika Ervina Hladnika Milharčiča in izvršne urednice Tadeje Zupan Arsov, med njeno pripravo (v petek, 28. aprila) pa smo bili priča še več posegom in poskusom posegov v vsebino.

Prolog: Kdo se boji Zorana Jankovića?

*

prepričevanje novinarjev in urednikov o »pravi resnici«.

*

grožnje z odvzemom stimulacije in znižanjem plače

*

Na uredniškem kolegiju je Tadeja Zupan Arsov od Petra Jančiča slišala, da bo – če ne izpolni te in drugih vsebinskih zahtev – odpuščena.

Prvo dejanje: »Boste že videli!«

*

Drugo dejanje: »Jaz lahko prepovem, kar hočem.«

Še bolj ga je vznemiril zapis Cukjatijeve izjave, da ga »nihče z Dela leto in pol ni nič vprašal«. Jančič je zahteval, da gre »tudi ta del ven«. Izvršna urednica je večkrat ponovila, da so zapisane Cukjatijeve besede, ki so tudi posnete. Jančič je poklical Pušenjaka in večkrat ponovil, da bo prekinil nastajanje SP in prestavil tisk na prihodnji teden, če tega dela uvoda novinar ne umakne. Pušenjak je skupaj z Zupan Arsovo presodil, da je treba zagotoviti izid SP in se odločil, da skrajša uvod. V tiskani izdaji tako omenjene izjave ni.

*

Odgovorni urednik je nadaljeval pregled vsebine: »Rešiti moramo problem druge strani, ki ne bo objavljena. Poslovilnega članka ne bo.« Na vprašanje, kako lahko to prepove, je odvrnil: »Enostavno: jaz sem rekel, da to ne bo objavljeno. Jaz lahko prepovem objavo katerega koli članka, če to hočem.«

Odgovornemu uredniku sem zato prebrala preambulo kodeksa novinarjev Slovenije, in sicer del, ki pravi: »Da bi zagotovili pravico javnosti do obveščenosti, morajo novinarji vedno braniti načela svobode zbiranja in objavljanja informacij in pravico do izražanja mnenj.«

*

Tretje dejanje: Izbris

Danilo Slivnik je ostal v centralni redakciji in poklical odvetnika Stojana Zdolška. Prosil ga je, naj pride na Delo, vendar se, kot je bilo razbrati, Zdolšek ni mogel nemudoma odzvati.

Ob 14:50 se je vrnil odgovorni urednik. Najprej mi je ponovno očital, da motim nastajanje časopisa, ki da zamuja že tri ure. Zatem se je lotil popravljanja besedila Dejana Pušenjaka, temu je sledilo navodilo tehničnemu uredniku, naj izbriše besedilo na drugi strani in poveča ilustracijo. Izvršna urednica je ugovarjala: »Kaj se tu dogaja? Ali nisi pravkar rekel, da boš besedila spreminjal le v dogovoru z avtorji?« - »Če gre za posege v besedilo. Tu pa gre za zavrnitev besedila v celoti. Ne mislim se prepirati, imam svoje pristojnosti, v skladu z njimi ravnam.« - »Kot urednica in soavtorica tega besedila tega ne dovolim. – »In jaz sem zavrnil objavo. – »Z utemeljitvijo?« - »Da ni v skladu z odločitvami, ki smo jih sprejeli na uredniškem odboru in uredniško politiko Dela.« - »Ne razumem.« - »Pošlji v tiskarno. Ne mislim se prepirati. Sprejemam odločitve, sem jih sprejel, lahko greš v spor proti meni.«
Ob 15:06 je tehnični urednik SP na zahtevo odgovornega urednika Dela izbrisal celotno besedilo na drugi strani. Ko je Sobotna priloga nekaj ur pozneje prišla iz tiskarne, je bila tam poleg kazala le ilustracija.

*

DS: Svoboda izražanja je relativna stvar, ni absolutna stvar.

*

NN: Kaj pa to, da se trenutno ni iztekel mandat uredniku, ki je odločil, da bo na 2. strani objavljeno…

*

NN: Svoboda izražanja ne, to pa je absolutno?
DS: Svoboda izražanja je relativna stvar, lahko še enkrat vam povem to, a je prav?

*

Zahteval sem korektno številko in kot urednik sem tudi zagotovil, da je korektna številka nastala.

*

Kakorkoli, med drugim mi je g. predsednik uprave Dela, d. d., v pogovoru omenil, da mi lahko v primeru "neposlušnosti svojemu šefu" (redakcije - op.p.), navajam:
- odvzame stimulacijo za leto dni,
- zniža plačo,

*Svoboda izražanja je relativna stvar, ni absolutna stvar. *
to bomo pa še vidl ...

kako bi pa pršli do neobjavljenih člankov?

[smiley=grin1.gif]

to bi blo pa RES zanimivo

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by ARS on 08.05.2006 at 12:05:30

gape wrote on 07.05.2006 at 13:06:59:

da ga še mal skrajšam

Tkole ga pa najbl: http://www.krtaca.si/aktualno/novice/kolikokrat-ze-in-kol

;)
ARS

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by t on 15.05.2006 at 18:20:11

Nov čudež slovenske pomladi - škrlatni princ se je lotil cestarjev prek predsednika vlade:

Delo danes
Ljubljana - Tednik Mladina v današnji izdaji piše, da je kardinal Franc Rode v pismu predsedniku vlade Janezu Janši posredoval za italijansko gradbeno družbo, ki je gradila tunel pod Trojanami. Mladina objavlja vsebino Rodetovega pisma, v katerem slednji navaja, da se je družba Grassetto s prošnjo za posredovanje v sporu z Dars nanj obrnila prek kardinala Bertoneja, nadškofa v Genovi.

Rode v pismu iz 29. marca piše, da naj bi po trditvah italijanske strani imel Grassetto "pri gradnji predora na Trojanah okoli 50 milijonov evrov škode, kar si seveda prizadeva izterjati na vsak način ". Škoda naj bi nastala zaradi dodatnih nepredvidenih in nepredvidljivih del. Ob tem premiera obvešča, da je Grassetto - ker na več pisnih vlog s slovenske strani ni dobil nobenega odgovora - pred kratkim vložil tožbo na ljubljanskem sodišču, kar mu omogoča pogodba. Še vedno pa je pripravljen na "pametno poravnavo, pri čemer bi svojo zahtevo zmanjšal za polovico".

Kot je Rode še zapisal v pismu premieru, ne more soditi, koliko so zahteve Grassetta upravičene, vsekakor pa je mnenja, da bi bila poravnava, v kolikor bi bila v prid obema stranema, pametna rešitev. "Vesel bom, če bo moje posredovanje vsaj malo prispevalo k temu," je sklenil Rode.

faksimile pisma:

http://www.delo.si/media/rodetovo_20pismo.jpg__5btz4dkc_5d.jpg

;D

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by lola on 16.05.2006 at 12:26:40

Naravnost neverjetno je, kako lahko pokvarjeni ljudje z vsakim novim dejanjem sami sebe prekosijo v pokvarjenosti. Ko misliš, da so dosegli plafon (oz. rešli smo se ga, naj se šopiri tam v Italiji, ...), :o

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by titud on 16.05.2006 at 12:47:34

Grasseto po italiji zhr tko kot smelt pr nas gradi in obnavlja cerkve tko na 'boglonaj' oz. v zameno za takšne usluge kot jih mu zdaj dela rode kot vatikanski minister. Da je cerku je organizirana kot multinacionala korporacija niti ne skriva in svoj vpliv tud javno zastavlja, problem pa je v tem, da je njen multinacionalen ineteres pogosto nad al pa v nasprotju z nacionalnimi interesi in da se tega očitno niti ne trudi več prikrivat. Rode je bil itak predvsem vatikanski vojaček, ki je prišel vatikan bogatit na račun slovenske naciona(liziara)ne posesti, tko da jest v tem lobiranju ne vidim nč bolj nizkotnega od vsega tistega, kar je za vatikan počel doslej.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by t on 16.05.2006 at 14:59:59

titud wrote on 16.05.2006 at 12:47:34:

Itaq je jasno, da je največ mafije v gradbeništvu - RKC pa je še vedna največja mafija...

