t wrote on 11.11.2005 at 09:08:56:


Seveda ma svojo bit, ki nastopa nasprot nas kot objektivno dejstvo, ki ga subjektivno  interpretiramo. Amak tud to objektivna realnoist sama ni nč drugega kot  vsakokraten splet intepretacij (osebnih/kolektivnih, zgodovinskih/aktualnih). Sicer avtonomen in kot tak bit, a vendar plod interkacije.

gape wrote on 11.11.2005 at 10:13:53:



Kakor hitro nečemu rečeš ne, ma to moč nad tabo.  

Sprejemanje razumem, da sprejmeš tudi, če obsojaš, tudi če sovražiš... Ne izključuješ skratka.

Toni_Zamene wrote on 11.11.2005 at 09:16:57:



Razumevanje delovanje možganov je posledica našega  razumevanja celovitosti sploh. V razumevanju delovanju možganov se tako vedno odslikava naše razumevanje vsega drugega, tko da možgani so po eni teoriji lahko  delovno orodje uma, po drugi organ za zaznavanje božjega ali pa opravljajo predvsem vlogo  okrasnega (seksulanega) organa podobnega  pavjemu  repu in  zato namenjenega predvsem  očaranju  sočloevka.

Lilith wrote on 11.11.2005 at 11:39:54:


Jest bi tko kot gape reku, daj  učenje sprejemanja že sam dilaog/izpraševane o tej temi ne glede na to, a gre za osebno  izkušnjo ali teorijo. Dialog, ki  vedno novo ciklira,  dokazuje,  da teorije o neobstju ali nesmiselnosti sprejemnja  ni mogoče do kraja pobit  z  drugačno osebno izkušnjo in obratno, da bi blo z  močjo teorije možno pobit drugačno osebno izkušnjo. Pr men se itak dogaja, da ko je  osebna izkušnja taka, da zbudi dvom v možnost/smsielnost sprejmanja  v teoriji skušam najt možnost/smisu in obratno, ko v  teoriji zmanjka podlage se oprem na osebno izkušnjo. Tko da vprašanje možnosti/smislenosti sprejemnaja je v  očitno vprašanje vere, verska vprašanja  itak stvar cikličnega  izpraševanja brez enozančnih odgovorov.

ARS wrote on 11.11.2005 at 09:41:51:



Gre za dve plati istega kovanca: sprejemanje nekoga, brez odobravanja, da je tak kot je, je popoln nesmisel in dejansko ostane na ravni performativne izreke: "Te sprejmem takega kot si, samo odobravam pa ne tega, da si tak kot si." (bi gape reku, da ne moreš govoriti sprejemnju nekoga, dokler ga ne spustiš na svoje dvorišče - meni je bolj všeč ta, da sprejemam vodo v čevlju, odobravam je pa ne)


Če smo pri Francozih, oni najbrž popolnoma sprejemajo ekipco, ki se je priselila (so jim dali stanovanja, podporo, šole, vse kar dobijo ostali Francozi...), vendar pa pač ne odobravajo, da bi oni lahko bili isti Francozi. Glavni problem pa je seveda v tem, da ni dovolj rib za vse, ki bi radi lovili, zato pač eni francozi lažje lovijo, drugi francozi pa težko pridejo do svojih rib.

za širši pogled
sskj sekcija:
sprejemanje -a s (e) glagolnik od
sprejemati: sprejemanje daril,
podkupnine / sprejemanje predpisov,
zakonov / sprejemanje gostov, strank /
sprejemanje novih delavcev v delovno
organizacijo / kritično sprejemanje
umetniških del / sprejemanje energije,
toplote / sprejemanje dražljajev /
sprejemanje televizijskega programa

sprejemati -am nedov. (e)

1. z izražanjem svoje volje delati a) da
preide k osebku, kar mu kdo daje,
ponuja: sprejemati darila, denar,
podkupnino / pismene prijave
sprejemamo do petnajstega aprila /
sprejemati različne funkcije b) da kdo
(lahko) uresničuje, kar želi v določeni
zvezi z osebkom uresničevati:
sprejemati pomoč, povabila / sprejemati
gostoljubje, prijateljstvo c) da postane
kaj veljavno: sprejemati stave /
sprejemati odloke, zakone

