Quote:


Steklina ni izmišljena bolezen!

Vsako leto po svetu za posledicami stekline umre približno 50.000 ljudi, večinoma v revnejših predelih Azije, Afrike in Latnske Amerike, kjer se ne cepijo.
V razvitejših predelih sveta (v Evropi in ZDA), kjer je cepljenje obvezno, je smrtnih primerov zaradi stekline zelo malo, le eden ali dva smrtna primera na leto.

Simptomi stekline so dobro znani in virus temeljito preučen.
Brez cepljenja je steklina praktično v 100% fatalna.

Ob ugrizu stekle živali zato ni priporočljivo slediti takim neumnim nasvetom po zdravljenju z "močno voljo" ali "zdravo prehrano", ker se ne bo dobro končalo.

Zakaj ne bi mogli primerjati razvitega z nerazvitim, saj so ravno te primerjave, ki so najbolj kontrastne tudi najbolj zgovorne.

Razviti in nerazviti svet je na področju zdravstvene oskrbe še kako smiselno primerjati, ker je tako mogoče najbolje osvetliti razlike in tudi posledice.

Cepljenje proti steklini je v razvitem svetu danes povsem rutinsko opravilo po ugrizih sumljivih živali. Če te nihče ne ugrizne, se ti tudi cepiti ni treba (proti steklini).

Na našo srečo obstaja proti virusu stekline učinkovito cepivo, ki je uspešno v praktično vseh incidentih. Cepljenje je edini poznani način, kako steklino zanesljivo pozdraviti.
Brez cepljenja, sledi v primeru okužbe z virusom stekline najprej koma, nato pa odpoved živčnega sistema in nato gotova smrt.

Vsaka smrt zaradi stekline je v današnjih časih lahko le še posledica velike revščine ali pa neznanja (tudi neumnosti).


Na žalost pa vse bolezni niso enake in vseh še ne moremo pozdraviti tako enostavno kot steklino.
Naprimer proti virusu HIV cepivo (še) ne obstaja.
Ravno tako ni cepiva proti virusu Ebole, kjer je odstotek smrtnosti tudi zelo visok, vendar je strašnejši, ker deluje hitreje (en teden po okužbi sledi zelo boleča smrt z razpadom vseh notranjh organov).
Za oba virusa je značilni direktni napad na imunski sistem.

S tem v zvezi moram omeniti uspeh mladih slovenskih raziskovalcev, ki so na nedavnem medicinskem tekmovanju med najbolj znanimi univerzami sveta (Harvard, Princeton, Stanford ..) zasedli prvo mesto z zelo izvirnimi idejami, kako bi se lahko lotili tudi teh virusov, ki napadajo direktno imunski sistem in ki hitro mutirajo, ter so zaradi tega tako izmuzljivi.
Llink:
http://www.ki.si/index.php?id=652&no_cache=1&L=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=314&tx_t...

Na področjih, kjer še ni zadovoljivega zdravljenja se zato najde veliko maneverskega prostora tudi za razne mazače, ki pa niso nič bolj učinkoviti od medicine, vsaj statistike in poskusi tega ne potrjujejo. Rekla-kazala in spretni mazaški marketing nista dovolj prepričljiva, razen morda za tiste najbolj obupane, ki jim pa tako ni več pomoči in jim zato ni škoda zmetati nekaj denarja še za mazače.

Amstel wrote on 21.11.2007 at 13:21:19:


Če morda koga zanima sestava cepiva proti HPV., sem že enkrat dala sestavo na drugem forumu, dodajam ga še tukaj;

Gardasil je genetsko spremenjeno, rekombinantno, štirivalentno cepivo, ki vsebuje beljakovine v obliki virusom podobnih delcev, pridobljenih na celični kulturi kvasovk. Cepivo vsebuje dodatek v obliki amorfnega aluminijevega hidroksifosfat sulfata, v katerem je 225 mikrogramov aluminija. V cepivu je tudi natrijev klorid, L-histidin, polisorbat 80 (Tween 80) in natrijev borat.[3]

Zagotovila, ki govorijo o tem, da je Gardasil povsem varen, temeljijo na kliničnih raziskavah, ki so potekale od leta 2002 naprej. Ko gre za varnost na dolgi rok, je še posebej pomenljiv stavek iz FDA-jeve priloge k poročilu o preizkušanju: »Gardasil ni bil preizkušen za morebitno kancerogenost in genotoksičnost«. Kancerogenost pomeni možnost, da povzroča raka. Prav tako ni znano, če cepivo lahko povzroči okvare na kromosomih. Tega preprosto ne vemo, ker raziskovalci tega niso preverjali. Preizkusi so bili zastavljeni tako, da se sploh niso ukvarjali s tem vprašanjem.[4]

