sej veš kako gre z usemi stvarmi, ki bi jih najbl radi... počas z odnosi je tud tak, use gre počas, učas rabiš par let, da z nekom tolk daleč stik navežeš, da lahko rečeš, ja to je pa moj prijatelj... ker se po koščkih zaupamo pa mejhne korake delamo drug do druzga. pa sej po svoje je prav tako. hitr dobljeno, hitr zgubljeno.
tud ne gre tako, da si rečeš, jest bi pa rad mel odnose, da ne bi sam bil pa da bi se normalnega počutil, se mi zdi da se odnos z nekom začne, k začneš v nekega človeka vlagat pozornost, ker te zanima, kdo je pa kaj dela pa zakaj to dela tak in ti je fajn človek sam po sebi, ne da bi od njega kej hotel. Takih ljudi, ki so ti zanimivi gotovo imaš nekaj okrog sebe, samo izbrat jih moraš iz množice.

pa tud -  tolk slab sogovornik pa res nisi, tukej se z nami pogovarjaš že par dni, pa še nisi živcev izgubil

ej lavit,

jaz te tako razumem, resnično

če te zapusti eden od staršev, se to v otroško dušo vpiše kot pečat, ki ga je z odločitvijo, da se ga rešiš seveda mogoče izbrisati ali vsaj minimalizirati njegov učinek

tak pečat pusti posledice občutka nevrednosti, sploh pa odvisno kako se odhod starša zgodi, a kaj razloži, ali ima kaj stikov kasneje in tako dalje, čeprav otrok pravzaprav tega niti nikoli do konca ne more razumet

mogoče je še tisti otrok v tebi, ki se počuti tako osamljenega in zapuščenega

in osamljene in zapuščene se lahko počutimo tudi sredi množice ljudi

zbral si veliko moč, da si se odločil spremenit način življenja in jaz mislim, da si na dobri poti

ta odločitev je gotovo tudi pomenila dejanske spremembe v tvojem življenju, se pravi neki rezultati so že

vse ostalo pa še pride z vztrajanjem

"Prosite in boste dobili; iščite in boste našli; trkajte in odprlo se vam bo." (Mt,7)

prijatelje boš lahko našel tudi v svojem delovnem okolju ... nam, ki smo dali že nekaj preizkušenj v življenju skozi, pomeni zaupati nekomu pravi podvig, a verjemi, da se splača

za vse zamere, ki jih morebiti še nosiš v sebi, sem jaz "odkrila" neko blagodejno zdravilo in sicer je to blagoslov

se pravi, da vse ljudi, na katere pravzaprav nimamo vpliva ali so v preteklosti odigrali v našem življenju takšno vlogo, da so nas s čim prizdeli ... blagosloviš

vsakega posebej in sproti

na tvojem mestu bi blagoslavljala v mislih tudi delovno okolje v katerem se giblješ in vse ljudi s katerimi si "padel" v konflikt; se pravi: "Blagoslavljam ..... "

morda je čas, da pustiš preteklost za seboj, se odrešiš zamer in potem se bo sprostilo veliko nove enrgije in prišli bodo dobri ljudje v tvoje življenje

odločila sem se, da ti tako povem stvari, ne vem, ne poznam te, morda se ti bo zdelo brezveze

vsekakor pa, če se soočaš s hudimi stiskami, ti tale pogovor preko foruma niti ne bo tako zalegel, kot ti bo živ pogovor s kakšnim dobrim psihologom

dokler ne poskusiš, niti ne veš

če pa poskusiš, si pa daš vsaj eno možnost več, morda si odpreš neko novo perspektivo

vsekakor se mi zdiš take vrste človek, ki se ne pusti kar tako manipulirati, zato si lahko brez skrbi

no, za konec pa še to

nikar ne bodi tako tiho in priden

bolje je, velikokrat je bolje, če se zadeve sproti razrešujejo, saj ko zadeve še niso tako na kupu, smo se sposobni pogovarjat, največkrat, bolj umirjeno in konstruktivno

LP

sej tut men se zdi da sm neucakan. samo full je tezko prenasat svojo nesposobnost in nevem kaj naredit, da bi omilil. rad bi si pomagal, da mi nebi bilo tako zelo tezko. nevem ce veste kako je ce v druzbi ljudi, kateri naj bi "pripadal" ne mores nic rect. in kako je potem ko se ti posmehujejo, pomiljujejo, nimajo potrplenja ko se trudis nekaj povedat, si jim cudak, pol te mal zafrkavajo....in pol je vskic tezje stopit pred oci takih ljudi. rad bi se sprostil, rekel kaksno, pa sm napet in vse se mi zdi preneumn za rect. in tuki si ne znam pomagat.

bom pustil cas, casu in upal na najboljs.
* vec tekocine
* vec sporta
* vec siljenja med ljudi
* vec literature
sm se kaj pozabil?

odg siaj: s starsi sm se velik ukvarjal, sam se ne morem spomnit da bi mi odhod fotra pustil posledica. prej bi rekel ravnanje mame po odhodu fotra- spremenila se je iz osebe h kateri prides po tolazbo, v osebo k ne pozna milosti in nima razumevanja. pac ni imela besede k je bil se fotr. koncno je dobila krmilo familije v roke. Vse najbols za otroke, cetudi se ne strinjajo s tem,....bla bla. obema sm odpustil in se dobro razumemo in to ne igra vloge vec.

tih in priden - ma ni mi tezko delat za druge (rad pomagam) dokler se ne zacne izkoriscanje.
tih sm zaradi svoje sramezljivosti in nizke samopodobe. vecino se mi zdi preneumen da bi rekel, ce ze recem kaj potem je to v krcu zaradi obcutka da moram kej rect da nebom izpadel cudak (kar na koncu izpadem)

kaj me veseli?
*sport definitivno. sam je hecen, da se rad ukvarjam s sportom s katerim se - obozujem ga - sam glede na to da je ekipni mi je dosti tezje. paradoks? v prih. imam namen preizkusiti kaj novega - individualnega
*trava,...mmm
*racunalnik

lavit wrote on 21.05.2005 at 10:33:40:


ok, dobr da si spucal v zvezi s starši in da se razumete dobro  

(sej veš, glih vsevidka nisem    8) )

v zvezi s siljenjem za med ljudi -- ne, tud jaz se nebi silila, včasih paše bolj samota, včasih pa družba

jaz recimo, če se ravno znajdem v družbi z ljudmi in nimam kaj za povedat, sem pa pač tiho, pa kaj  

Itak, da Rugelj pretirava. Njegova motenost se mi zdi hujša od zgolj nevrotične.  Mene bi tak dril tudi ubijal - se mi zdi bolj beg od sebe kot pot k sebi. O njegovem "zdravljenju" imam pa tudi mnenje:

Lilith wrote on 18.05.2005 at 19:37:45:

Hehehe jaz sem prišel že do te meje zrolanosti, da se mi že kr j*ebe da sm zrolan.