ej, v tem nisi sam. tud jst sem imela podoben, mogoce se bolj potenciran problem...
bistvo je, da mors nujno zacet delat na tem... nenehen stres te lah pripelje do bolezni in verjemi, da tega res noces, ker potem bos pa mel celo stalo...
cesa se bojis? bojis se sebe.
ne upas se izrazit. nenehno ocenjujes sebe skozi mnenja drugih... in itak pri tem pozabljas nase.... kaj pa ti mislis o sebi? igras v sportu zato, ker te veseli, ali zaradi drugih?
vglavnem... mors zacet delat na seb, sej to ze ves. kot je ze devi napisal, se moras nehat upirat temu. sprejmi to, kar si.
ko te bo naslednjic strah, si ne rect "ne, saj nic ni, vse je v redu"...
ne! v mislih si reci "strah me je, ful me je strah, jebiga, me je pac strah"... slisi se bedno, ampak men pomaga:) poskusaj piti vodo po pozirkih, pobozaj se po roki... te zadevce ful pomagajo... kdaj pomisli, kako vredu si, da se imas rad... ze vidm da zavijas z ocmi, ampak te stvari so pomembne!
poskusi izraziti samega sebe, svoje mnenje, ne glede na posledice... magari pisi mal na pozitivke, pokomentiraj kaksno mnenje drugih etc.
pomemben je tud zunanji izgled. ce ti kaj na sebi ni vsec, popravi... obleci se tako, da bos zgledal dobro, da si bos sam sebi vsec...
glede odnosov z ostalimi pa... ko se bos zacel nehat ukvarjat z drugimi, in ko bos to nekaj casa pocel, takrat bodo ostali avtomatsko zaceli funkcionirati drugace...
ne rini se med povprecje, ker ves, da ne spadas tja! zakaj se bojis biti individualec?! zakaj je to kaj slabega... mislis, da ce bi bil v eni druzbi, ce bi te sprejeli, da bi bilo lazje... pa ne bi bilo, saj sam to ves. dokler sam sebe ne sprejemas, te tudi drugi ne bodo. zato se ne teraj za njihovimi priznanji. teraj se za tem, da bos dal priznanje sam sebi. pocni stvari, v katerih sam uzivas... pomisli, kaj tebe veseli, ne v katerih stvareh si dober v oceh drugih. in ce si dober v sportu, kaj je boljsega od tega, da si nase ponosen, da si das vrednost, da se nasmejes sam pri sebi... kaj te briga, kaj mislijo drugi, ce sam ves, da si ti pri tem dober. zato se tudi obnasaj tako!
pocasi poskusi vzpostaviti tiste na videz nepomembne medsebojne odnose... ce kadis npr. vprasas mimoidocega za vzigalnik, vprasas koga, koliko je ura... ce ti npr kdo stoji na poti, odlocno reces "oprostite, ampak a se lahko umaknete, prosim"... poklici v zdravstveni dom in vprasaj, kdaj dela tvoja zdravnica... pa ceprav ves, da ne bos sel k njej...pojdi kdaj v trgovino po zvecilne, pa ceprav jih ne rabis nujno... pojdi samo zato, da se navadis malo okolja...
jst sem s kolegom hodila vsake par dni v trgovino samo zato, da sem se navadila... sla sva skupaj, v stacuni sva sla vsak po svoje, potem sva se pa spet "nasla" in sla skupi ven... smeh:) ampak je pomagalo. ce imas koga, ki te stvari razume, mu / ji zaupaj, pa naj ti pomaga...
in ce ljudje govorijo da si nevem - kaksen, se ne pomeni, da je to res... ti si to, kar si.... ce bos se naprej iskal potrditev pri drugih, potem ti lahko zagarantiram, da bos se 7 let v isti moreci situaciji... ne glej naokoli s pogledom, ki samo isce, kdaj te bo kdo cudno pogledal ali se ti posmehoval... v zivljenju si na prvem mestu ti, ti in samo in izkljucno ti!
ne obremenjuj se torej z mnenji drugih, ampak raje pazi, da se ne bos spreminjal zaradi njih in da bos ostal zvest samemu sebi... dojami, da si super oseba, najdi svoje kvalitete in bodi ponosen na njih.
mogoce se ti bo zdel vse skupi banalno, ampak mors se zavedat, da si se v tole stanje pripeljal sam, kot sem jst tudi samo sebe. tko da si samo ti tisti, ki si lahko resnicno pomagas in se mors res odlocit za to, da bos neki naredu.