David
Ex Member
|
Nek moski in njegov pes sta hodila po cesti. Moski je uzival v razgledu, pa > je ugotovil, da je mrtev. Natanko se je spomnil, kako je umrl in da je tudi > pes, ki ga je spremljal, ze nekaj let mrtev. Zanimalo ga je, kam ju pelje > pot, po kateri sta sla. Cez nekaj casa sta prispela do visokega zidu iz > belega kamna, ki se je vil ob cesti. Na vrhu dolgega hriba je bil zid > prekinjen z visokim obokom, ki se je blescal v soncu. Ko je stal pred > obokom, je v njem videl prelepa vrata iz biserov. Cesta, ki je vodila do > vrat, je bila iz cistega zlata. S psom sta se priblizala vratom. Ko sta se > priblizevala, je moski opazil nekoga za mizo ob vratih. Ko je bil zadosti > blizu, je vpra¹al: > "Oprostite, kje pa sva?" > "To so nebesa, gospod," mu je odgovoril drugi mozakar. > "Wow! Ali imate mogoce malo vode?" je vprasal moski. > "Seveda, gospod. Kar vstopite in takoj vam bomo postregli z mrzlo vodo," > mu > odgovori in vrata so se pricela odpirati. > "Lahko moj prijatelj tudi vstopi?" pravi moski in pokaze na psa. > "Zal gospod, a ne sprejemamo domacih zivali." > Moski je pomislil za trenutek in se nato obrnil, se vrnil na cesto in > nadaljeval pot s psom. Po dolgi poti na drugem visokem hribu sta prispela > na prasno cesto, ki je vodila skozi vrata, ki verjetno nikoli niso bila > zaprta. Ograje okoli vrat ni bilo. Ko sta se priblizala vratom, sta notri > videla moskega, ki se je naslanjal ob drevo in bral knjigo. > "Oprostite!" je zaklical moski bralcu, "Ali imate malo vode?" > "Seveda. Tam je pumpa s cisto vodo." je pokazal na kraj, na katerega se ni > dalo videti z zunanje strani vrat. "Kar naprej." > "Kaj pa moj prijatelj?" je popotnik pokaza l na psa. > "Ob pumpi bi morala biti skleda." > > In popotnika sta vstopila. Res sta nasla staro pumpo in ob njej skledo. > Moski je > napolnil skledo in najprej sam popil vodo, nato pa je dal vodo se psu. Ko > sta se odzejala, sta se vrnila k moskemu ob drevesu, ki ju je sedaj ze > cakal. > "Kje pa smo?" je popotnik vprasal. > "To so Nebesa," je bil odgovor. > "No, to pa je cudno," je rekel popotnik. "Tudi mozakar dalec nazaj je > povedal, da so tisto nebesa." > "Ah, mislite tisti kraj z zlato cesto in bisernimi vrati? Ne, tisto je > pekel." > "Ali vas ne razjezi, da se oni sami oklicujejo za nebesa kar tako?" > "Ne. Saj razumem, zakaj tako mislite, a mi smo prav srecni, da nam izlocijo > ljudi, ki bi za sabo pustili najboljse prijatelje."
mejl
|