Amstel wrote on 22.11.2007 at 12:04:02:


A pa lahko izbiraš, da za določene stvari recimo ga daš cepit, za nekatere pa ne? Al če ga daš, ga moraš avtomatično dat za vse?

Cepivo proti hepatitisu B: Engerix-B®
proizvajalec: SmithKline Beecham (Glaxo SmithKline)

V Sloveniji je prijava hepatitisa B obvezna po zakonu. Slovenija spada med države z najnižjo obolevnostjo za hepatitisom B na svetu. Leta 1992 je bilo 6 okuženih na 100.000 prebivalcev, v zadnjih letih pa se je številka ustalila pri 1,5 okuženega na 100.000 prebivalcev (Statistični letopis 1999). V Sloveniji ni obolelih v starostni skupini do 10 let (Kraigher 2000). Hepatitis B je torej bolezen odraslih. Če upoštevamo podatke o kratkotrajni zaščiti (3-7 let) s cepivom Engerix-B®, je jasno, da obvezno cepljenje 6-letnikov nima nobene znanstvene podlage. Cepivo Engerix-B  ® je nevarno: vsebuje strupene sestavine in tuje beljakovine, ki pridejo neposredno v kri, ker ga aplicirajo parenteralno; po podatkih proizvajalca in objavah v znanstveni literaturi lahko povzroča veliko različnih resnih bolezni, ki so lahko celo usodne; cepivo ni bilo dovolj preizkušeno niti glede takojšnjih stranskih pojavov niti glede dolgoročnih posledic cepljenja, ki lahko nastopijo še mesece in leta po cepljenju.

Opis cepiva

     Engerix-B ® je rekombinantno DNK cepivo, ki vsebuje prečiščen površinski antigen virusa hepatitisa B. Pridobljeno je z gensko manipulacijo celic kvasovk Saccharomyces cerevisiae , ki prenašajo površinski antigen gena virusa hepatitisa B. Površinski antigen v celicah kvasovk prečistijo z večimi fizikalnokemijskimi postopki. V končnem izdelku je antigen absorbiran na gelu aluminijevega hidroksida. Cepivo ne vsebuje nobenih snovi človeškega izvora.

     0,5 ml cepiva (za pediatrično uporabo) vsebuje 10 mcg površinskega antigena hepatitisa B absorbiranega na 0,25 mg aluminija v obliki aluminijevega hidroksida. Dodan je tiomersal (derivat živega srebra) v količini 1:20.000 kot antiseptik, natrijev klorid (9 mg/ml) ter fosfatni pufri - dinatrijev fosfat dihidrat (0,98 mg/ml) in natrijev dihidrogen fosfat dihidrat (0,71 mg/ml).

Po novem propagirajo cepiva, ki so proizvedena s pomočjo genetskega inženiringa. Ali se pri tem ne igramo z ognjem?

»T.i. gentehnološka cepiva in organizme proizvajajo s pomočjo aktivirane dedne substance, ki kot taka v naravi ne obstaja. S cepljenji ali pa z gentehnološko spremenjenimi živili se aktivirana dedna substanca transportira v telo, kjer pride do celičnega jedra. Posledica tega je lom kromosomov. Največja tragika je v tem, da aktivirana dedna substanca ne doseže le telesnih celic, temveč tudi jajčne in semenske celice, kjer v nadaljevanju povzroči hude deformacije potomcev, podobno kot je to primer pri posledicah izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju. Gentehnična cepiva povzročijo nepovratno kontaminiranost dedne zasnove in s tem jajčnih celic ter semenčic, ki so zasnova vseh prihodnjih generacij

Nevarne sestavine cepiva

     Tiomersal

     Tiomersal vsebuje 49,6% utežnih odstotkov živega srebra (Hg) in se metabolizira v etilživo srebro in tiosalicilat. Na voljo je zelo malo podatkov o razliki v toksičnosti obeh organskih oblik živega srebra – etilživo srebro in metilživo srebro. Obe organski obliki sta nevrotoksični pri večjih odmerkih (Axton 1972, Matheson 1980). Natančnih podatkov o še sprejemljivih odmerkih, ki nimajo učinkov pri razvoju dojenčkov, ni. Na voljo pa je ogromno podatkov o preobčutljivostnih reakcijah, ki jih povzroča tiomersal (Cox 1988, Seal 1991, Wantke 1994, Urchida 1994, Pirker 1993, Patrizi 1999). Da je tiomersal znan povzročitelj alergij, potrjuje slovenski pravilnik o označevanju zdravil in o navodilu za uporabo (UL RS 82/2000).