Mnogi medicinski postopki, ki so nekoč veljali za »zlati standard«, so se kasneje izkazali za škodljive ali celo za smrtno nevarne. Na primer, še leta 1899 so v prestižnem medicinskem priročniku »Merck Manual«, priporočali uporaba strupov, kakršni so arzenik, eter, kloroform, terpentin, živo srebro in strihnin za zdravljenje anemije, zaprtja, bolečin v ušesih in glavobolov. Tako kot so doktorji svojega časa prisegali na Merckov priročnik, kot bi šlo za kako biblijo, tako tudi danes sveto verjamejo Merckovim zagotovilom, da je njihov Gardasil popolnoma varen. Dejstvo pa je, da Gardasil vsebuje 225 mcg aluminija. Težke kovine v »zdravilih« so zamenjali z lahkimi kovinami in sedaj lahkotno računajo, da bo lahkovernost preplašenih pacientov še nekoliko olajšala (po specifični teži) lahko kovino.

Še več o tem pa na spodnjem naslovu;

http://www.klubnaravnegazdravja.com/index.php?option=com_content&task=view&id=95...

Kaj pomagajo oči, če je srce slepo.

Nekateri pač radi hazardirajo, pri kartah, z igrami na srečo ali z obiskom kazinojev, vendar ta hazard ni smrtno nevaren, kot je lahko hazardiranje s svojim zdravjem. Zanašanje zgolj na slepo srečo te prej kot slej zapusti.

Če se urežeš z umazanim predmetom, posebno s čim zarjavelim, kjer se rade zadržujejo anaerobne bakterije, med katere spadajo tudi povzročitelji tetanusa, sicer ni nujno, da vedno stakneš tetanus, vendar obstaja določena verjetnost za to.

Cepljenje proti tetanusu te obvaruje pred nevarnostmi tovrstne okužbe, ki je smrtno nevarna.
Tetanus je po statistikah celo desetkrat nevarnejši od stekline. Vsako leto je po svetu 500.000 smrtnih primerov zaradi okužbe s tetanusom in tu spet prednjačijo nerazviti, ki nimajo ustrezne zdravstvene oskrbe.Tudi v razvitem svetu se ljudje pogosto porežejo, vendar so zaradi rutinskega cepljenja proti tetanusu smrtni primeri tu bistveno redkejši kot v nerazvitih področjih, kjer se ne cepijo.

Kdor je že bil cepljen proti tetanusu, mu cepivo drži tudi deset let.

Quote:


Link meni ne dela.

Tudi meni trenutno ne, čeprav je prej delal, sem ga sprobala, mogoče je kaj narobe z njihovo stranjo.  Poizkusi še kasneje.

Lep pozdrav  

Ja ta debata kaže, da je to tko kot pr vsem - eno so pro, drugi kontra. Vsak pa misl, da pozna absolutno resnico, he he.
Je pa že gospod Buda dolgo nazaj pogruntu, da je najboljša pot srednja pot. In v tem primeru se jst tud ravnam po tem. Cepit proti gripi se mi na primer zdi bolano in nikol nisem šel, mi še na kraj pameti ne pade. Ko sem šel v Indijo, pa sem se cepil proti hepatitisu, ker vem, da je velika jeba, če ga dobiš. Nisem pa na primer jemal tablet proti malariji, ker se mi ni zdel potrebno. (BTW: poznam dva primera, ki sta jo prebolela pred medicinskega zdravljenja).
Tko je to. Po svoji pameti delat. Za enga je prou neki, za druzga pač kej druzga. Verjamem, da bi si npr. naš forumovski kolega kopron pozdravil tud steklino, ker ma pač tolk močno vero v Gospoda. Vera gore premike. Ni pa to za vsakega. Srednja pot je ponavad kr ta prava za večino.
Če bi mel otroka, bi hudo premislu in preštudiral, kaj je za narest.
Tko.

LP!

Dayaran wrote on 21.11.2007 at 20:49:44:



Ja in bi se moral tudi nekaj odločiti.
Srednje poti pa žal ni, ali vsaj jaz je ne poznam, ker imaš samo dve poti
- ali daš cepi
- ali ne daš cepit.