;D

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by gape on 16.05.2006 at 17:37:32

t wrote on 15.05.2006 at 18:20:11:

mislm da je še najbljš povedu novinar na 24ur
...
rode kot eden najvišjih predstavnikov vatikana (cerkve)
se zavzema za italijanski kapital
pri šefu slovenske vlade

že marca
komaj nekaj dni po nastopu funkcije

http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20060515_3074018.php

http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20060515_3074018_16112278.php

čist simpl ...

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by iskalec(Guest) on 17.05.2006 at 12:13:37

Mislim, da pri Rodetu ni velik problem, ker stvari ne pozna v globino. Odločil se je pač, da bo poskušal posredovati.
Večji problem pa je, da smo tega izvajalca sploh izbrali, da nismo dali prednosti domačim izvajalcem.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by t on 17.05.2006 at 13:18:18

wrote on 17.05.2006 at 12:13:37:

Problem še vedno ostaja:

- koliko so lahko resni ti makaronarji, če so takoj pripravljeni znižati svoj upravičeni in dokazljivi znesek kar za polovico;
- kakšna država naj bi bila Slovenija, da se visoki Vatikanski predstavnik glede nekega pogodbeno-gradbeniškega problema med dvema družbama, obrača na predsednika vlade?
- ali moraš biti res globoki poznavalec, da se nad zgornjima dejstvoma zamisliš?

::)

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by gape on 17.05.2006 at 15:03:29

t wrote on 17.05.2006 at 13:18:18:

- ali moraš biti res globoki poznavalec, da se nad zgornjima dejstvoma zamisliš?

[smiley=1grin1.gif]

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by gape on 03.08.2006 at 19:37:45

sm bil mal na morju
pa sm si mladino kupu ...

in nism mogu verjet ...

že uvodnik:
Obtožba brez odgovora

Quote:

Janez D. 1
No, ste videli? Če mački stopiš na rep, zajavka! Ravno to je storil predsednik vlade ... (snip) ... Od nikoder ni tolikokrat najavljenih gospodarskih reform,vlada ne rešuje in niti ne poizkuša reševati zapletenih odnosov s sosedi. Veliko pa kadruje. V gospodarstvu, v medijih, povsod. Izgleda, da je pomembna predvsem lojalnost vladi oz. stranki, ne pa kakovost ljudi.
Če kdo opozori na te pojave, je takoj deležen ostrih napadov vladnih predstavnikov in zasmehovanja s strani provladnih časopisov. Pa nekateri kritizirajo Rusijo zaradi avtokratske politike. Ne bi bilo treba iti tako daleč.

http://www.gibanje.org/index.php?id=1385
se jasno nadaljuje z analizo ...

pa 2 strani pisem bralcev

pa
Ukinjanje referendumov
(novi zakon o referendumu in ljudski iniciativi)

pa joras na slovenskem ozemlju s hrvaškimi policaji

pa kako francoski politiki kr tekmujejo kdo bo več knjig napisu

pa iskraemeco in umik države iz gospodarstva

pa o cenzuri v primorskih novicah - poskusu ... jasno

pa
več sto miljonov za božje odposlance
(je naslov), gre pa o več sto miljonih za obnovo cerkva - kt da nam je to edina nepremičninska dediščina ...
kolk pa cerkev da za obnovo?
[smiley=1grin1.gif]

pa manjvredni delavci - zaposleni za določen čas - primer iz leka

pa
revizorji nad tajne nakupe
povezanost modelov ki so kupoval in prodajal orožje slovenski vojski - avtomatske puške topot se mi zdi

pa
umetniki iz središča delujejo na pol ilegalno

Quote:

Pred štirimi leti je peščici angažiranih entuziastov, ki so uspešno konkurirali na Pharovem razpisu, uspelo zagnati projekt Art centra na vzhodni meji, v zapuščeni prekmurski karavli.

http://www.mladina.si/tednik/200325/clanek/m-madzari/

in pol obračunavanje z nafto
rusi in američani v boju za črno zlato
da kukr bush ni spravu rusov v wto
in zato putin kao čist jezn in prodaja energetske vire komur le lahko in ubija amere in njihov trg

Quote:

Nebesa pod Triglavom

Resolucija o nacionalnih razvojih programih pripoveduje o elektrifikaciji, lunaparku, umetnem otoku ...

Dobili bomo nov lunapark. In boljšo železnico. Pa gospodarska središča. Ne enega. Devet! Pa navadno avtocesto. In informacijsko avtocesto. Dva klinična centra. Obala se bo povečala, ker bo v slovenskem delčku Jadrana plaval umetni otok. In Planica, zibelka poletov, se bo spet zasvetila v vsej svoji lepoti. Sodstvo se bo digitaliziralo. Pa zdravstvo tudi. Narodna in univerzitetna knjižnica II. bo končno zgrajena. In kulturna dediščina bo digitalizirana. E-pravosodje. E-zdravstvo. E-NUK. Na Savi bo še ena hidroelektrarna. V Krškem bo še en blok nuklearke. Pa še en blok termoelektrarne Šoštanj. Elektrifikacija! Ljubljana bo dobila sejemski, kongresni, športni turistični in rekreativni park. Kras bo dobil muzej. Cerklje ob Krki bodo dobile letališče... O teh projektih govori predlog Resolucije o nacionalnih razvojih projektih. Ne, ne gre za petletko. Resolucija govori o 17 let trajajočem obdobju. Ob 2007 do 2023. 17 let.

http://mladina.si/dnevnik/85293/

Quote:

Brejc kar po domače

Brez gradbenega dovoljenja znotraj kulturnega spomenika

Na območju Kobilarne Lipica so v zadnjih dneh spet rohneli gradbeni stroji. Podrli so tri teniška igrišča in betonski zid, ki je bil namenjen vadbi tenisa. Zadeva sama po sebi ne bi bila sporna, saj so dotrajana teniška igrišča in betonski zid že vrsto let kazili podobo lipiške kulturne krajine. Njihova odstranitev in vzpostavitev nekdanjih travnikov bi bila vsekakor dobrodošla poteza. Toda zgodba se tu ne konča. Rušenje pomeni zgolj začetek posegov v zavarovani prostor kulturnega spomenika. Na lokaciji nekdanjih teniških igrišč bodo namreč že v kratkem začeli graditi novo vadbišče za golf, ki bo v širino merilo dvajset, v dolžino pa približno dvesto metrov in bo na enem koncu zamreženo.

http://mladina.si/dnevnik/85294/

Quote:

Intervju

Niko Kavčič, partizan, bančnik in nekdanji Janšev mentor

Niko Kavčič bo jeseni dopolnil 91 let. Profesionalno kariero je začel kot bančnik, sledil je odhod v partizane, do leta 1955 je delal v gospodarskem oddelku udbe, od tam pa se je vrnil v bančništvo. Leta 1972, med obračunom z liberalizmom, je bil odstavljen s položaja direktorja Ljubljanske banke. Na politično prizorišče se je diskretno vrnil ob koncu osemdesetih let, ko je poskrbel za objavo spominov Staneta Kavčiča. Pred dnevi mu je predsednik države dr. Drnovšek izročil visoko državno odlikovanje, zlati red za zasluge.

Ste brali resolucijo o nacionalnih razvojih projektih, ki so jo pripravili na vladi?
Ne, tega nisem bral. Slišal sem, da ima 63 strani. Poslušal sem, kaj je povedal Janša. In Finance sem prebral. Potem sem pa pred dnevi gledal film o Galileju in Medičejcih. Ob tem se mi je sprožila asociacija, da Janša z resolucijo zapira ustvarjalne potenciale slovenskih Galilejev. Zavira inovatorstvo. Namesto, da bi slovensko pamet mobiliziral in jo z vladnimi akti stimuliral, vse veže nase. Vse sile bi moral usmeriti v proračun in davčni sistem. Ne bi smel zanemarjati izobraževanja. In usmeriti bi se moral v slovensko infrastrukturo. Vse ostalo pa naj prepusti ljudem, ljudski iniciativi. Takšne resolucije blokirajo genij slovenskega človeka. Pisanje 17-letnega programa, to je nekaj nedopustnega. Hkrati vidimo, da se je Bajuk z reformo davčnega sistema znašel v strašni kaši. Naj vendar pokličejo Toneta Ropa! On je po moji oceni v zadnjem desetletju vendarle znal najti ravnotežje med interesi delodajalcev, delojemalcev in vlado.

http://mladina.si/dnevnik/85295/

bom še pokojo cvetko dodal ...

k to je pa res tu mač ...