     Strupenost organskih živosrebrovih spojin se odraža predvsem na centralnem živčnem sistemu, ledvicah, prizadet pa je tudi imunski sistem (Clarkson 1993, 1997; Lowell 1996). Organsko živo srebro prehaja placento in krvno-možgansko bariero (Grandjean 1997). Metilživo srebro se razporedi po vsem telesu, koncentrira pa se v krvi in možganih (Pfab 1996). Izloča se zelo počasi: povprečna razpolovna doba je 40-50 dni. Po podatkih večine nacionalnih toksikoloških centrov razvitih držav ni znana največja še varna doza za človeka, saj ni še nihče dokazal, da varna doza živega srebra za človeka sploh obstaja. Po podatkih ameriških inštitucij EPA, FDA in ATSDR pa je največja dovoljena dnevna doza od 0,1 do 0,4 mikrogramov na kg telesne teže (Anonimno 1999). Živo srebro je izredno toksično za razvijajoče se možgane zarodka med nosečnostjo. Zaradi teh dejstev je ameriška pediatrična akademija dala izjavo, da je zaradi akumulacijskega učinka možno, da so cepljeni novorojenčki in majhni dojenčki izpostavljeni prevelikim odmerkom tiomersala v cepivih (vsak prejme 3 odmerke) in pozvala proizvajalce, da v svojih cepivih zamenjajo tiomersal z drugimi antiseptiki. Pozvali so tudi vse zdravnike, da na to opozorijo vse starše cepljenih otrok (Anonimno 1999).

     Na dan prihaja tudi vedno več podatkov o škodljivosti živega srebra za imunski sistem. Živo srebro je znan imunomodulator, njegove soli in salicilati pa povzročajo tudi avtoimunske sindrome (Moszczynski 1997). Zelo dobro dokumentirana je tudi preobčutljivost na tiomersal, ki povzroča zelo različne simptome od izpuščajev, ekcemov, utrikarije, dermatitisa do astme (Ritschel 1990). Najbolj zaskrbljujoči pa so podatki o imunotoksičnosti in citotoksičnosti živosrebrovih snovi za človeka v zelo nizkih koncentracijah (0-100 ng) (Shenker 1992, 1992a, 1993). Poročajo o zaviralnem učinku Hg na aktivacijo limfocitov T, citotoksičnosti za limfocite B, limfocite T in monocite, zaviralnem učinku na proliferacijo limfocitov in na izločanje citokinov. Tiomersal popolnoma prepreči fagocitozo človeških levkocitov pri koncentraciji 1:24.000 in 1:17.000. Pri računanju indeksov toksičnosti za posamezne antiseptike so ugotovili, da je tiomersal 4- do 5,7-krat bolj toksičen za človeške celice kot za bakterijske celice (npr. stafilokoke) (Welch 1940).

Aluminijev hidroksid

Aluminij dodajo cepivom, da bi ojačali imunski odziv na vbrizgan antigen. Precej študij je pokazalo, da že sami aluminijevi adjuvansi povzročajo stranske učinke in nastajanje protiteles IgE, ki kažejo na alergične reakcije (Blennow 1989, Hedenskog 1989, Ad hoc group 1988).

Raziskovalci so odkrili tudi, da lahko vbrizgani aluminij vztraja v tkivih tudi tedne in celo leta v obliki podkožnih granulomov. Ti oddajajo aluminij še leta po aplikaciji (Slater 1982). V medicinski literaturi je opisan primer nastanka granuloma tudi po cepljenju proti hepatitusu B (Hutteroth 1990).

