Zdravniki se nič ne igrajo boga, pač pa poskušajo po najboljših močeh in z vsem znanjem, kar ga je človeštvo o zdravju nabralo in preizkusilo, pomagati bolnim in preprečevati, da bi zdravi zboleli.

Sicer bi lahko za vsako človekovo ustvarjalno dejavnost trdili, da je igranje boga, saj ravno tako posega v svet, ustvarja spremembe in vpliva na druge.

Če nekdo v članku trdi, da virusi niso vzrok za razvoj bolezni ali celo, da sploh ne obstajajo, ga seveda ne morem jemati resno, ker gre za dejstva, ki so bila že neštetokrat dokazana.
(Ravno tako ne jemljem resno tistih, ki trdijo da Zemlja ni okrogla ampak ploščata)

Vzroki za bolezni so zelo različni, poleg virusov seveda na zdravje vplivajo tudi razni toksini,  vendar je to že iz druge zgodbe, ki pa ne izključuje virusov kot povzročiteljev bolezni.

Moti me tudi odklanjanje kakršnega koli cepljenja, kot, da so vsa enaka.
Beseda cepljenje se uporablja v množini, kadar ne navedemo konkretno za katero cepljenje in proti kateri bolezni je govora.

Tudi sam bi pred določenimi vrstami cepljenja najprej premislil ali je smiselno, morda celo nevarno ali ne, za nekatera že preizkušena cepljenja pa kaj dosti sploh ni za razmišljati, če hočeš ostati živ.
En primer je naprimer cepljenje proti steklini, kjer odklonitev cepiva v primeru ugriza stekle živali pomeni isto kot samomor.
In ne boste verjeli, povzročitelj stekline je virus in ne nekakšni toksini.

Bardo_Thodol wrote on 24.11.2007 at 11:27:03:


Leta 1870 je medicinska stroka s pravo strastjo povzela Pasteurjevo mikrobiološko teorijo, saj so vedeli, da ljudje zaradi svojih problemov radi krivijo druge, v tem primeru majhne, skrivnostne, zahrbtne male pošasti, kot svoj napačen način življenja in hranjenja (dolgo obdobje pred tem so krivili zle duhove, ob prihodu krščanstva pa hudiča). Ta napačna teorija je ljudi uvrstila med nesrečne žrtve teh »malih pošasti« in doktorji medicine so se v navezi s farmacevti lahko proglasili za »edine rešitelje«, kar neprestano oglašujejo v vseh sredstvih javnega obveščanja še danes.

Louis Pasteur izumitelj teorije o bakterijah, virusih, ki da povzročajo bolezni je tik pred smrtjo priznal, da je napačna. Trije veliki francoski znanstveniki tistega časa tihi Antoine Bechamp, Claude Bernard in Tissot so vsi zavrgli teorijo, ki jo je povzel in zastopal Louis Pasteur, toda medicina jo je obdržala do danes in teorija še vedno predstavlja steber MITA o mogočni medicini.



Več o tem;

http://www.klubnaravnegazdravja.com/index.php?option=com_content&task=view&id=57...

Tudi jaz  ne jemljem resno tistih, ki še trdijo da je zemlja ploščata.

Prijetno branje  

Quote:


oj, čao.
Sm brala.

gape wrote on 27.11.2007 at 10:25:06:


Ja, bi bilo fajn.

PA še ena realnost: da se niti s predhodnim testiranjem (analiza krvi - imunoglobulinov) za morebitno alergijo, oz. morebitno reakcijo na cepivo, NE DA NIČ PREDVIDET!

Samo če ima otrok IG nizke, se cepljenje ne opravi. Vendar avtomatično tega pregleda ne naredijo.



Amstel wrote on 24.11.2007 at 18:06:01:



Pa še nekaj sem pozabila.

Ta homeopat, ki ga omenjam, predlaga pred cepljenjem dajanje homeopatskega pripravka v ustrezni potenci in sicer CEPIVA, da telo obvesti na globlji ravni, naj se pripravi na vdor cepiv.
Quote:

http://www.tinussmits.nl/english/dynamic.htm?main=http://www.tinussmits.com/engl...