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by t on 03.08.2006 at 20:29:38

Ja je zanimivo, da so včasih progresivski komiji imeli svoje petletke, ekipcca naša črnuharska pa je naredila 17 letko ;D

A je 17 kakšno hudo magično število? ::)

ali je to preprosto kar ena od cifer zveri ;D

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by ARS on 02.12.2006 at 00:04:27

Ekola, slovenska pomlad je šla definitvno v zimo,
a ne bi blo prav nič švoh, če se do naslednje, resnične pomladi, marsikaj preprosto še stopi ...

Zanimiv članek Alje Brglez v Financah:
Labodji spev kot olimpijska disciplina
Janši zmanjkuje ljudi in časa

Dobro poučeni mnenjski voditelji so vlado, katere predsednik je bil Andrej Bajuk in je v letu 2000 za šest mesecev prevzela vodenje države, imenovali Bajuk-Janševa vlada. Ime naj bi pomenilo, da je Bajuk v njej figura, v resnici pa da ima vse niti v rokah Janša, ki je bil v vladi sicer obrambni minister. Tokrat je položaj obrnjen: v ponedeljkovih Odmevih javnega zavoda RTV je predsednik vlade Janez Janša na vprašanje o tem, ali bo zamenjal ministra za delo, priznal, da je že "marca letos predsednika NSi zaprosil za to, da predlaga drugega kandidata, potem ko sva skupaj, ponavljam, skupaj ocenila, da je sedanji neustrezen, zdaj pa že devet mesecev čakam na novo ime".

Janša-Bajukova vlada

Obrat je v medijskem prostoru viden takoj: novinarji, ki so problematizirali že postavitev Bajuka za finančnega ministra, nato pa vse njegovo delo in posamezne odločitve, so v zadnjih mesecih prepričani, da je odličen finančni minister, ki nas bo gladko popeljal od drobižnikov do evrov, in da je pravi, da ga European Voice imenuje za Evropejca leta. Da v vladi hlače tokrat nosi Bajuk, ne Janša, vidijo tudi v odločitvi, da je Lojze Peterle, prvi predsednik vlade v samostojni Sloveniji in prvi slovenski Evropejec leta, prvi napovedal kandidaturo za predsednika države - NSi je s tem Janši pustila le malo možnosti, da bi imel na teh volitvah močnejšega kandidata, kot ga ima Bajuk.

Kraljeva rokada

Janša si je v zadnjih dveh letih zagotovil sloves nespornega kralja kadrovskih rošad: v podjetjih v delni državni lasti, bankah, zavarovalnicah, časopisih, javnih zavodih, šolah, bolnišnicah in knjižnicah se je med zaposlenimi kot refren ponavljal verz, da "kjer zadene, iskra šine, šest jih pade, kjer porine", s katerim je Ivan Sibinjski v ponarodeli pesnitvi Kdo je mar? vitezom opisal Slovence. Padali so direktorji, tresle so se uprave, zdelo se je, da ga ni junaka, ki bi se lahko obdržal na položaju, če ga Janševa vlada tam ne potrebuje. Družabni pogovori se niso sukali okrog vprašanja, zakaj je Janša koga zamenjal, ampak so ugibali, zakaj koga še ni zamenjal - med ministri sta se vedno omenjala Božič in Lukačičeva, v zadnjem času Drobnič, Mate, Zver in Bručan, sicer pa so se zdela v skrivnost zavita imena Bohorič na čelu kranjske Save, Golobič na čelu državne volilne komisije, Kocijančič na čelu Olimpijskega komiteja Slovenije; če naštejem najbolj slikovite.

Prava zamenjava

Zakaj predsednik vlade ni zamenjal ministrov, je zdaj torej jasno: ker ni imel moči. Kritik na njihovo delo je slišal toliko, da gotovo ni mislil, da delajo dobro in da jih ni treba zamenjati. O tem, zakaj ni zamenjal Bohoriča, je bilo ugibanj in odgovorov že dovolj; kako, da Marka Golobiča ni odnesla ne Janševa vlada pred volitvami ne množica ugotovljenih nepravilnosti na voliščih, je enako čudežu, najbolj pravljičen pa je gotovo lik Janeza Kocijančiča, ki bo 12. decembra znova izvoljen za predsednika OKS, saj je edini kandidat za ta položaj. Naj spomnim: gre za človeka, ki ga je sedanja oblast naredila za simbol kontinuitete, ga opisovala kot dušilca medijske svobode in varovalo enoumja na revolverju prejšnje in predprejšnje oblasti, in ga na naposled zamenjala na čelu sveta RTV Slovenije ter mu napovedovala tudi izgubo olimpizma.

Toda to so iztrgani, posamični in poljubni primeri, ki ne povedo vsega. Pravi odgovor, ki pojasnjuje vzroke nemoči predsednika vlade in vodje pozicije, je prišel prav v zadnjih tednih in ni presenečenje, marveč zakonitost: po dveh letih je silna bojevitost sproščenih zmagovalcev izgubila udarno moč. Zmanjkalo je ljudi, zmanjkuje časa. Prvo se je najbolj očitno pokazalo na lokalnih volitvah, kjer se v večjih mestih desnici niti združeni ni uspelo predstaviti z resnimi kandidati, drugo se vidi v histeričnih potezah in izjavah, ki lokalnim porazom zdaj sledijo na nacionalni ravni. Prvo se naprej kaže v nemoči, da bi politika uredila preprosta življenjska vprašanja prebivalcev majhnih krajev, drugo v potrebi, da se ta lokalna nemoč v večernih poročilih prikrije s posnetki rokovanja našega premiera na družabnih srečanjih z globalnimi voditelji.

Važno je sodelovati

Kdor je menil, da se Janša toliko ukvarja s kadrovanji zato, ker so ga značajske lastnosti in karierna pot oblikovale v oficirja, ki ima rad vse pod nadzorom, je imel prav: Janša ni državnik. Nihče več mu ne bo verjel, da se lahko kaj domeni z Bushem, če se ne more s Strojani in če davkoplačevalcem grozi s stroški dvestotih specialcev v rečeh, ki bi jim morali biti kos lokalni policisti. Že danes nihče več ne pričakuje, da lahko minister Zver gradi stadione in šole, če ne more poskrbeti za streho nad glavo ene družine. Kako naj minister Mate zagotovi Sloveniji mir na odprti meji s Hrvaško, če ga ne more v zaprtih vaseh sredi države? Kako naj kdo verjame v umik politike iz gospodarstva, medijev, šolstva ..., ko pa se politika ne more umakniti niti iz ene romske hiše?

Eno od spoznanj letošnjih lokalnih volitev je, da so volivci prepričani, da jim bodo stadione, parkirišča, kopališča in odpiralni čas trgovin bolje kot politiki urejali podjetniki. Od njih pričakujejo, da bodo ne le sodelovali, ampak tudi zmagovali. Izvolitve Mercatorjeve uprave na čelo Ljubljane, pa Popoviča, Šrota in podobnih v drugih večjih mestih so skupaj z učinki delovanja zdajšnje slovenske vlade povzročili, da volivci od politike ne pričakujejo pravzaprav ničesar več. Janši tako ostane sodelovanje, Janezu Kocijančiču pa čestitke za taktično zmago in mirne živce.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by gape on 02.12.2006 at 11:05:05

hudo dobr članek ars
(le kje je bambi da nam ga obrazloži)

t wrote on 03.08.2006 at 20:29:38:

A je 17 kakšno hudo magično število? ::)

če jest kej vem
so prostozidarje ustanovil 1717
to jim full liči na iziz (mohorič)
isis je naslednica semiramis iz babilona (in prednica od marije) (icke)

tko da ... ni glih neki magično imho
ampak je blj simbolno

simbolizira pa to kar simbolizira
kdo nam vlada
podobno je z uno navečjo piramido - 9 čudo sveta - muzej avijonov
črna
jasno

in podobno kot je z unim lipovim listom&srcem&triglavom
skompajlanim skupi
da zgleda kt ena bakla (izredno podobna (v obrisu) uni k so jo postavl nad mestom kjer se je ponesrečla diana)
vsaj zeleno barvo bi dal

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by kopron on 02.12.2006 at 18:12:09

Sinjeoka, se strinjam :) . Še več, :exclamation: vem, da je današnje šolstvo, povsem zgrešeno , do kraja ( kot cel svet ) . No, glede pornografije, pa, :-[: saj, nas vsakega malo " zanima" :P, vendar :exclamation ,: te živalske nagone je treba odpravit :exclamation, se jim odrečt :exclamation in tako postati boljši človek ::), ne pa žival :( . Čas je že, za spremembe, na bolje, ne na slabše ::) . Lep, duhovni pozdrav, ... B with Uppers .