Nevrotoksičnost aluminija je bila potrjena v mnogih raziskavah. Kaže, da je povezan z različnimi nevrološkimi okvarami, kot so encefalopatija, demenca, Alzheimerjeva bolezen, motnje spomina in epilepsija (Kopeloff 1942, Klatzo 1965, Wills 1983, Crapper-McLachlan 1991, Eichhorn 1978, 1993, Candy 1986, Dollinger 1986, Matryn 1989). Nevrotoksičnost aluminija se je nedvomno pokazala, ko je prišlo do zastrupitev dializnih bolnikov zaradi jemanja preparatov, ki so vsebovali gele aluminijevih spojin (aluminijeve soli ali aluminijev hidroksid). Pri dializnih bolnikih so našli velike količine aluminija v različnih tkivih in serumu (Mahurkar 1973). Bolniki so imeli hude nevrološke težave, ki so jih s skupnim imenom poimenovali dializna encefalopatija, bolezen pa se odraža v motnjah govora, demenci, motnjah spomina, dezorientaciji, tremorju in krčih (Alfrey 1976, Barrett 1975). V poskusih na podganah so po parenteralni ali oralni aplikaciji aluminija ugotovili akumulacijo aluminija v jetrih, serumu, srčni mišici, možganih in kosteh. Posledice so bile letargija, anoreksija, krvavitve in smrt.

http://www.kid-pina.si/~svod/jugpril3.html

Toliko o hepatitisu  

Lep pozdrav  

Cepiva in okvare imunskega sistema

Imunski sistem potrebuje za pravilno delovanje stimulacijo iz okolja. Za zdrav imunski sistem je nujno potrebno premagovanje imunoloških izzivov v obliki stalnih naravnih infekcij. Bistvo je torej v premagovanju (prebolevanju), ne v izogibanju infekcij. Cepljenje je le navidez učinkovito, saj prepreči, da bi se simptomi bolezni pokazali, hkrati pa ne izboljša celotnega zdravja posameznika ali  njegovega imunskega sistema. Posledica je disfunkcija imunskega sistema (alergijske bolezni, avtoimunske bolezni). Ko s cepivi vnašamo v telo npr. žive viruse neposredno v krvni obtok in to ne povzroči akutne bolezni (ki je izraz izločanja virusa iz telesa), telo nima nobene možnosti, da bi viruse izločilo in le-ti lahko ostanejo v telesu doživljenjsko. Vendar stanje kroničnega nositeljstva virusa nikakor ni brez posledic - cena za posameznika je neučinkovito odzivanje na druge infekcije (Hussey 1996).  Podatki iz znanstvene medicinske literature potrjujejo prav to.

Izhodišče teorije cepljenja

S cepljenjem skušamo doseči specifično imunost pri zdravih osebah in tako preprečiti infekcijsko bolezen. Da vzbudimo aktivno imunost, moramo vnesti v telo bistvene antigenske sestavine povzročitelja bolezni. Za cepljenje uporabljamo žive ali mrtve mikroorganizme ali njihove antigenske sestavine. Bistvo pridobivanja uporabnega cepiva je v spreminjanju patogenega mikroorganizma na ta način, da izgubi patogene lastnosti (sposobnost povzročanja bolezni), ne da bi izgubil imunološke lastnosti (sposobnost sprožiti protitelesni imunski odziv). Cepivo običajno povzroči nastanek serumskih protiteles proti specifičnemu povzročitelju bolezni in nastala protitelesa naj bi posameznika zaščitila pred infekcijo.


Kako cepiva vplivajo na imunski sistem

Pri cepljenju vnašamo v organizem povzročitelje bolezni (antigene), ne da bi povzročili bolezen. če bi ti antigeni stimulirali celotni imunski sistem, bi povzročili vse simptome bolezni. Simptomi bolezni so znak akutnega vnetnega odgovora. Trik cepljenja je v tem, da stimulira imunski sistem ravno toliko, da začne izdelovati protitelesa, vendar ne v taki meri, da bi izzval akutni vnetni odgovor celičnega imunskega sistema. Cepljenje torej deluje tako, da zelo stimulira "okušalno in prepoznavno funkcijo" - t.j. tvorbo protiteles (Th2) in zelo malo ali nič "prebavno in izločalno" funkcijo celičnega imunskega odziva (Th1). Stalna cepljenja tako prestavijo funkcionalno ravnotežje imunskega sistema - tak imunski sistem je nagnjen k Th2 odzivu. Končni rezultat je, da cepljenja ne ojačajo celotnega imunskega sistema. Namesto tega pretirano stimulirajo prepoznavno funkcijo protitelesnega imunskega odziva in istočasno preprečujejo celični imunski odziv ter tako "preprečijo" določeno bolezen. A s cepljenjem dejansko ne preprečimo bolezni, pač pa preprečimo celičnemu imunskemu odzivu, da reagira na antigene, izrazi znake bolezni in jo končno premaga.

