Heisenbergov mikroskop deluje tako, da opazujemo nek elektron. Za opazovanje uporabimo foton. Če ima foton veliko energijo, bo zelo premaknil ta elektron. Če ima malo energijo ne bo natančno lociral lege.
Ta mikroskop zagovarja stališče, da je tam elektron že od prej, le videti nismo mogli njegove točne lege in hitrosti, ker smo ga zmotili z opazovanjem. To so torej skrite spremenljivke. interpretacija Bellove meritve pa pravi, da te točne lege in hitrosti ni.

Zdi se mi, da z razbitjem stekla zagovarjaš Heisenbergov mikroskop. To si zagovarjal tudi zgoraj z s spodnjim "" odstavkom:

"Kadar želimo nek objekt opazovati, ga moramo najprej nek način osvetliti.
Torej moramo na njega vplivati ali z bombardiranjem s fotoni ali s kakšnimi drugimi delci, ki se vrnejo z informacijami nazaj k nam v oko ali v merilni instrument. Problem pri opazovanju kvantnih pojavov pa je v tem, da se z bombardiranjem tako majhnih objektov spremeni tudi stanje opazovanega objekta. Vpliv merilnih pripomočkov na kvantne pojave ni več zanemarljiv, kot je bil zanemarljiv pri merjenju velikih objektov. "


V vakumu tudi nastajajo osnovni delci in se spet inhalirajo, torej ta princip lahko prenesemo na vse. Tako meritev (in ta je zelo verjetno tudi zavest - moja 1.predpostavka) ustvarja vse parametre materialnega sveta.

Tu še spremenim interpretacijo kvantne mehanike, da to kreiranje postane še bolj razumljivo. Torej te zavesti "materialnega sveta" so naključne in dajejo kvantno naključnost.
Večje zavesti v biološkem svetu pa zmotijo to naključnost. To je moja druga predpostavka. To motenje kvantne naključnosti v biološkem svetu pa je težko preveriti, dokler ne bo večjih kvantnih računalnikov, da bomo kvantne pojave lahko opazovali direktno, ne preko posrednikov. Naprimer kolaps valovne funkcije ponavadi sproži že merilna naprava, ne naša zavest.

kako pa nastane zarodek iz katerega potem "v neki točki" nastane zavest ?

Hari bol.

mind wrote on 24.03.2006 at 15:51:25:

Zarodek nastane po združitvi  spolnih celic, kar ima za posledico serijo zapletenih kemijskih procesov, zaradi katerih se začnejo celice po določenem programu deliti in specializirati. Program za te procese je zakodiran v molekulah DNK. Skratka, kemija na izredno visoki ravni ...

bardo:
Quote:



pa imajo te spolne celice v sebi življenje, ali so mrtve ?


Hari bol.

Argument o kvantni zavesti me močno spominja na krožni dokaz: predpostavimo da velja A, iz tega sledi A' in po veliko korakih preko A'' in B''''' in morda še C''''''''''''' pridemo spet do končnega rezultata A (čeprav bi si vse vmesne korake mirno lahko tudi prišparali).
Pri zavesti najprej predpostaviš, da obstaja zavest že na kvantnem nivoju in potem ob navajanju (nerelevantnih?) fizikalnih poskusov ugotavljaš, da iz tega lahko morda izpelješ zavest tudi na makro nivoju.
Zanimivo pa bi bilo šele, če bi lahko pokazal, da brez zavesti na kvantnem nivoju, ni mogoče razložiti zavesti na makro nivoju.

Sicer pa se mi zdi, da je velika zmeda nastala iz razumevanje besede opazovalec. Zdi se mi, da obstaja pri tebi skrita predpostavka, da je opazovalec lahko samo zavestno bitje, ne pa vsak sistem, ki na kakršenkoli način interagira z opazovanim sistemom (meje sistemov so lahko pri tem celo poljubne).  

lp bp

Se strinjam,verjeti v pravičnost države ali pravičnost religije=VERNIK.

Žalost je,da je ljudstvo v očeh religije ter države le sredstvo za dosego cilja,ne pa cilj.

Še bolj žalostno je,da ljudje tega ne spregledajo.

mind wrote on 24.03.2006 at 18:56:53:

Pred nekaj več kot štirimi milijardami let, ko je bila Zemlja še zelo mlada in v nastajanju, nedvomno ni bilo na njej še nobenega živega bitja. Zaradi visokih temperatur njenega površja in lave, ki se je pretakala po celotni površini Zemlje, ter zaradi pogostejšega bombardiranja iz vesolja (sončni sistem je bil takrat še v fazi nastajanja, kaj to pomeni je mogoče od daleč opazovati tudi v podobnih sistemih v vesolju, ki so pa v nastajanju v današnjem času) in kakršno koli življenje v takih pogojih ne samo, da se je težko začelo, še težje mu je bilo v takih razmerah obstati.

Življenje se je razvilo šele mnogo kasneje, ko so se v našem osončju in posebno na zemlji vzpostavile stabilnejše in ugodnejše razmere za take kemične reakcije, ki so lahko sproducirale vedno zapletenejše molekule z lastnostmi, ki so bile vedno bolj podobne tistim, ki jih danes poznamo v organski kemiji.

Zelo verjetno so se podobni procesi poskušali vzpostaviti tudi na drugih planetih našega osončja (najresneje osumljena kandidata sta Mars in Venera), vendar razmere tam očitno niso postale dovolj ugodne, da bi kemični procesi lahko začeli proizvajati tako zapletene molekule, da bi jih lahko privedlo v organske sfere, torej do življenjskih oblik, katerih najpomembnejša lastnost je samoreprodukcija vedno bolj zapletenih struktur.

Še enkrat bi ponovil, da gre tu za procese, ki niso stari le nekaj tisoč let, ampak se razvijajo že milijarde let.

Za razvoj teh struktur do današnjega stanja so bile torej naravi potrebne milijarde let, zato je dokaj komična nepotrpežljivost, s katero se od znanstvenikov pričakuje, da te iste procese v laboratorijih uspešno ponovijo že kar v nekaj desetletjih. Najprej je seveda potrebno te procese dodobra spoznati in jih razumeti, šele potem pride na vrsto tudi izdelava potrebnih instrumentarijev, s katerimi bo mogoče te procese tudi ponoviti.

Vsaj s strani narave ni videti nobenih zavor in ves material iz katerega so živa bitja zgrajena nam je na razpolago. Potrebno je le "malce" več znanja, dobršna mera radovednosti, pa malo manj zategnjenosti