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by Oldi on 02.12.2006 at 20:53:36

Kaj pa ima veze sexualni nagon - magari kao pornografski" in biti boljši človek?

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by kopron on 04.12.2006 at 20:52:27

Ha, tudi jaz sem se to spraševal leta + leta + leta, ker sem za to povezavo sicer vedel, vendar mi še ni bila jasna . No, in to do ravno včeraj, ko sem dobil nove knjige od Mirota, iz založbe Lorber, sicer pa od neke druge bejbe . No, lepo razlaga, da je spolno-razvratni ( pokvarjeni ) človek tako tudi nasilni človek. Sicer je malo daljša podrobna razlaga, zato je tule tudi ne bom razlagal . Ker, če nekdo res hoče to podrobno vedeti, naj si lepo prebere v knjigi : " Zdravljenje in negovanje zdravja " od Jakoba Lorberja . Zdajle pa grem študirat " Skrivnosti Življenja " od Gottfrieda Mayerhoferja , ker je grooo ooo ooo ozno zanimivo . Upam, da kaj ne zamudim , zato čaw, + lep pozdrav . :)

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by ARS on 05.12.2006 at 00:07:43

Še en pogled na "Janševo trdo zimo" ...

Janez Janša zrel za tehnično vlado

http://www.finance-on.net/169629

Svet je oder, življenje igra - tudi v Sloveniji. Vlada se je pred dvema letoma svojega upravljanja države lotila zelo teatralno. Donele so velike napovedi, zvenele obljube. Poglejmo samo gospodarske - umik države iz gospodarstva, reforme trga dela, davkov, manjšanje javne porabe, podjetjem naklonjeno okolje. Po dveh letih že lahko ocenimo, da je Janševa vlada na tem področju ponudila več besed kot njihovih učinkov. Od vsega se je v dveh letih uresničila le uvedba evra, ki pa je, roko na srce, predvsem posledica odločitev in ukrepov še prejšnje Ropove vlade.

ABC-priročnik iz ekonomije

Država se iz lastništva v gospodarstvu umika počasi. Predsednik vsake vlade vendar mora imeti možnost, da lojalnim gospodarskim in političnim sopotnikom ponudi tudi kakšno direktorsko mesto. In teh ponudb ter zamenjav direktorjev je bilo v zadnjih dveh letih več kot vsa leta prej. Kot bi se vladi mudilo vse opraviti še v tem mandatu. Druga obljuba - privatizacija, bo, kot kaže, uresničena večinoma v obliki prodaje tujcem. In kot so se z zdravo kmečko pametjo ljudje pred leti spraševali, zakaj vendar bi prodali pivovarno tujcem, "pir" pa že znamo sami delati, se zdaj sprašujejo, zakaj vendar prodati tujcem elektrarne, kot namerava storiti Janševa vlada. Kot nekakšna iracionalna napoved se danes zdi uvedba enotne davčne stopnje, ki je bila še kako živa pred enim letom. Potem pa nič.

Zamenjalo se je kar nekaj ekip reformatorjev, da je predsednik vlade na koncu pristal pri nekaj tihih gospodarskih svetovalcih, pri nekakšnem ABC-priročniku iz ekonomije. Znanja in izkušenj iz gospodarstva namreč manjka prav vsem ministrom v Janševi vladi. Zato smo doživeli le davčne popravke namesto obljubljene reforme, zakon o delovnih razmerjih pa čaka na že sedmi krog usklajevanj s socialnimi partnerji. Edini, ki je reforme vzel preveč zares, je bil minister za delo, družino in socialne zadeve Drobnič. In končalo se je z njegovo razrešitvijo v državnem zboru. In če je poenostavljeni davčni postopek vrh novih davčnih sprememb, večjega učinka na nižjo obdavčitev podjetij in dela ti zakoni ne bodo imeli. V Sloveniji delodajalec še vedno plačuje od plače zaposlenega za 55 odstotkov prispevkov poleg davkov. In dokler ta številka ne bo vsaj razpolovljena, tako dolgo o podjetjem prijaznem okolju ne bomo mogli govoriti. Velika plačilna nedisciplina pa kaže tudi na nedelovanje pravne države, kar prav tako uničuje podjetništvo.

Vladanje kot teater

Kaj se je torej do zdaj dogajalo z Janševo vlado? Zakaj še ni uresničila, kar je napovedovala? Predvsem zato, ker jemlje vladanje kot teater, kjer nastopajo dobri in slabi junaki - naši in njihovi. Poslovni svet pa ni nikoli črno-bel. Trgovina teče tudi tam, kjer je še včeraj divjala vojna. Pri nas pa so prizori na javnem odru zgolj populistični. Prvo dejanje: Romi, drugo: izbrisani, tretje: meja s sosedi, četrto: mediji in tako naprej. Nič pa o grožnji stomilijardne proračunske luknje, nič o morebitnem dvigu DDV.

Vzpon sindikatov

In zdaj k politiki. Kdo je za časa Janševe vlade do zdaj napravil največji napredek v politični karieri? Prav gotovo so to sindikati s svojimi voditelji. Če se jim je Janša skupaj s svojimi somišljeniki še pred letom dni posmehoval, ko so v snežnem metežu protestno okupirali Ljubljano, bi jih danes lahko mirno vzel v vlado. Semoliča za ministra za delo, Rebolja za finančnega ministra. Njihovo sodelovanje bi bilo boljše od koalicijskega in tudi reforme bi bile že zdavnaj uresničene, čeprav z veliko manj pompa, kot smo mu bili priča do zdaj.

In kako naprej v drugo polovico mandata? Predsednik vlade Janša bi se moral nujno znebiti nekaj težavnih ministrov. Še najbolj bi mu koristila nekakšna tehnična vlada strokovnjakov, ki bi bila sposobna prevzeti vlado za časa predsedovanja Slovenije Evropski uniji leta 2008. Takrat si namreč napak, kot je bila ta z Romi, res ne bomo mogli privoščiti.

Vida Petrovčič
(Finance, 4.12.2006)

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by Oldi on 05.12.2006 at 07:29:04

Eh Vidika, ni stvar samo in predvsem v ministr(ant)ih, tudi med operativci potrebujemo sposobne predvsem pa izkušene, le te pa je presvetli JJ nogiral, tako da nam blamaža po moje ne uide, če bodo ta trenutek v polni meri izkoristili še izbrisani, bodo v zosu, mi pa pod mizo.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by Oldi on 05.12.2006 at 07:42:03

Kar se pa sexualnega nagona tiče je pa stvar po moje preveč večplastna. Že razlika med fantazijskim in stvarnim sexualnim življenjem oziroma obnašanjem našega "nagona" je lahko tako enormna (pri meni recimo je), da po moje nikakor ne moreš povezovati fantazijski sex in biti dober. Pa tudi realni sex, verjamem, da lahko takrat človek pade v nek fantazijski svet in če sta oba partnerja za, se lahko dogajajo na videz "strašne" stvari, ki pa z biti zares v srcu in v čemerkoli dober, nimajo veze.
Tako sodim po sebi in težko verjamem nekomu drugemu, ki ga morda vodijo le neki moralizirani življenski nazori.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by ARS on 12.12.2006 at 14:31:15

Upam, da se bo pred predsedovanjem Slovenije EU res zgodil kak cudez ....

Slovenija v 18-mesečnem programu poudarja širitev, Zahodni Balkan in medkulturni dialog

http://www.mladina.si/dnevnik/91613/

Quote:

V okviru medkulturnega dialoga pa želi Slovenija v prihodnje prispevati k razmisleku o identiteti Evrope na podlagi temeljite razprave o razlikah in podobnostih med krščanstvom in islamom. Medkulturni dialog želi razširiti tudi zunaj unije in tako ponuditi širok komunikacijski forum, je še povedal minister Rupel.