Cepljenje je navidez učinkovito, saj prepreči, da bi se simptomi bolezni pokazali, vendar ne izboljša celotnega zdravja posameznika ali njegovega imunskega sistema. Posledica je disfunkcija imunskega sistema (alergijske bolezni, avtoimunske bolezni). Če vnašamo v telo npr. žive viruse neposredno v krvni obtok in to ne povzroči akutne bolezni (ki je odraz izločanja virusa iz telesa), telo nima nobene možnosti, da bi viruse izločilo in le-ti lahko ostanejo v telesu doživljenjsko. Stalna tvorba protiteles je le odraz kronične prisotnosti virusa. Vendar stanje kroničnega nositeljstva virusa nikakor ni brez posledic - cena posameznika je neučinkovito odzivanje na druge infekcije (Hussey 1996). Umetna imunost, ki jo daje cepljenje, je nadomeščanje akutne bolezni s kronično; imunski sistem je "reprogramiran", da se odziva kronično - tako npr. cepljeni ne dobijo tipičnih akutnih ošpic, ker že imajo t.i. kronične ošpice. Zgornje navedbe potrjujejo tudi naravne infekcije - npr. infekcija z virusom hepatitisa B, pri kateri je potreben učinkovit celični in ne protitelesni imunski odziv, da bolniku uspe virus popolnoma izločiti iz telesa. Če tega ni, oboleli za vedno ostane kronični nosilec virusa (Moradpour 1995) in lahko okuži druge.

http://www.kid-pina.si/~svod/okvarekarin.html

Lep pozdrav  

Bardo_Thodol wrote on 23.11.2007 at 10:29:28:


In kako boš iz 6 valentnega cepiva vzel tisto cepivo, ki se ti zdi smiselno?

Bardo_Thodol wrote on 23.11.2007 at 12:58:39:



Pet valentno cepivo se je ravnokar uzakonil v 6 valentnega... vedno več cepiv, torej v enem paketu.


VSI, prav vsi tavamo v temi. V smislu, da ne vemo kaj je res, ker obe strani tako ali drugače dokazujeta svoje izsledke.

Medicina ima močan argument, ker ima opravljene svoje raziskave, medtem ko t.i. laična javnost tega nima oz. ima pod drugačnimi kriteriji.

In lahko razpravljamo tudi o statistiki, ki posledica cepljenja priznava le  48 ur po cepljenju !?????
Kajneda, je to zelo ozek kriterij, če pomisliš, da se reakcije lahko razvijejo kasneje.
Ampak tega medicini ni interesa raziskovati, a ne.


Če bi poslušal mojo znanko, ki cela v farmaciji, bi se ti kocine dvignile, samo kaj čmo, nima dokazov, znanstvenih raziskav nima, s katerim bi to dokazala - a to pomeni, da ni res???
Se je pa odločila, da otroka ne bo cepila! Ker ve, kar ve IN NI LAIK!!!! Samo nima za mahat z nobenim papirjem!!!

- Vidiš, pa sva tam, ko se vsi zavedamo, da bo interes zmagal.
Tu se marsikaj konča, celo vest.
Zadnji tak primer je bil, ko se je ga. Kraigher, prestojnica Centra za nalezljive bolezni na Inštitutu za varovanje zdravje, dogovrila za financiranje s strani farmacevtske hiše, ki izdeluje cepivo proti raku na materničnem vratu, reklamnega plakata.
Seveda je bil glavni argument, da je denar dobila tiskarna, ne ivz... Aham...

Stvari niso tako transparentne, kot bi radi farbali naše male glave.

Na žalost je težko parirat v znanju medicini... je pa dejstvo, da je treba pogledat ne samo za kaj se delajo raziskave, temveč tudi ZA KATERE STVARI SE NE DELAJO, seveda ker jim ni v interesu.



- Cepljenje odraslih tudi ne poteka vedno brez posledic.
Vem za par primerov. Ampak, da ne bom zganjale panike...


Bardo_Thodol wrote on 23.11.2007 at 12:58:39:

tega pa ne moreva vedeti  ...

Bardo_Thodol wrote on 23.11.2007 at 12:58:39:


to bi pa radi vsi verjeli, da lažje spimo.

Žal pa se dnevno srečujemo z raznoraznimi posledicami takih strokovnjakov, ki jim (ni) vseeno.

itd. itd. itd... ko imaš vpogled v ozadje, pa se konča miren spanec.