Pa če si hoče kdo ogledat filmček, kako zgledajo krči kot reakcija po cepljenju, si lahko ogleda tu (cca na sredini filma):
http://www.ppdocu.com/?page=tinus1&lang=nl

Tekst je v Nizozemščini, vendar sem brala v italijanščini o tem filmu, zato vem, da so pokazali posnetek enih staršev, ki so snemali par mesecev starega otroka v bolnišnici postelji, kako ga stresajo krči kmalu po cepljenju (ne vem koliko dni po cepljenju).

Quote:


V bistvu govorimo o dveh izidih;
- eni so potrjeni od uradne medicine in zaobjamejo samo reakcije po 48 urah!!!!
- drugi so pa izidi, ki jih opažajo - na kratko - "drugi" in sicer reacije po 48 urah in VEČ mesecih!!! Tu je govora o reakcijah, posledicah, ki jih sploh nihče ne raziskuje znanstveno, kar PA NE POMENI, DA SE JIH NE DA ZNANSTVENO DOKAZATI .

Enostavno jih nihče ne raziskuje, ker so izven farmacevtskega interesa. Vemo pa, da stanejo ogromno denarcev take raziskave.
In ravno to je problem, s katerim se srečujejo "drugi", ker jim s tem argumentom vedno znova mahajo pred nosom "uradni" strokovnjaki.... kao, nimaš znanstvenih dokazov (itak nimaš keša za to).

Zakaj bi sploh raziskovali dogajanje nekaj posameznikov, če je pa z večino vse ok?

Zakaj bi raziskovali, če bi se pa lahko izkazalo, da tudi tista t.i VEČINA, ni ravno tako ok!!????

Sploh pa če veš, da uradna medicina NE PRIZNAVA "post vakcinalnega sindroma", potem veš, kako daleč smo.

Spoštovani!

