|
iskalec(Guest)
Guest
|
BP:
Pri tem pa si se ti pravzaprav že strinjal, da je bolečina neka primitvna stopnja zavesti in trdim, da je bolečinski odziv mogoče simulirati naprimer v računalniku. Če pa s tem popolno virtualnim svetom nisi zadovoljen, pa lahko sestaviš robotka iz recimo lego kock z bolečinskim odzivom na določene stimuluse v tem svetu. V primeru, da trdiš, da takšna simulacija ne ustvari takšne primitivne zavesti, te od prej še vedno čakata dve zoprni vprašanji.
Iskalec:
Navidezna simulacija ne ustvari zavesti. Ločimo pa popolno simulacijo, kjer bi morali vključiti tudi kvantno mehaniko in ta ustvari zavest.
Nepopolna simulacija pa je nezavestna, ker čustveni odziv lahko nadomestimo z nezavedno reakcijo, vendar v grobem je lahko to na zunaj isto. Razliko pa na zunaj opazimo že, da je porabljenih dosti več materialov. Naprimer popoln nekvantni simulator človeka, bi bil dosti bolj masiven, kot človek.
Če ne razumeš kvantne fizike, pa je dovolj odgovor: »materija je živa in če v simulaciji to živost izkoristiš, je to analogno uporabi kvantne fizike.«
BP:
Heisenbergovo načelo je samo ena od lastnosti kvantnega sveta, Bellov pojav pa druga, nobena pa pravzaprav ne potrjuje niti ne zavrača obstoja sub-kvantne zavesti, kot tudi ne potrjuje in ne zavrača obstoja zelenih zamorkel (čeprav po mnogosvetni interpretaciji kvantne mehanike zelene zamorkle morda obstajajo v kakšnem od paralelnih svetov, česar pa za sub-kvantno zavest ne moremo trdit, saj se kvantna mehanika med svetovi menda ne razlikuje).
Iskalec:
Vzporedni svetovi so posledica (slabe) interpretacije kvantne mehanike. Po intuiciji in Occamovem rezilu so sumljivi in tudi kažejo na nepopolnost kvantne mehanike. Ko sem brezvzročnost zamenjal z zavestjo, ni tudi več potrebe po vzporednih svetovih. Z dodatno spremenljivko - zavestjo sem stvari samo poenostavil, poleg tega pa sem nekam vključil zavest, ki je tudi drugače nerazložen parameter, ki že obstaja.
Kvantna mehanika res ne dokaže, zato pa zelo nakaže obstoj zavesti. Celo testirati bi bilo možno. Sicer pa zavest se pojavlja v kvantni mehaniki že od Newmana.
T:
Nekonsistenten ostajaš v obeh primerih - ker nikjer nikoli ne moreš dokazati neke zavesti, ki ne bi bila vezana ne kak določen kos materije. Poleg tega pa gradiš na napačni predpostavki - tudi kvantno mehaniko interpretiraš samo v tem smislu, da vse izvira iz zavesti...
Iskalec: Tu sem opisal dve materiji, točneje informaciji (kolapsirano in nekolapsirano). Kolapsirana je podobna nezavesti materiji.
Točneje rečem, da vse izvira iz kolapsa valovne funkcije. Zato ločujem v kvantni mehaniki dva dela: napovedljivi (fizikalni) in nenapovedljivi brezvzročni (zavestni del).
Materijo sem opisal, kot živo (saj ima smisel samo v zavestnem dojemanju) in ta sestavlja zavest in obratno zavest kreira materijo.
To je dualizem, vzet že iz fizike in ni nič na zunaj nefizikalnega in nasprotnega fizikalnim zakonom.
T:
Še več - dandanes vemo, da etike, ki so utemeljene na religijah nujno vodijo do novih sporov, in do dejanj, ki jih ne moremo več etično upravičevati (religijske etike lahko opravičujejo vsako še tako sprevrženo dejanje narejeno v imenu vere...).
Iskalec:
Danes, ko se vse bolj razvija in časti tekmovalnost in nealtruizem za vsako ceno, se vidi, da etika propada. Nosilci teh idej so predvsem ateisti.
Sicer pa dejanja ateizma (komunizma) v prejšnem stoletju so bila vsaj dovolj huda tudi v primerjavi z religijskimi problemi. Naprimer Stalin, Kampučija, Kitajska. Nasproti je bil Iran in Iransko-Iraška vojna, ki pa ni imela vzrokov samo v religiji.
Bardo:
Hm, kaj bi še pripomnil h kvantni mehaniki in njeni subjektivnosti,
... aha, dimenzije menda sploh niso samo 3, ampak jih je kar 11
(glej teorijo strun, ki zaobjema tako kvantno, kot relativnostno teorijo in združuje vse štiri sile v eno)
Iskalec:
Vendar superstrunska teorija je samo predpostavka in te dimenzije še vedno premalo razloži.
Bardo:
Še enkrat bi ponovil tole vprašanje? Ob predpostavki, da obstaja zavest že na kvantnem nivoju, ali naj to pomeni, da kvantni nivo ni fizikalni (materialni) ali kako? Če je tudi kvantni nivo fizikalni (in ne duhovni, pa karkoli naj bi že to pomenilo), kako se je pa potem zavest znašla v tej kvantni materiji? Ali je morda v kakšnem od kvantnih teoremov že predpostavljena zavest?
Iskalec: Tu sem kvantno brezvzročnost spremenil v zavestnost. Približno lahko rečemo, da je fizikalni nivo tisto, kar je napovedljivo, izračunljivo. Ne vem, kako misliš predpostavljena? Definicijo zavesti omogoča brezvzročnost, predpostavljena pa je bila že od Newmana, ki je rekel, da zavestni opazovalec povzroči kvantni kolaps.
Bardo:
Ali pa gre le še za eno "tolmačenje", kot bi lahko tolmačili, da je tudi v vsaki solati nekaj zavesti, saj, če solate ne gleda noben zavestni opazovalec, solata pravzaprav sploh ne obstaja ...
Iskalec:
Kvantna mehanika pravi, da stvar ne obstaja, če je ni možno opaziti na noben način. Solato pa je možno opaziti. Zato tudi obstaja kvantna dekoherenca, ko veliki predmeti ne morejo vzrtrajati v kvantnem stanju, saj se opravi meritev in zato kolaps. Rezultat te meritve lahko opazimo takoj ali pozneje, ali pozneje z detektivskim delom.
Bardo:
Ker je makro nivo posledica dogajanj na kvantnem nivoju, delujejo tudi možgani brezvzročno (sicer pa teh dveh nivojev načeloma tako ni dobro ločevati, mar ne?)
Iskalec:
Kar je brezvzročnega v delovanju možganov, so odločitve in zavest. Vendar brezvzročno samo glede fizikalnih meritev. Seveda ne vse odločitve, notranje in zunanje okolje nas vodi, toda v odločitvah je tudi svobodna volja in ta je tista iz kvantne mehanike.
Hvala za nov miselni tok, ki ste mi ga sprožili.
|
Home
Pages: 