Kaj pa medkulturni dialog znotraj meja lastne drzave, za zacetek?
Npr. z Romi in za njih?
Pa dzamija v Ljubljani?
Pa ...

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by vida on 12.12.2006 at 15:47:15

ARS ? :-?

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by ARS on 12.12.2006 at 21:31:29

vida wrote on 12.12.2006 at 15:47:15:

ARS ? :-?

Vida?

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by vida on 13.12.2006 at 09:47:55

ARS wrote on 12.12.2006 at 21:31:29:

vida wrote on 12.12.2006 at 15:47:15:

ARS ? :-?

Vida?

hm, kaj pa vem ... ali ni bolje izražat osebna stališča kot pa citirat članke iz medijev ?

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by ARS on 13.12.2006 at 18:44:59

vida wrote on 13.12.2006 at 09:47:55:

ARS wrote on 12.12.2006 at 21:31:29:

vida wrote on 12.12.2006 at 15:47:15:

ARS ? :-?

Vida?

hm, kaj pa vem ... ali ni bolje izražat osebna stališča kot pa citirat članke iz medijev ?

Boljše, slabše ... kakorkoli že, izražamo se na najrazličnejše načine.

Lepo bodi(te),
ARS

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by ARS on 13.12.2006 at 23:12:22

Ne Bručana, Rupla menjajte

Goran Novković, Finance 13.12.2006
http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=170443&src=pj131206

Quote:

Opozicija ta teden v državnem zboru interpelira ministra za zdravje Andreja Bručana. Vprašanje pa je, ali je njena tarča res prava. V tem trenutku je namreč najbrž bistveno bolj zrel za odstrel zunanji minister Dimitrij Rupel. Zakaj?

1. Ruplu primanjkuje diplomatskih veščin. To je žalostno glede na službo, ki jo opravlja. Pred tedni je ugledni londonski časopis The Economist opazil, da je naš vodja diplomacije kljub dolgoletnim izkušnjam "nenavadno trd". Tako smo v Financah diplomatsko prevedli v Economistu uporabljeno besedo "abrasive". Veliki angleško-slovenski slovar jo prevaja precej bolj neposredno - kot osoren, nesramen, zoprn, zajedljiv. Da so diplomatske veščine ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) res nekam tuje, priča tudi obtožba pred nekaj tedni na račun Financ, da je bil eden od kritičnih člankov naročen. Na MZZ so tako sklepali zgolj po avtorskih začetnicah C. R., kar že nekaj let pomeni, da je več avtorjev. Pred obtožbo bi na MZZ vsaj preverili lahko.

2. Rupel je zaletav. Eno nediplomatsko veščino Dimitrij Rupel obvlada še posebej dobro. Zaletavost. MZZ je denimo marca, ko je spet oživelo vprašanje varčevalcev LB Zagreb, najprej sporočil, da bo rešitev tega vprašanja pogojeval z vstopom Hrvaške v EU. Samo dva dni pozneje je to zanikal. O zaletavosti pa priča tudi v ponedeljek objavljeno stališče MZZ, da časnik Finance odganja tuje naložbe. Ko prebiramo takšne proste spise MZZ, se res težko znebimo občutka, da Ruplovi pišejo "kr neki". Zato jih ob tej priložnosti pozivamo, da javno sporočijo, na podlagi katerih argumentov sklepajo, da časnik v tuji lasti odganja tuj kapital.

Že zaletavost in nediplomatskost sta dovolj za tehtno presojo dela ministra za zunanje zadeve. Lahko pa bi navedli najmanj še neučinkovitost pri reševanju odnosov s Hrvaško, čudno pojmovanje medijev, celo pomanjkanje občutka za demokracijo. V odgovoru MZZ na članek Financ o dveletnem delu vlade je v začetku decembra namreč pisalo tudi tole: "S takšnim pisanjem se Finance uvrščajo med strankarska oziroma opozicijska glasila, kar zmanjšuje njihovo verodostojnost in splošno veljavo."

Nekoč je bil tudi minister Rupel disident. Takrat je veljal več.

Res bi bil že skrajni čas, da Rupla sestopijo. In to čimprej ... Ma, prav rada bi se spomnila kake njegove pozitvne poteze na mestu "zunanjega ministra", pa ... Se kdo drug? In še najmanj si predstavljam, kako bi tak neučinkoviti zaletavec (lahko drugače kot do sedaj) deloval, ko bo SLO predsedovala EU; rumenemu brezrokavniku navkljub ...

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by t on 14.12.2006 at 08:50:09

ARS wrote on 13.12.2006 at 23:12:22:

Ne Bručana, Rupla menjajte

Goran Novković, Finance 13.12.2006
http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=170443&src=pj131206

Quote:

Ampak s kom?

Iz možne izbire seveda...

(po mojem mnenju so bili dosedaj vsi naši diplomati enako nesposobni - drugače bi ga že zdavnaj sesuli s pravimi argumenti...)

Poleg tega pa je tudi vprašanje, kako bi osebek Ruplovega kalibra kaj takega sploh prenesel (no ja, če drugega nevsaj nima vojske na svoji strani) ;D

uživajte!

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by ARS on 14.12.2006 at 15:32:25

t wrote on 14.12.2006 at 08:50:09:

ARS wrote on 13.12.2006 at 23:12:22:

Ampak s kom?

Iz možne izbire seveda...

(po mojem mnenju so bili dosedaj vsi naši diplomati enako nesposobni - drugače bi ga že zdavnaj sesuli s pravimi argumenti...)

Ma, kaj vem, s kom;
a upala bom se naprej, se posebej zato, ker taki modeli prej ali slej naredijo/povzrocijo kako
kapitalno (zzal) in morajo sestopit, pa ce jim je to okej ali pa ne, pa marsikomu drugemu tudi.
Sicer pa, saj bi kakega slabsega tezko nasli v nassih diplomatskih vrstah ...

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by Igor P. on 15.12.2006 at 00:15:54

Quote:

Ampak s kom?

Hanžek je fraj... ;D

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by ARS on 17.03.2007 at 09:21:57

Ma, temu Ruplu se je pa dokončno odpul'l ... Saj ni res, pa je ...

Delo, 17/3/07, Rok Kajzer

Quote:

Ostro zoper deset točk MZZ

Zagreb – Hrvaški mediji, komentatorji in politiki so po pričakovanju s posmehom sprejeli pismo slovenskega zunanjega ministrstva, v katerem jih MZZ poziva, da o Sloveniji pišejo bolj resnično in pozitivno. Rdečo nit medijskih in političnih odzivov lahko strnemo v eno samo ugotovitev: v demokratičnih državah oblast ne narekuje medijem, kaj naj pišejo in o čem naj poročajo, takšno komuniciranje Dimitrija Rupla pa, da je skrajno nenavadno. Hrvaška je svobodna država, zato »nima smisla«, da se slovensko MZZ obrača na medije, pa sporočajo hrvaški politiki.

Jutarnji list ugotavlja, da v dokumentu MZZ ni nič novega, razen napada na medije in politike, pa tudi nekakšne grožnje o »neprimernih iniciativah«. Objava desetih točk je logična posledica neuspeha slovenske diplomacije v Evropi, ugotavlja časnik, hkrati pa je znak nervoze. Jutarnji list je še posebno oster glede navodil hrvaškim medijem, naj bodo bolj objektivni. »Ko je govor o novinarjih, pa poziv, naj mediji stanje prikazujejo 'objektivno', spominja na neke druge čase, ko se je vedelo, kdo določa, kaj je objektivno,« piše časopis.

Časnik dodaja, da je vlada Janeza Janše vzpostavila nadzor nad večino medijev, tako da ni čudno, da je ključni zunanjepolitični komentator Dela postal Dimitrij Rupel. Zunanji minister, še piše Jutarnji list, se je dolgo pritoževal, da so komentarji v Delu protislovenski, da se delovanje MZZ ne spremlja objektivno, zato so bili, po časniku, novinarji premeščeni na drugo delo, da bi njemu odprli prostor. Za Jutarnji list so spregovorili tudi politiki, ki se neizmerno čudijo medijskim pozivom slovenskega MZZ. »Pozvati politike ene države, še posebno pa medije, in jim določati, kaj naj pišejo, je zelo čudno,« je izjavil predsednik zunanjepolitičnega odbora sabora in poslanec HDZ Gordan Jandroković (HDZ).

