Jaz sem vedno bolj prepričana,da je vse nekako prirojeno in da ni vse v vzgoji, enostavno so moški bolj nagnjeni k aktivnosti in k vodstvu na vseh področjih, ženske pa k pasivnosti, podredljivosti in da pač to tako je.
Če samo opazujem živali. Kjer je leglo 4 mladičev, se bosta mlada samčka na veliko igrala, pretepala, ruvala, medtem ko se mali samički igrata manj zavzeto in manj grobo. Enako pri kravah - telički poskakujejo od jeze, ko jim vzameš prazno vedro, če te ujamejo, te stisnejo za prst al za rokav. Teličke pa to bolj mirno prenesejo. Mogoče ni ravno ok,da primerjam živali in ljudi,pa saj smo tud mi najvišje razvite živali. In tko bo, kot odloči petelin, vse kure mu sledijo, kakor se on premakne. Č se kera oddalji, jo koj naskoči
pa je že spet njegova. Ne vem, če ste kdaj to opazovali, resnično je.
Ko sem pazila gručo otrok eno leto, sem spodbujala deklice pri tekmovalnih igrah, toda ne...Ko so se utrudile poditi se za žogo, so posedle na klopce in konec. Dečki pa so imeli vedno več energije, nikakor niso hoteli sedeti in se pogovarjati, razen pri šraufanju avtomobilčkov, izdelovali so ne vem kaj vse, medtem ko so deklice opazovale, ali se igrale mirne igre. Kadar so se dečki sporekli, so se postavile na eno stran in branile.
Pa mi naj kdo pove, kako bi bilo možno VEČINO 4,5,6,7 letnih punčk vzgojiti v bolj podredljive, bolj mirne otroke? Zakaj je bilo potrebno pri fantkih te starosti vedno več vložene energije,da se jih je jaaaa zaposlilo in jim preusmerjalo pozornost, ko je njihova igra postala pregroba in zakaj je bilo potrebno več energije za delo z njimi, kadar so trmasto zagovarjali svoje želje in se nikakor niso hoteli podrediti? Veste, vsem fantkom pa se v otroštvu tudi ni govorilo : ti si vendar fant, ne bodi punčka, ne jokaj, raje mu vzemi igračo iz rok, ali ga zlasaj... In vendar so bile vedno deklice tiste,ki so rade sodelovale, uživale v mirni igri, pomagale ena drugi, medtem ko so dečki raje imeli hiearhijo, že pri njihovih 6 letih in če niso zmagali recimo pri Človek ne jezi se, so od jeze zmetali dol z mize, medtem ko so deklice v istem primeru,če jih je res prizadelo, jokale in rekle, da se ne bodo več igrale te igre. Pri dečkih je bila precej vidna težnja po dokazovanju, po premoči, po spoštovanju sovrstnikov in se je to kazalo prav fizično, medtem ko je bilo pri deklicah manj izrazito ali sploh ne.
IN TAKO JE TUDI KASNEJE V ŽIVLJENJU.
En Anglež je v filmu prikazal kulturne razlike med spoloma, pa je šel tud v otroštvo. Če deklica vidi mucka, si ga bo nosila po rokah in varovala in že tu se vidi potreba po ščitenju in varovanju,ki je nujna za kasnejše materinstvo. Fantek ga bo tud pobožal, toda ne s tako nežnostjo. Če deklica vidi konja, se ji zdi lep in rada bi ga pobožala...če mu blizu pride deček, bi rad videl samega sebe, kako ga je ujahal. Čeprav je ta Anglež večino razlik pripisal vzgoji, jaz še vedno mislim, da gre za prirojene lastnosti in navade, ki kasneje odločajo o vsem.
Poznam eno punco, ki se je dol dala z vsakim,ki ji je predlagal, zdaj ima pa že par let ponavljajoča vnetja,neko spolno bolezen. Na nasvet, naj se en čas ogiba spolnosti, rednega fanta nima, pravi,da ne more, ker ne zna reči NE, ker pol pa NJEMU TO NI PRAV. Halo...Takim ni pomoči. Same hočejo. Preko moških si hočejo dvignit samozavest, pač mislijo,da je njihova vrednost odvisna od tega, koliko bodo ugajale moškim. In imajo jo za kurbo valda. Ker se od žensk pač pričakuje, da bodo zveste. Če bi bil pa en moški takšen, pa bi bil mačo. Saj na koncu koncev imajo vsi nekaj od tega:)
Home
Pages: 
