Quote:Tisto, kar sem zadnjič napisal, je jamral znanec, ki je ravnokar odprl okulistično privatno prakso. Trenutno si ne more privoščiti investicije v operacijsko dvorano, zato operira (in ordinira, da lahko operira) tudi v lokalni bolnišnici, da ne pride iz vaje. Pri tem pregleda dvakrat več pacientov kot kak njegov redno zaposleni kolega, pa ima še vedno petkrat daljšo čakalno dobo za svojo ordinacijo. Za tisto operacijo, ki jo je navajal kot primer, ki sem ga povzel, pa dobi kot operater od bolnišnice plačano celih SIT 1.200,00 (kar lahko dokaže tudi z računom).
Zato zdaj mene močno zanima, kaj je tisto, nad čemer tako zavijaš z očmi.
lp bp
ugotavljam, da sem slabo prebrala tvoj post
liberalizacija priznavanja tujih dipom.
Kolega se je poročil z Brazilko - zobozdravnico, ki je imela v Sao Pavlu svojo zobno ordinacijo okoli 6 let. (puls cel kup diplom s praktičnih seminarjev)
Pri nas ji niti diplome na stomatologiji niso hoteli priznat. Skupni stroški z vsemi prevodi so se povzpeli na okoli 2.000.000,00 SIT. Efekta pa nobenega.
(Taista ženska je bila močno začudena, da Slovenci za bele plombe doplačujemo, saj so sive in bele stroškovno izenačene).
Punco od mojega brata, pa že danes boli glava kako bo zgledala nostrifikacija diplome Zadrebške medicinske fakultete pri nas. (Za ambulantne zdravnike so kriterije nekoliko spustili, za vrhunske recimo ortopede, ki bi utegnili zamajat monopol slovenskih ortopedov), pa imajo fine ovire.
Vsekakor ne mislim, da bo liberalizacija dala učinek čez noč. Za začetek bi jaz uvedla poenostavljen postopek povrnitve stroškov, če zdravilo/poseg kupiš v tujini. (Seveda le do višine stroškov, ki jo naš Zavod prizna pri nas). V primeru zdravila za artritis, bi to pomenilo za Zavod 4500 $ prihranka, oziroma za tiste, ki niso v skupini "izbrancev", bi jim tudi povrnitev (participacija) cenejšega zdravljenja, ki stane okoli 1000$/letno, precej olajšalo dostop do dražjega zdravila (doplačilo 4500$ je vseeno manj kot polno plačilo 5500$).
Skratka, kupovanje pri poserdniku, ki za zdravilo zaračunava socialnemu fondu 10.000$ bi se hitro nehalo.
S tem sem ti upam da odgovorila tudi na trditev o smotrnosti investiranja v slovensko zdravstvo. Možno je tudi, da slovesnki potoršniki emigrirajo tja, kjer so stroritve cenejše.
To se recimo trenutno že dogaja pri umetnih opolditvah, ko pari izkoristijo vse 4 brezplačne postopke. Ti pari predvsem hodijo v Beograd, Prago in Bratislavo. Cene postopkov umetne oploditve so bistveno nižje kot pri nas.
Home
Pages: 