Novi list v dokumentu MZZ »prepoznava rokopis Dimitrija Rupla«, časnik pa navaja tudi besede hrvaške zunanje ministrice Kolinde Grabar-Kitarović, ki pravi, da se ne more spomniti nobene izjave katerega koli hrvaškega politika, ki bi bila žaljiva za Slovenijo in njene politike, v nasprotju z izjavami nekaterih slovenskih politikov, ki so bile žaljive za hrvaško državno vodstvo. V komentarju pa časnik piše, da bi lahko bilo Ruplovih deset točk njegov labodji spev. Rupel je postal »večji Zmago od samega 'deželinega Le Pena' Jelinčiča«. To so dimne bombe, ocenjuje komentator, ki pa ne najdejo plodnih tal ne v Bruslju, vse manj pa tudi v Ljubljani. Komentator primerja Rupla z Italijani v času, ko se je Slovenija pogajala za vstop v EU, in dodaja, da ga je očitno zagrabila panika, ne zaradi hrvaške diplomacije, pač pa zato, ker ga tisti, ki bi jih moral voditi v času predsedovanja EU, zaradi besednjaka in nastopov nočejo imeti za vodjo.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by t on 17.03.2007 at 10:17:15

Naši politiki so eni navadni klukci: Hrčkom bi morali dati samo jasno vedeti, naj se ne zajebavajo in naj sprejmejo naše pogoje, če hočejo kadarkoli kamorkoli: skratka postavili bi jim en pošten Šengenski zid.

Saj je povsem jasno, da se z njimi drugače sploh ne da delati...

;D

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by Donna on 04.04.2007 at 14:59:03

Ma, ja. Sej pravim:"Korita so ista, samo pujske bi bilo treba zamenjat!"
Samo s kom? Kaj pa kakšnja ženska? Gospa Brezigarjeva recimo...Ali pa fanfatalka gospodična Sanja Grohar...ta ma saj joškice fletkane ;D

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by t on 06.07.2007 at 08:43:22

Kakšna pofukana banda je na oblasti - je novinarka na vali 202 dobila odpoved zaradi tega:

Val 202, sreda, 4. julij 2007, 07:37
JUTRANJI PROGRAM
Voditeljica: Nataša Štefe
Prepis govorne intervence

» Svet je globalna vas, tudi ali predvsem zaradi svetovnega spleta. Na njem imate pač ves svet na dlani, pravzaprav na ekranu. Svet je ne ekranu tudi na portalu Google Earth, gre za priljubljen Googlov spletni zemljevid www.google.com in za vsaj enega poslanca je jasno, da ima to stran med priljubljenimi. Ta poslanec je Plemeniti in sprašuje zunanjega ministra, ki ni Plemeniti, je pa zaseden, še osrednjega slovenskega časopisa nima časa brati, pa čeprav piše zanj, in sprašuje ta Plemeniti Zasedenega, kako to, da je na zemljevidu Google Earth Nova Gorica v Italiji.
Ja, ob takihle poslanskih vprašanjih je pa več kot jasno, da prihaja poletje. Še dobro, da gredo poslanci na dopust po 13. juliju.
Da ne bo še kdo spraševal, zakaj je prvi zadetek na iskalni pojem Janša na portalu You Tube iz pasjega sveta. Če ne verjamete, pa preverite. «

http://www.vest.si/2007/07/05/nas-jansa-je-kriv/

http://www.vest.si/2007/07/05/zgodbi-z-vala-202/

(sproščena Slovenija d.o.o. sewide)

smrt fašizmu!

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by vida on 06.07.2007 at 10:44:33

počas se bo treba na tla spustit a ne ?

pa smrt nacizmu!

in tudi komunizmu!

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by gape on 15.07.2007 at 16:30:35

t wrote on 06.07.2007 at 08:43:22:

Kakšna pofukana banda je na oblasti

...

smrt fašizmu!

Quote:

Predstavitev fašističnega simbola na Vladni palači RS in zahteva oz. prošnja da država RS uredi simboliko s katero se predstavlja tako, da bo v skladu z Ustavo RS. PPT predstavitev (10.7.2007 2,31 Mb ).

Simbol butaric s sekirico je relativno star simbol, saj se pojavi ok. 4 st. p.n.š. in je osnova kasnejših številnih fašistoidnih režimov. Simbol na kratko opiše npr. Petronij Arbiter v Satirikonu (Pojedini pri Trimalhionu). Uporabljali so ga t.im. liktorji (uradni častni spremljevalci visokih rimskih uradnikov in duhovnikov).

sej neb človk nč reku ... sam ... k so jo pa glih čist na novo si upedenal ... to bajto ... mislm ... res ... tu mač

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by Bamby on 16.07.2007 at 03:45:45

t wrote on 06.07.2007 at 08:43:22:

Kakšna pofukana banda je na oblasti -

Jasno, kakšna pa naj bi bila ta oblast drugačna kot pofukana, saj so jih jebali 12 let na 45 let podlage. Po moje pa je še vedno krivec tisti, ki drugega jebe ne pa tisti, ki so ga dolga leta zajebavali.

Ker tako rad citiraš Mladino in se zgleduješ po tem porumenelem kompartijskem biltenu in zbirališču propadlih "novinarjev". Pred davnimi leti so vrgli ven tole parolo:

"Bolj nas boste jebali več nas bo"

Potolaži se tejko, ta vlada je najboljša izmed vseh vlad kar smo jih imeli dosedaj, ta vlada te že po definiciji ne more zajebavat, ker je že sama pofukana, za pofukance pa je značilno, da so bili pofukani ne pa da bi oni druge zajebavali. Vprašaj se torej raje kdo je tisti, ki jo je pofukal in kdo je tisti, ki druge zajebava. Tam boš našel krivce za svoje frustracije in današnje stanje, ki naj bi po gestah tukajšnjih anarhoidnih socialističnih levičarskih zatravljencev mejilo na vesoljni potop.

Spet prihaja vročina. Prekleta vlada!!!

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by Bamby on 16.07.2007 at 04:00:03

gape wrote on 15.07.2007 at 16:30:35:

sej neb človk nč reku ... sam ... k so jo pa glih čist na novo si upedenal ... to bajto ... mislm ... res ... tu mač

Kot se mi zdi je bila ta stavba zgrajena že v 19. stoletju, torej še pred gromoglasnim prihodom fašizma in komunizma.

Kar se obnov tiče pa:

Kaj se sekiraš tavarišč gapec, Tudi razno razne trge so že obnavljali, pa imajo npr. v Kopru še vedno Titov trg in v Ljubljani še vedno Kidričev spomenik sredi mesta, še več, celo tam kjer je bila še pred kratkim prelestna narava so jo npr. vrli Primorci pozidali z raznimi napisi ala: "Naš Fido".
V preteklosti so postavili tudi novo FDV pa je še vedno na Kardeljevi ploščadi, ki resnici na ljubo res sodi na prostor s takim nazivom, samo kaj, ko je zraven tudi ekonomska in pedagoška fakulteta.

Z revolucionarnim pozdravom Bamby.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by gape on 16.07.2007 at 10:48:52

Bamby wrote on 16.07.2007 at 04:00:03:

gape wrote on 15.07.2007 at 16:30:35:

sej neb človk nč reku ... sam ... k so jo pa glih čist na novo si upedenal ... to bajto ... mislm ... res ... tu mač

meh
pred prihodom ...
bla je narejena na prehodu tisočletja ... kukr
fašizem in nacizem sta samo še 2 od iger ki so jih zaigrali tisti ki imajo moč
samo še 2 od sistemov ki jih uporabljajo tisti ki imajo moč - da bi je ne izgubili
imperializem se mi zdi da se reče na kratko temu usemu ... al pa tud zarota ...
te reči se pripravijo nekoliko vnaprej ...

niti se ne sekiram, sm pa gledu ta prispevek in tm so reči pokazane tko, kot jest vem da so ... pa je težko pokazat ...

nekako
je neki zgodovina in njeni simboli
in pol so simboli ki jih strici uporabljajo zato da utrjujejo svojo moč
to sekrirco in butarico sm prvič vidu ... prej je res nisem mel v zavesti - icke jo ni označu za 'njihov' simbol npr ...

in ker je simbolika en glavnih programov ... sm reku ... morm objavt dalje ...

zdej
če so predelaval - popravljal bajto, bi lohka tud ta kip, ki simbolično - na žalost vseh nas slovencev - govori kar pač govori ... po domače da nas upravlja skrivna združba
in ti ki jih vidimo so lutke
podobno kot bush ...

kot vedno ... lahko da so preprosto tolk neumni in da niso vedl kaj ta kip je
in kaj predstavlja

tko da ... lahko o podlagah ti kr kje drgje jokaš ... kjer te bo kdo slišu, ne pa kle k smo ti lepo povedal, da je ta podlaga od 45ih let, bla pač na podlagi 2000 letni
ki jo je postavu en drug ...
mogoče pa ne
mogoče je pa ista podlaga ...

