sinjeoka wrote on 22.01.2005 at 11:38:19:


Vse je egič varjanta!

sinjeoka wrote on 22.01.2005 at 11:38:19:


Stvar matematike in racionalizacije. A si že slišala za medgeneracijski sporazum? Take stvari bo treba počasi na novo osmisliti. Velike rezerve so tudi v kmetijstvu. Treba je obdavčiti kurbarijo pa mamile pa religije...

sinjeoka wrote on 22.01.2005 at 11:38:19:


Tetk je po mojem izračunu več, precej več in niso vse samo na csd imaš tud druge tetke in strice.



uživaj!

gape wrote on 22.01.2005 at 15:11:33:


jep ...

lahko narediš recimo tole:
če hočeš izračunat koliko kora plačat delodajalec, če hoče študentu izplačat 150 000 SIT in koliko delavcu, ki je zaposlena za polni delovni čas direkt na račun...

ti lahko za študenta kar jaz pomagam ...

150 000 sit neto + 10% stroškov ŠS (15 000) + 20% DDV na koncesnino (3 000 SIT) = SKUPAJ 168 000 SIT

zdaj pa lahko ti narediš izračun za delavca


potem pa še naredi izračun za koliko naj se zniža prispevna stopnja za delodajalca če se delo študenta in delavca obremeni enako (torej da država dobi enako); ugotovil boš da tudi delodajalec ne plača prav več


tisto o vaši firmi glede vaših računalničarjev pa lahko narediš naslednji eksperiment:
Prinesi jim pogodbo za polni delovni čas, seveda z enako neto plačo, kot jo prejema do sedaj in formulirano tako, da je odpovedni rok za firmo 3 mesece (tako kot to zahteva zakon) in brez odpovednega roka za delavca (kar trenutni zakon dopušča) ... torej jim boš v okviru zakonodaje omogočil full vso socialno zaščito in vso svobodo.

... potem pa mi povej kdo je podpis zavrnil


res - a izobraževanje je pravica   dej mi potemtakem razloži v čemu je potem smisel sprejemnih izpitov, če ne ravno selekcije ?

se tudi strinjam, da študenti nimajo kaj delat, ampak da je njihovo delo zgolj študij - zato naj socialno ogroženi dobijo več kot le tisti mizerni drobiž s katerim si ne bodo mogli pomagat

eh, raj direkt ljudi vprašam, kokr ene cifre obračam

sinjeoka wrote on 22.01.2005 at 20:12:35:




Pri tem sporazumu me moti predvsem dejstvo, da ga nikoli nista podpisali obe strani: to je sporazum, ki je sklenjen brez podpisa in vsaj kar se mene tiče mu ne priznavam nobene veljave. Takšne anomalije bo potrebno odpraviti ali vsaj na novo osmisliti: pri čemer bi se UTD  lahko izkazal za dobro vmesno rešitev.

Miniranja takšnih zadev se je pač potrebno lotiti z močnim orožjem, še preden bo potrebno za kaj takšnega ukinjanje demokracije. Ker ko bomo enopetinjska družba, tedaj se lahko začne resnična štala.


uživaj!

sinjeoka wrote on 23.01.2005 at 13:18:23:



Zaradi mene lahko tudi med 10 generacijami, če ga določene generacije niso nikoli sprejele, potem je tak sporazum ničen, vsako govorjenje o njem pa zgolj metanje peska v oči - kot pravi stara modrost: bolje kamen v žepu kot pesek v očeh.


uživaj!

sinjeoka wrote on 22.01.2005 at 20:09:45:

ustava reče tkole

Izobraževanje je svobodno.
Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.
Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.
http://www.gov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/ustava/ustava_rs.html

če država NI ustvarla 'možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo' ... jest RES nism tuki za to da bom za to odgvoren.
sprejemnibrbemni me ne zanimajo, nimajo sploh veze s 'pravico do izobraževanja'.
razumem pa da nekdo ki bi hotu tm it, tm ne more, ker je preslab, zarad česarkoli že pač ... lahko pa se gre kamorkoli drugam izobraževat ... tm kjer ni sprejemnih izpitov npr ...

Preden zavzamem stališče do nečesa tko celovitga kot je utp, se moram po moje vprašat vsaj tole:  ali  sem lahko produktiven (se pravi sposoben ustvarjat neko presežno vrednost s katero sem soudeležen v ustvarjanju dobrin  v svoji  skupnosti)  ne da bi me v to gnala prisila (grožnja s prikarjšanostjo pri udeležbi v delitvi dobrin, ki ogroža mojo ekistenco) ali pohlep (želja pri udeležbi v dobičku, to je pri pridobivanju dobrin ne iz dela ampak iz lastnine).

Če pri sebi odgoviš z da, pol alternativne oblike distribucije dobrin kot je univerzalni temeljni dohodek v ničemer ne ogrožajo  tvoje ekistence in eksutence nobenga, ki pri seb najde enak odgovor. Osvobaja pa te pritiska  služenja lastnemu pohlepu ali prisilnega služenju pohlepu nekoga drugega, ki  nujno  hromi tvoje lastne kreativne potenciale in s tem tud tvojo lastno produktivnost.

Ravno alternativne  ideje kot je utp kažejo na to, da je kreativna energija posmeznikov, ki jo je (tega nima smisla zanikat) osvobodila  tud kapitalistična oblika proizvodnje s formalno induvidualno  svobodo,  presegla okvire poglepa kot glavnega motivatorja produkcije in da človek tolk 'odrastu', da je lahko kreativen in motiviran za produkcijo presežkov, ki ga delajo človeka,   tudi ob osvoboditvi suženjstva lastnemu pohlepu in pohlepu drugih.   

stane wrote on 25.01.2005 at 12:49:20:




DD je lahko ena od možnih rešitev, vendar pa je neustrezna, saj država ni (samo) podjetje, poleg tega pa bi s tem najbrž nastala tudi nova administracijska kolobocija, ki bi samo še povečevala število zaposlenih v administraciji.



uživaj!