Bardo_Thodol wrote on 18.05.2005 at 14:16:45:


Morda bi tvojo zmotno analogijo s srčnimi kirurgi lahko preprečila, če bi predhodno dodala, da Rugelj svojih pacientov ne ozdravi, pač pa zgolj en simptom nadomesti z drugim...torej odvisnost od alkohola nadomesti z odvisnostjo od drugih vrst aktivnosti(tek, planinarjenje, knjige), še najraje pa kar  z odvisnostjo od Rugljeve persone per se.

Bardo_Thodol wrote on 19.05.2005 at 09:17:08:


A te smem razsvetliti, da planinarjenje/branje knjig ni enako kot odvisnost od planinarjenja/branja knjig.

Če bi bilo tako, bi bila jaz zapriseženi đanki.

hoj lavit

najprej, hvala ti, ker si z nami delil svojo izkušnjo

držim pesti zate, da se ti stvari v življenju začnejo obračat na dobro

tukaj na forumu, kadar se oglašam s kakšnim nasvetom, se oglašam v smislu nasveta človek človeku in veliko nas je, ki imamo takšne ali drugačne probleme in težave

več ali manj smo borci vsak zase, tolčemo skozi življenje in vztrajamo (korenina ne pozebe, to beri kot metaforo, ki je vzeta iz biološkega sveta, če to drži tudi v biološkem smislu, naj povedo pa strokovnjaki)

lahko mi verjameš (ali pa tudi ne) DA se, da se premagat mariskaj v življenju in ko gledaš stvari za nazaj, ne moreš verjet, da si včasih kakšnim stvarem pripisal tolikšen pomen

kakor sem prebrala tvoj začetni post, se sprašuješ -- ali gre pri tebi za depresijo ali socialno fobijo

no, te moram razočarati, na to vprašanje res ne vem odgovora

vendar, tako kot si stvari predstavil, se mi zdiš zelo priseben, morda malček preveč samokritičen, skratka v bistvu človek z zdravim, vitalnim jedrom

in ti svetujem, da se oprimeš tega tvojega vitalnega jedra, morda bi bilo dobro, da se tudi manj sprašuješ o tem, kaj je s teboj narobe, temveč to, kaj je s teboj prav, kaj je tisto dobro, tisto posebno, kar lahko okolju v katerem prebivaš, podariš, pokloniš

***sm ze cisto brez idej kaj bi se lahko, da bi se popravilo. Vem da se moram vzljubiti, misliti pozitivno,...pa kr ne gre. razmisljam o psihiatru, pa ni denarja. ce mi lahko kako pomagate prosim ***

denar. poskusi gledati na denar kot energijo

energijo, ki teče, se pretaka

zaupaj v ta tok in nikoli ne boš brez denarja

če si se zatrdno odločil za obisk psihiatra, ti naj denar ne bo izgovor

kakor je povedala Lilith, tudi delajo na koncesijo

tudi tukaj na forumu so se oglasili ljudje, ki so izpričali svoje pozitivne izkušnje s psihoterapijo

jaz bi na tvojem mestu sprejela pomoč, ki ti jo nudi  Lilith (da ti posreduje ljudi, ki v tej stroki delajo dobro)

in če tudi boš dal kakšen prispevek v obliki denarja, vedi, da bo prišel k tebi ta denar nazaj, povrnilo se ti bo v takšni ali drugačni obliki

ali pa: če se boš zatrdno odločil, da boš sprejel takšno obliko pomoči (ali kakšno drugačno) potem bo tudi ta denar, če bo pri tem potreben, prišel v tvoj objem, vrejemi in zaupaj

vsak tok energije dobro steče v procesu darovanja in sprejemanja - (beri v pomenu: sprejemanja darov)

eno posebno kvaliteto gotovo imaš:

*Trpijo me samo zaradi mojih dobrih predstav.*

pri tem pa bi jaz nadomestila besedo *trpijo* s *sprejemajo*, ja celo *radi* te imajo v svoji sredini

če se pojavijo kakšne kritike iz njihove strani, jih jemlji kot dobro znamenje, ker ljudem, če jim je vseeno zate, če te ne marajo, potem tudi "kritik" ni

s pozitivnim razmišljanjem in sprejemanjem sebe je tako: nekaj časa vedno traja, da se stvari manifestirajo tudi materialno ali pa kot blagodejen vpliv

vse kar je, je vredno vztrajati, zaupati in verjeti, pa če tudi se na prvi pogled zdi, da gre vse narobe

po navadi je tako, da tik pred blagodejnimi pozitivnimi spremembami gre vse narobe ... stvari se z neko nenavadno težnjo zgoščajo in vse izgleda kot kaos

