zanimiva Bardotova pogruntavščina o mormonih ima namreč eno napako. Mormoni so mnogoženstvo dopuščali zato, ker so Indijanci ob osvajanju Divjega zahoda pobili mnogo moških belih zavojevalcev in so inteligentni mormoni pogrunatli, da za družine umrlih članov skupnosti nekdo mora poskrbet. Ko je "Indijanska nevarnost" prenehala, so mormoni, ali pa vsaj velik del odpravili princip mnogoženstva.

t-jeva pogruntavščina pa izhaja iz družbe, kjer ženske nimajo baš veliko besede o tem s kom se bodo poročile (zato pa so se žene mohamedancev iz ljubosumja baje rade polivale s solno kislino)


glede na to, da se vprašanje nanaša na problem partnerstva, torej na prostovoljni bazi temelječe skupnosti, ne razumem ravno najbolje zakaj fanta  v ta pojem vpletata prisilno mnogoženstvo.


Skratka ... možnost uspešnega partnerskega trojčka sicer obstaja, ama verjetnost je pa bolj majhna

saj poznate "it is possible, but not probable" ... ali teoretično je sicer možno, v praksi pa .... (o tem obstaja še ena urbana legenda)    

Samo pripomba na rob, trojček je verjetno v povprečju precej manj stabilna skupnost kot par.

Recimo, da je verjetnost, da bo nek par prišel v konflikt, ki bo razdrl zvezo tam 0,7.

Verjetnost, da par ne bo zašel v tak konflikt je torej 0,3.
Če bi zelo poenostavil, bo trojček razpadel, če vsaj med dvema članoma pride do konflikta, ki bi razdrl skupnost.
Torej je verjetnost, da bo skupnost stabilna, verjetnost, da ne bo prišlo do konflikta med A in B in ne bo prišlo do konflikta med A in C in ne bo prišlo do konflikta med B in C: 0,3*0,3*0,3 = 0,027, kar je več kot 10x manj od verjetnosti pri paru.

Predpostavka je bila, da se verjetnost  da bo prišlo do konflikta med dvema, z samim vstopom v trojček ne bo bistveno spremenila.

bp

Quote:


Ja, čeravno sem mnenja, da v trojček vstopajo ljudje, ki so psihološko gledano zelo specifični. Ni mi še čisto jasno na kak način. Če malo špekuliram in etiketiram - ena od možnosti bi verjetno bila, da gre za t.i. plitkost  oz. za površno/površinsko dojemanje sveta in odnosov.  V smislu, sex, kosilo, spanje.  Se pravi, potrebna bi bila odsotnost vsakršnega posedovanja in ljubosumnosti, kar bi znalo biti dobro, na drugi strani pa najbrž nobene ambicije po celovitosti. Se sprašujem, koliko lahko gradiš kaj trdnega in solidnega (govorim o odnosu), če si le polovično pri stvari (ob predpostavki, da gre za izgrajevanje odnosov med vsako dvojico trikotnika).  Po drugi strani pa vemo, da so trinožni stoli zelo stabilni.

Lilith wrote on 14.01.2005 at 16:07:44:



To drži tudi za mnoge, ki so v paru.

Lilith wrote on 14.01.2005 at 16:07:44:


Kar se celovitosti tiče, je posameznik ne more dosegati drugače kot pri sebi, tu ti ne more poomagati ne par ne množica.

Dvonožnega stola pa še nisem videl, sam sem sicer pristaš klopi, ki je ponavadi stabilnejša in prostornejša od stola.



uživaj!

t wrote on 14.01.2005 at 16:35:09:


Na duševni ravni (prosto po jungu) si vedno znova kreiramo  animo/animus, ki je vedno  ena in celovita podoba/imago in  nas potem s svojo energijo vodi pri ofdnosih z vsemi  konkrernimi  osebami  v  življenju. V tem smislu si iz množice drugih ustarjamo notranjo celovitost, ki se na zunaj ne manifestira  vedno nujno v eni osebi. V tem smsilu je lahko naša erotična/libidarna  energija porazdeljena  razdeljena med več oseb,  samo se pol zarad tega ne sme razcepit  tud ta  notranji imago, ker se tem  tud energija do konkretnih drugih  ne bo napajala pri enem viru ampak se bo razpršila in zginla. Tko da če te  ta libidarna  razpršenost  zjebe v notranji celovitsoti, pol ni zate. Če ti jo pa pomaga vzpostavit al pa ti jo pomga izkristalizirat, pol ne vidm razloga, zakaj se je ne bi posluževal.

t wrote on 19.01.2005 at 03:00:01:


Ja, tko kot smo celoviti sami so celoviti tud drugi in kot take jih je dobrt v naprej  jemat, če nočmo  zatajit svoje lastne celovitosti. Tko da po moje ni mogoče iz dveh ali več partnerjev dologoročno 'sestavit' enega idealnega oz. zadovoljit v celot svoj imago, ker pr tem ziher ne moreš  nobenga od  njih jemat kot celoto. Če pa nis sposben drugega vzet kot celoto, se cepiš tud sam, pa če se tega zavedaš al pa ne.

Lilith wrote on 10.02.2005 at 10:59:53:


Po moje odgovorno, seveda na njihovi stopnji razumevanja odgovornosti.  Ta stopnja odgovornost je  mnogočem odvisna  odgovornega odnosa do te dejavnosti v bližnjem okolju otroka in če mu  to bližnje okolje  v celoti vzpostvlja TV ali vrstniška scena pol mu kot straši, ko se sami   izločimo   iz tega njegovga bližnjega okolja, ne moremo kaj dost prispevat k oblikovanju te odgovornosti.  Samoizločmo pa se ponavad zato, ko so otroci sami produkt našega neodgovornega odnosa do spolnosti.