Prej ali slej poči.... ko pride do potresa, se vidi kak material je bil vdelan v stavbe, ali je bila protipotresno grajena, kot je po vseh predpisih določeno...

Ali pride do požara in se ugotovi, da so bili stranski izhodi blokirani, ki ne bi smeli biti.

Ali nekdo spregovori in se izve, da je XY sorodnik XX, ki je delal v podjetju MM, ki je šlo v stečaj, zato, da ne bi bilo treba izplačai prispevkov... .blablabla

Ali da so FBI vedela, da prihaja 11 sept...

Saj vemo, da zaradi par žrtev, se v imenu dobrega za večino, marsikaj spregleda, a ne?


Ali pa pride do tega, da laična javnost toliko pritiska s svojimi pričanji, da uspejo doseči spremembe v zakonu... kako uspešni so bili tokrat, bomo kmalu izvedeli... dvomim pa da bodo dosegli, da se spremenijo kriteriji za oblikovanje statističnih rezultatov...

Še en članek glede cepljenja;

http://www.klubnaravnegazdravja.com/index.php?option=com_content&task=view&id=84...

Lep pozdrav  

Bardo_Thodol wrote on 23.11.2007 at 23:31:01:


Pozdrav Bhardo Thodol  
Naj najprej kopiram cela odstavka, ker spreminjaš pomen besed;

Tudi Dr. medicine Henry Bieler ugotavlja: »Vzrok za razvoj bolezni niso virusi, bakterije, vzrok je toksemija, zaradi katere nastanejo poškodbe in odpoved delovanja celic!«

Včasih se mi zdi, kot da si ljudje prav želijo, da jih ima kdo za norce (to je namreč zelo slabo nadomestilo za uporabo lastnih možganov), saj dovolijo, da doktorji medicine mislijo namesto njih, cepijo njih in njihove otroke in s tem vnašajo strupene substance direktno v krvni obtok in tako eksperimentirajo z vsemi mogočimi vprašljivimi drogami - zdravili in skozi te čudne »zaščitne procese« zelo dobro služijo; nič čudnega, da imamo v naši državi toliko bolnih ljudi...

Do sedaj največja, najbolj natančna raziskava o cepivih, ki jo je izvedel ameriški CDC - najvišje vladno telo, ki se ukvarja z »nalezljivimi boleznimi« - v Sloveniji ima prav takšno funkcijo »Inštitut za varovanje zdravja«, je bila  predstavljena 9. septembra 1994 v Washingtonu D.C. kjer je bil sestanek Svetovne komisije za cepljenje otrok.  Vas zanimajo razultati? Takšni so bili: možnost božjastnih napadov (epilepsije, omedlitev, krči) se v roku nekaj dni po osnovnem cepljenju (ošpice-rdečke-mumps in tetanus-davica-otroška paraliza) poveča kar za trikrat. Identificirali so še štiriintrideset »stranskih učinkov« cepiv, od astme, diabetesa, izgube sluha, do nevroloških motenj, vključno z meningitisom in otroško paralizo. Grožnja staršem s kaznijo, ki ne dovolijo vbrizgavanje strupov - vakcine v otrokov organizem pa predstavlja kriminalno dejanje, precenjene dame in gospodje dr. medicine.



Tukaj je govora o drugih cepivih, in ne o cepivu proti gripi.  Če pa želiš ti lahko najdem tudi kaj o gripi, ni problema.  

Mogoče ti ne poznaš primerov, a zato še ne moreš trditi, da jih ni.  Jaz osebno jih poznam, drugače pa sem dala nekaj postov  prej tudi javni primer.

Zdravniki si tukaj dobro perejo roke, ko zboli nekdo za posledicami cepiva rečejo da to sigurno ni od cepiva, če pa zboli kdo od tistih ki ni cepljen, pa hitro rečejo da je zbolel, ker se ni cepil.

Če imaš rad sebe, daš nekaj na sebe in gledaš na to kar vnašaš v telo, tako pri hrani kot pri cepivih.  Kot pogledaš na sestavo jedi ki jo kupiš, moraš tudi vedeti, kaj ti vbrizgajo s cepljenjem v telo.

Če bi bila cepiva neškodljiva in koristna bi se cepila tudi jaz, a žal ni tako.

Zdravniki se igrajo boga in se delajo kot da imajo rešitve na vse probleme a jih nimajo, ko uspejo zatreti eno bolezen, s tem povzročajo  drugo.

Lep pozdrav