**sam pol pride izkoriscanje, nespostovanje**

ljudje smo takšni kot smo, svet je takšen kot je

ne prav grd, pa tudi ne preveč lep

konfliktnih situacij se bi bilo možno izogniti le z skrbno izbranimi razsvetljenimi ljudmi okoli sebe ali pa v popolni samoti

ker živimo v našem vsakdanu in okolju kot je, lahko kaj blagodejnega zase storimo le, če v določeni meri spremenimo zorni kot gledanja na ta svet, predvsem pa ga sprejmemo takšnega kot je

najprej in predvsem pa: spoštovanje sebe, kar  seveda tudi ne pomeni, da te drugi avtomatično potem spoštujejo, pomeni bolj to, da tudi v konfliktnih situacijah nimaš tistega zoprnega občutka, kot da si izkoriščan in nespoštovan

še enkrat, lavit, želim ti vse dobro

in te lepo pozdravljam

(siaj, ki tvega, da jo bodo strokovnjaki raztrgal  )

Trava je blažila tvojo tesnobo. Sam sebi si bil na nek način psihiater, ko si si jo doziral. Prekinitev drogiranja je povzročila ponovno preplavljenost s tesnobo.

Daj kaj več povej o svoji socialni mreži. Prijateljev, praviš, nimaš. Kaj pa sorodniki? Obstaja kakšna oseba, ki ji zaupaš?  Pa o svoji primarni družini - še živite skupaj, kakšni so odnosi?
Pa če v življenju obstaja karkoli, kar te veseli? Za tisti šport je videti, da ti ni do njega, saj praviš, da se v to bolj siliš. Kakršnikoli interesi torej, nekaj, pri čemer si s srcem - obstaja kaj?

Lilith wrote on 18.05.2005 at 19:37:45:


u bistvu ne, ampak napolni cas, ki ga je alkoholik prezivel v omami z aktivnostmi, ki se vsaj meni zdijo moje naravno stanje (branje, fizicna aktivnost, spolnost, ucenje, sedenje na obali in vdihavanje morskega zraka pomesanega z vonjem po boru)

kaj jaz vem, moje srecanje z alkoholiki je bilo prevec ... da ne bi imela prilike videti igre ubijanje casa in bezanja pred sabo ...

Lilith wrote on 19.05.2005 at 22:17:20:


jaz tudi      

toda Lilith ti ze imas zivljenje in vsebino in ce bi ti na to vsebino morala aplicirati se Rugljevsko solo bi res rabila 48 ur

pretiravam? mogoče. nevem vec.

izkoriscenje, nespostovanje.... v svojem bitu sm prijazen in priden, sam tih in vse pritrdim (hocm biti vsecen, zelim si prjatla) in to veliko ljudi vzeme za slabica. pol se mi pa strga,...

vem sam dejstva. in dejstva so da nimam nikogar. ker sm sam tako hotel, saj sm raje kadil in bil v svojem sanjskem svetu. Pac trava ni druzbeno sprejemljiva. kadit sm zacel pr 17 redno, vsak dan od jutra do vecera zviznen,...tko 3 leta. od 20 najprej se jo probavam odvadit (ko sm dobil sluzbo) in prva 3 leta sm si vsakic k sm se zviznu govoril kva sm neumen, zakaj, jutri neham in tko vsak ljubi dan k sm kadil (360dni/let). in pol k sm se koncno sprjaznu da sm zasvojen in zacel spodbujat dobre stvari (koncal solo, sport) mi je uspelo delati tedenske pavze....tko 3 leta do pred krakim, k mi je dopizdil, k mi je sekira padla v med (sluzba). sam mi je vsa ta leta izolacije pustil posledice in dejstvo je da se ne znam vec druzit z ljudmi. dejstvo je tudi da se drugi nocejo druziti z mano.  TO BI RAD POPRAVIL, pa nevem kako.

druzina je razpadla pr mojih 13 k je fotr odsel, je mati prevzela pokoncno drzo, sej ni nic, mi zmoremo. nobenih custev. mam se babico in sestro s katero se ne razumem najbolj (itak odseljena) . in to je to. pa to je ze druga tema.

cike se kadim, po travi nimam vec zelje, sam iz izkusen vem da k se mi zalomi,...upam da ne vec.

dejstvo je da se moram nauciti komunikacije z ljudmi in tuki sm zgublje. mogoce sm neucakan, saj ne kadim sele 3 mesce, sam ze doooolgo nism uspel uzpostaviti kaksne veze. kakorsne koli.  to so dejstva.

pretiravam?