Sem mikrobiologinja. Slučajno sem naletela na ta forum. Z grozo prebiram vašo debato. Dolgo časa sem si zatiskala oči, da pri nas ni tako... pa vendar! Slovenci smo na tem področju preveč nezaupljivi, prevečkrat sklepamo le po enem ali dveh primerih (kot so opisani na strani pozitivk), laično razmišljamo, predvsem nasedamo šarlatanom in drugim mazačem. Ljudje pisarijo po takšnih forumih brez kakršnekoli podlage, upam, da ni pregrobo, če rečem da pišejo neumnosti! Najbolj me je pretreslo to, da je nekdo napisal, da ne želi, da mu vbrizgavajo bacile, žive, ali mrtve. Ne vem, ali bi se smejala ali jokala. Morda je moje dojemanje preveč čustveno, a že nekaj časa nisem v stiku z ljudmi, ki teh reči ne poznajo in sem zato toliko bolj presenečena. Kaj je sploh cepivo? Kaj virus? Bakterija? Bacil? Na kakšen način poteka imunski odgovor v primeru cepljenja ali akutne okužbe? Koga cepiti, koga ne? Mislim, da vam za zrelo debato močno primanjkuje DEJSTEV. Pričevanja in zgodbice niso dejstva.
Tudi jaz bi rekla, ne nasedajte zdravnikom, ker tudi njihov študij obsega zelo zelo malo imunologije in mikrobiologije. Predklinika šepa. Prva tri leta vsi študentje prespijo, ker to bojda ni zanje (biokemija, biologija celice itd. ...) in ravno to botruje takšnim napakam, ki jih počno gospodje v belem. V Sloveniji ustreznega profila poklica, ki bi lahko presojal, katero cepivo da in katero ne in koga cepiti, pravzaprav ni. Zdravniki nimajo ustreznega znanja o mikroorganizmih, toksinih, imunskih odgovorih glede na biokemično specifičnost cepljenega, mikrobiologom pa šepa znanje na področju medicine. Stopiti bi morali skupaj, pa to velikokrat preprečijo že tekmovalnost med študijem in razni več- ali manjvrednostni kompleksi obeh skupin študentov.
Sama sem nekoč spremljala pričevanje g. Aloisa Kolarja na televiziji. Povedali so, da lahko njegov e-naslov dobim v uredništvu. Poklicala sem jih, posredovali so mi naslov gospoda Aloisa in pisala sem mu. Kratko, prijazno pismo, če mi lahko obrazloži nekaj stvari, ki jih zagovarja kot dejstva. Odgovora nikoli nisem dobila, čeprav nisem izdala svoje stroke, niti nestrinjanja. To se mi ne zdi ravno višek medsebojne komunikacije.
Pa še beseda ali dve o cepivih.
Sama nikoli nisem bila cepljena proti oslovskemu kašlju (Per), ker je to pediater ob mojem rojstvu še v prejšnji državi odsvetoval. Bila sem nedonošena, s krivo hrbtenico in dihalno stisko ob rojstvu. Podrobna analiza cepiva in mojih značilnosti je pokazala, da bi cepivo lahko povzročilo paralizo. Poudarjam, analizirali so posamezen primer in se odločili za posamezno vakcino. Na ostale predpisane oz. priporočene nalezljive otroške bolezni sem cepljena, brez posledic. Kasneje sem pri 15 letih prejela še tretjo, dodatno dozo proti tetanusu (Te), z lažjimi, pričakovanimi posledicami (otrdelo mesto vboda, slabo počutje), vendar sem, zahvaljujoč temu cepivu, danes še z vami. Pri 18 letih sem se cepila proti hepatitisu zaradi odhoda v rizične dežele. Posledic nisem imela. Med študijem sem cepivo ponovila, poleg tega pa smo se cepili še proti klopnemu meningoencefalitisu. Tudi tu ni bilo posebnosti. Pred vsako vakcinacijo sem seveda preučila možne posledice, se pogovorila s kolegi in zdravniki in izbrali smo možnost, ki je najmanj tvegana.
Proti gripi se ne cepim, ker menim, da ni vredna tveganja (pri mojh letih... za starejše je gripa lahko usodna in je cepljenje priporočljivo), čeprav je to zelo nizko.
Upam, da sem v komu prebudila kanček dvoma o škodljivosti cepiv. Svoje otroke bom najverjetneje cepila, če le zato ne bo prehudega tveganja. Seveda priporočam posvet in temeljito analizo ob kakršnikoli nejasnosti. Predvsem si morate ob tako pomembnem koraku zagotoviti popolno medicinsko oskrbo in svetovanje, ne glede na preobremenjenost in dolge čakalne vrste.
Mikroorganizmi niso barabe. Brez velike večine ljudje ne bi mogli živeti. Ne bojte se jih preveč, ker vam prav v tem trenutku rijejo po očeh in pazijo, da kakšen patogen iz zraka ne povzoči vnetja.

Lep pozdrav.

P.S.: Ne vem, če se bom na forum še vrnila, dostopna pa sem po e-pošti.

http://novice.svarog.org/index.php?Novica=3291

Ocene WHO so pokazale, da je število smrti zaradi ošpic v Afriki med leti 2000 in 2006 upadlo za kar 91 odstotkov.

Upad smrtnih primerov iz 396.000 na 36.000 pomeni, da je Združenim narodom uspelo doseči cilj in za 90 odstotkov zmanjšati smrtnost zaradi ošpic kar štiri leta pred zastavljenim rokom.

Medtem ko se je z globalnega vidika smrtnost zaradi ošpic v šestletnem obdobju zmanjšala za 68 odstotkov, pa pri WHO opozarjajo, da je smrtnost zaradi ošpic še vedno previsoka v južni Aziji, predvsem v Indiji in Pakistanu, kjer je zabeleženih kar 74 odstotkov vseh smrtnih primerov zaradi ošpic na svetu.

Amstel wrote on 10.12.2007 at 20:16:02:



Dveh svetov? Saj ni dveh svetov!
Svet je en in edini za vse ljudi.

Res je edino, da mnogi živijo v revščini in po nepotrebnem umirajo zaradi tega, ker si pred njihovimi stiskami zatiskamo oči in jih potiskamo stran od sebe v nek "drugi" svet, kot, da se nas ne tičejo.

Pa, ali je "naš svet" res tako daleč in drugačen?
Poglejte na nalepke na cunjah, ki jih imamo oblečene in predmete, ki jih vsakodnevno uporabljamo, kje so bili proizvedeni.