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by t on 01.08.2007 at 09:37:48

dober članek - da misliti...

na:

http://www.dnevnik.si/kolumne_komentarji/kolumne/260352/

Janševo morje v Savudrijskem zalivu

sreda, 01.08.2007
Vlado Miheljak

"Vi pa očitno nimate drugega bolj pametnega dela. Netite prepire, nemir, da rušite sistem Slovenske vojske in naš obrambni sistem, to je škoda."

Obrambni minister Karl Erjavec o škodljivem poslancu Anderliču

***

"Stvar je sporna sama po sebi, ker mobilne naprave za prisluškovanje mobilnim telefonom ni mogoče nadzorovati."

Premier Janša o Sovini mobilni prisluškovalni napravi (april 2007)

***

"O obstoju te naprave sem bil podrobneje seznanjen zdaj, ko je prišlo do te polemike. Moje mnenje glede tovrstnih naprav se ni spremenilo. V kolikor bi takšna naprava obstajala in delovala v Sloveniji, bi bilo to enako sporno kot v primeru podobne naprave, ki jo je nekoč v Sloveniji uporabljala Sova."

Premier Janša o razkritju neevidentirane prisluškovalne naprave pri vojaški obveščevalni službi (julij 2007)

***

Državljani Slovenije in Hrvaške, pazite, spet se dogovarjajo! Namreč o razmejitvi morja. Ko se ne pogovarjajo in ker se ne pogovarjajo, so slovensko-hrvaški odnosi slabi, pravzaprav zelo slabi. Ljudje dveh sosednjih dežel, med katerimi ni nobenih zgodovinskih bremen, zamer, se iz meseca v mesec, iz leto v leto bolj po strani gledajo, prezirajo. Še malo, pa se bodo začeli aktivno sovražiti. V Sloveniji smo bili šokirani, ko smo prebrali, da Hrvati po nekaterih anketah sodeč lažje prenašajo sosedstvo s Srbi, s katerimi imajo stare neporavnane račune in v aktivnem spominu vonj po smodniku in krvi, kot z nami. No, ob tem smo spregledali, da tudi pri nas vladajo zelo podobna čustva do Hrvatov. A če je slabo, ko se ne dogovarjajo, je še slabše, ko se dogovarjajo. Ne samo ko se, če se, in kot vse kaže, so se dogovarjali o namernem izzivanju incidentov, ampak - kako absurdno - še bolj, ko se dogovarjajo o rešitvi.

Ko so Hrvati nekaj let vztrajno ponujali mednarodno arbitražo, je bila Slovenija proti, in zdaj, ko Slovenija predlaga postopek mediacije pri Badinterjevem sodišču za pomiritev in arbitražo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, hrvaška opozicijska politika in precejšen del javnosti že aktivno nasprotuje slovenskemu predlogu. In v takem vzdušju se politično nagovarjanje vselej napolni s kar najbolj nestrpnim besednjakom. No, za kulisami tega najnovejšega teatra ostaja vprašanje, ki si ga v teh dneh nihče ni postavil. Namreč, ali je Janša vrgel Sanaderju rokavico, ker mu je hotel škodovati pred volitvami, ali pa je tudi ta manever del starega dogovora o neurejanju oziroma zaostrovanju odnosov med državama, kakršnega sta domnevno izvajala pred volitvami 2004. Kaj če zdaj Janša vrača Sanaderju uslugo za konflikte leta 2004, ki so mehčali Ropove liberalce?

Poglejmo. Po eni strani je mogoče, da nobeden ne računa resno na dogovor o posredovanju, a Janša Sanaderju omogoča, da pred svojimi volilci pokaže, da pokončno brani vsako ped hrvaške zemlje in vsako kapljo hrvaškega morja. Po drugi strani pa je mogoče, da sta oba prišla do zaključka, da imata obveznosti tako do mednarodne kot domače javnosti. Slovenija bi naj pokazala zrelost v času predsedovanja Svetu EU, Hrvaška naj bi pokazala prožnost pred ključnim pogajalskim obdobjem, če ne želi skupaj s Srbijo, Črno goro, Makedonijo in Turčijo vsaj na srednji, če ne že na dolgi rok ostati v čakalnici za vstop v EU. A oba premiera imata še en dolg: skupaj in vsak posebej sta napadala in pokopavala doslej edini modus vivendi med državama - namreč sporazum Drnovšek-Račan. Sporazum je bil izjemen dosežek, saj je pokazal, da so možne rešitve, v katerih nihče zares nič ne izgubi, na simbolni ravni pa pripelje do razrešitve slovenske morske travme. Torej: Sloveniji omogoči dostop do odprtega morja, ne da bi se Hrvaška zares morala čemu odreči. Pred volitvami 2004 sta sedanja premiera sesuvala dogovarjanje na racionalni diplomatski osnovi in obetala hiter dogovor na emocionalni prijateljski osnovi. In rezultat? Po treh letih sosedskega dvojca Sanader-Janša so odnosi slabši, kot so bili kadar koli, in rešitev je bolj oddaljena, kot je sploh kdaj bila. Torej, morda hočeta vendarle poslati v javnost sporočilo, da hočeta in iščeta rešitev. Hkrati pa je zaveza abstraktna, saj bi ne samo hrvaške, ampak tudi slovenske volitve zagotovo prehitele Badinterjevo mediacijo.

No, najbolj verjetno pa so sedanje ponudbe Janševe morske iniciative zgolj nadaljevanje prisluškovalne afere. Torej, manever premeščanja pozornosti z vsebin na formo, z dogovorov o konfliktih na (neobvezno) dogovarjanje o rešitvah. A afera Sova, ki jo je iniciiral prav Janša prek svojih kurirjev iz vojaških struktur, se vse bolj vrača kot bumerang. Res nerodno. Najprej Janševi preiskovalci bombastično razkrijejo mobilno prisluškovalno napravo, da bi prehiteli tiste, ki oznanijo, da obstajajo prisluhi o spornem dogovarjanju o generiranju mejnih konfliktov. In takrat se je zdela Janši prisluškovalna naprava sporna sama po sebi. Ker pa je Janša ne samo generični titoist, ki je mladež vodil po maršalovih božjih poteh, ampak tudi praktični marksist, ki pozna Marxovo 3. tezo o Feuerbachu, da "okoliščine spreminjajo ravno ljudje in da mora vzgojitelj sam biti vzgojen", je že zdavnaj prišel do spoznanja, da po logiki stvari tudi prisluškovalne okoliščine spreminjajo ljudje (t. j. lastni agenti) ter da mora biti prisluškovalec sam prisluškovan. Praktično to pomeni, da v Sovo vdirajo Janševi osebni gardisti iz vojaške obveščevalne službe ter da ta ista vojaška obveščevalna služba poseduje mobilne prisluškovalne naprave tako kot sporna Sova. A kot je razkril poslanec Anderlič, je razlika vendarle očitna: medtem ko je bila Sovina naprava evidentirana in je bila po predaji poslov (po besedah bivšega direktorja Podbregarja) narejena primopredaja naprave, je vojaška naprava (pravzaprav dve) zunaj nadzora. Še sam Janša se krasno zaplete, ko pravi, da je bil o tej napravi sam "podrobneje seznanjen zdaj, ko je prišlo do te polemike". Kaj to pomeni? Da je "nepodrobno" vendarle bil že prej seznanjen o napravi, pa nad njenim delovanjem nesporno in dokazano ni bilo nadzora, saj še evidentirana ni? Ali pa da tudi on ni nič vedel o tem? V obeh primerih imamo ponovljeno situacijo, znano pod imenom paravomo: vojaško obveščevalno dejavnost, ki je zunaj civilnega nadzora. To pa ni nedolžna zadeva, tudi ni eksces, ampak veliko več. Je zametek militarizacije družbe in države.