2. delati, da kdo (lahko) pride k osebku,
navadno za krajši čas in z določenim
namenom: sprejemati goste;
gostoljubno, prijazno sprejemati / danes
pacientov ne sprejemajo

3. navadno v zvezi s s, z delati, da je kdo
ob svojem prihodu deležen tega, kar
izraža dopolnilo: sprejemati koga s
smehom, ekspr. z rožami

4. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje
vključi z določenim namenom a) navadno
s prislovnim določilom: v tej organizaciji
sprejemajo nove delavce; na šoli
sprejemajo učence z dokončano
osemletko / sprejemati na stanovanje b)
z glagolskim samostalnikom: sprejemati
obleke v čiščenje; sprejemati kaj v
popravilo

5. delati, da pride kaj v zavest in
postane njena sestavina: sprejemati
nove ideje, teorije / sprejemati besede iz
tujih jezikov // soglašati s čim, upoštevati
kaj: sprejemam vaš predlog, zahtevo /
sprejemati družbene norme / sprejemati
rezultate ankete s pridržki

6. imeti, izražati pozitiven odnos do
kakega (umetniškega) dela: nekateri so
roman sprejemali, drugi odklanjali /
gledalci so sprejemali njegove filme z
navdušenjem

7. s svojimi lastnostmi, dejavnostjo
omogočati a) da kaj prehaja k osebku:
sprejemati energijo, toploto; sprejemati
in oddajati / rastline sprejemajo hranilne
snovi iz zemlje črpajo, dobivajo; les
sprejema vlago vpija, vsrkava b) da kak
pojav v stiku z osebkom povzroča
določen drug pojav: antena, radijska
postaja sprejema signale / celice
sprejemajo dražljaje

8. z radijskimi, televizijskimi napravami
delati, da kaj postane zaznavno:
sprejemati obvestila / sprejemati
televizijski program // ptt zapisovati
sporočilo, posredovano na daljavo z
Morzejevimi ali analognimi znaki:
radiotelegrafist sprejema in oddaja
sporočila / sprejemati Morzejeve znake
spreminjati oddajane električne, svetlobne,
zvočne signale v Morzejeve znake pri
posredovanju sporočila na daljavo

* fiz. sprejemati elektrone; rad.
sprejemati spreminjati električne signale, ki
jih prenašajo elektromagnetni valovi, v zvok,
sliko

sprejemajoč -a -e: poslušal jo je, z
navdušenjem sprejemajoč novico

sprejeman -a -o: z odporom
sprejemana zahteva


uživajte!

titud wrote on 11.11.2005 at 09:53:11:




Če gremo na realnost, je njeno bistvo v tem, da brez nje ne bi bilo nobenega vsakokratnega spleta interpretacij - ni interakcije česarkoli, če ni tistega, o čemer naj bi interakcija bila.



uživajte!

t wrote on 11.11.2005 at 13:46:55:


Z neodobravnje dejanj svojega otroka v ničemer ne pogojuje sprejemanja otroka v celot. In obratno, lahko dejanja tud odobravamo, pa ga ne sprejemamo.

Hočem povedat, da je odobravanje/neodobravanje le taktika, podrejena učenju  sprejemanja kot celovite življnjske strategije. Odobravnje/neodobravnaje ne more bit samo seb namen, namen je lahko le  enotnost obojega.  

Quote:


Jeba je v tem, da francozi do tujcov doslej praktično sploh niso imel odnosa,  niso njihovih dejanj niti   odobraval  niti neodobraval. Šele ko so se ti pobunili, so francozi začel s procesom sprejemanja, ki vključuje tako  odobravnje kot neodobravnje.

t wrote on 11.11.2005 at 14:09:37:


Lep primer realnosti kot spleta  interakcij je orvelovska realnost v letu 1984, v kateri se preteklost z ineteracijo velikega brata fizično sproti spreminja tako, da ustreza njegovi konstrukciji prihodnosti. Ko junak ineteratira s tako realnostjo, izgubi praktično vsako  osnovo, s katero bi lahko interaktiral, zato izgublja motiv za interakcijo in se navadi sprejemat tako realnost neinteraktivno, kar je bil tud  namen velikega brata.