In tako imamo krasno situacijo. "Civilna" obveščevalna služba je v popolnem razkroju in že nekaj časa ne opravlja posla, za katerega je bila predvidena (skrb za zunanjo državno varnost), vojaška pa (potencialno) opravlja posle, ki jih v parlamentarni demokraciji ne bi smela: nadzor nad civilno sfero. In smo tam, kjer smo pred letom 1990 že bili. Le potencialne žrtve so druge. Še več. Nekdanje žrtve so sedanji storilci.

uživajte!

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by ARS on 01.08.2007 at 10:39:52

wrote on 01.08.2007 at 09:37:48:

V obeh primerih imamo ponovljeno situacijo, znano pod imenom paravomo: vojaško obveščevalno dejavnost, ki je zunaj civilnega nadzora. To pa ni nedolžna zadeva, tudi ni eksces, ampak veliko več. Je zametek militarizacije družbe in države.

In tako imamo krasno situacijo. "Civilna" obveščevalna služba je v popolnem razkroju in že nekaj časa ne opravlja posla, za katerega je bila predvidena (skrb za zunanjo državno varnost), vojaška pa (potencialno) opravlja posle, ki jih v parlamentarni demokraciji ne bi smela: nadzor nad civilno sfero. In smo tam, kjer smo pred letom 1990 že bili. Le potencialne žrtve so druge. Še več. Nekdanje žrtve so sedanji storilci.

Hudooo!
Me prav zanima, kolk "rumenih markirnih flomastrov" je JJ do dons že učinkovito ponucu ...

Po moje bo predsedovanje SLO Svetu EU marsikomu idealna prilika za popolno diskreditacijo SLO, sosedom pa sploh;
podpis "Izjave o nenapadanju" je Janezu uspelo vsiliti na domačih tleh, pa še to ne vsem.
Sicer pa, diskreditira se itak vsak sam; drzavo pa njeni "predstavniki".
Mislim, da ni več daleč dan, ko se bo tudi orožarska afera začela pucat ... pa še več gnojnih jam se bo javno razkrilo.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by Bamby on 11.08.2007 at 03:54:43

gape wrote on 16.07.2007 at 10:48:52:

meh
pred prihodom ...
bla je narejena na prehodu tisočletja ... kukr

Bila je narejena leta 1899, torej na prelomu stoletja in ne tisočletja ... kukr.
Pa kaj je to več kot sto let za tebe, gor ali dol ... kukr.

gape wrote on 16.07.2007 at 10:48:52:

fašizem in nacizem sta samo še ...

in KOMUNIZEM, zakaj se mu vedno izogneš, če želiš naštevati največja zla človeške civilizacije nikakor ne smeš izpustiti največjega zla ... kukr

gape wrote on 16.07.2007 at 10:48:52:

zdej
če so predelaval - popravljal bajto, bi lohka tud ta kip, ki simbolično - na žalost vseh nas slovencev - govori kar pač govori ... ... lahko da so preprosto tolk neumni in da niso vedl kaj ta kip je
in kaj predstavlja

Svastika - simbol sovraštva ali miru?
Hindujci proti prepovedi svastike
Hindujci v Evropi so združili sile proti nemškemu predlogu, da bi v Evropski uniji prepovedali uporabo svastike. Predstavnik hindujcev v Veliki Britaniji Ramesh Kallidai je dejal, da je bila svastika simbol miru že tisočletja preden so jo zlorabili nacisti, in opozoril, da bi bila njena prepoved diskriminatorna do hindujcev: "Samo zato, ker je Hitler zlorabil svastiko in jo uporabil za propagando nasilja, rasizma in diskriminacije, še ni treba prepovedati tega starodavnega simbola miru."

Tavarišć Gapi, upam, da razumeš ... kukr.

gape wrote on 16.07.2007 at 10:48:52:

tko da ... lahko o podlagah ti kr kje drgje jokaš ... kjer te bo kdo slišu, ...

Aha razumem, hočeš povedati, da na temu forumu ste samo gluhi (in ... kukr).
Po načelu, nič ne slišimo, nič ne vidimo, nič ne razumemo.

gape wrote on 16.07.2007 at 10:48:52:

ne pa kle k smo ti lepo povedal, da je ta podlaga od 45ih let, bla pač na podlagi 2000 letni
ki jo je postavu en drug ...
mogoče pa ne
mogoče je pa ista podlaga ...

No vidiš, kako pridno ampak nehote uporabljaš simbol sloge in moči , to je ta isti simbol na vladni palači, ki ga obsojaš.

Na pomoč si poklical še vse ostale, saj v slogi je moč in po tvoje domnevno fašistična butarica ravno to izraža, več kot nas je skupaj močnejši smo, in ker naj ne bi bil samo tavarišć Gape tisti, ki naj bi Bambyju nekaj lepo povedal, čeprav ne vem kaj, ampak so bili pri tem udeleženi še nekateri drugi je tvoja argumentacija lepo v skladu s fašističnim simbolom butarice. Eden je nič in argument enega enako, zato pa se lepo združimo v čredo in se povežimo v fašistično butarico in naš argument proti Bambiju bo nepriziven.

Kako so že izgledali grbi jugoslovanskih republik in države Jugoslavije. Ja seveda, na vrhu rdeča peterokraka zvezda navzdol pa na vsako stran v snop povezana pšenica, ki je simbolizirala: "v slogi je moč", "posameznik je nič, Partija je vse". Kako so si ti komunistični grbi in fašistični simboli podobni, samo to tebe ni nikdar motilo, ti bi pa sedaj najraje rušil vladno palačo, verjetno zato ker v njej trenutno vlada Janez Janša s svojo vlado ne pa kakšen postkomunistični Drnovšek ali Kučan ali pa vsaj ropar muzejev in cerkva "plemeniti" Jelinčič.

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by David on 11.08.2007 at 15:29:38

mimohod

..a je ta svastika (recimo "hindujska") to kar so Adolfovi furali?, a niso meli oni obrnjeno zadevo v drugo smer?
Nista to dva različna simbola?

tnx

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by David on 11.08.2007 at 15:37:27

Bambi, ti si se rodil še v Jugoslaviji?

..aja,
Drnovšek je kul - in Janša ni ;) :P ;D

huh....
malo đovka
;)

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by vida on 13.08.2007 at 09:19:56

wrote on 11.08.2007 at 15:37:27:

Bambi, ti si se rodil še v Jugoslaviji?

..aja,
Drnovšek je kul - in Janša ni ;) :P ;D

huh....
malo đovka
;)

lahko dobim prevod teh misli ?

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by gape on 13.08.2007 at 11:09:46

hehehehe
usak po svoje ...

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by ARS on 01.10.2007 at 11:05:54

Na Zornovi proslavi na Tatrah med drugimi uglednimi gosti stojijo
Hanibal, Cezar in Napoleon, ko mimo priropota Erjavčeva samohodka s konfiguracijo.

"Fanta, če bi jaz imel tak voz namesto tistih butastih slonov, Rim ne bi več stal!" se priduša Hanibal,
tedaj pa jih v brisanem letu preleti Boscarol v pipistrelu.

"Če bi jaz imel kaj takega, ne bi cincal pred Rubikonom in se spraševal, ali naj grem čez ali ne,"
takoj uvidi strateške potenciale frčoplana Cezar,

Napoleon pa ne zine nobene, ker pozorno bere Delo.
"Fanta," nazadnje zavzdihne, "če bi jaz imel tak časopis, Francozi še danes ne bi vedeli za Waterloo."

Hudoooo ...
iz http://www.mladina.si/tednik/200737/clanek/nar-ihta--maja_novak/

Title: Re: Čudeži "Slovenske pomladi"
Post by bp on 01.10.2007 at 17:39:37

Zadnjič med pogovorom o katastrofi, ki je doletela Železnike in ob ocenah škode, ki jo je le ta povzročila, je padla pripomba, da nas je lansko leto že doletela po obsegu približno štirikrat hujša katastrofa od teh neviht, poznamo pa jo najpogosteje pod imenom "Patria".