nomad, ni moja slika, mogoče bi ji na hitrco bila mal podobna.
S tole lepoto je pa tako...raje bi bila manj luštna, bi vsaj več prijateljev imela.

Ixtlan, jaz funkcioniram tako, da o bolečih stvareh ne morem govoriti.   No, ne o vseh.  Mogoče samo to, da tale prijatelj ni tak idiot, kot je v tistem tvojem scenariju.

Lahko pa govorim o naslednjem delu incidenta. Med drugim mi je bilo povedano, da če bi midva nadaljevala prijateljstvo in bi se on kdaj poročil ali imel resno zvezo, bi z menoj prekinil stike oz. intenziteto najinega druženja. Mene je to šokiralo, ker jaz sem se z njim družila kljub mojemu partnerskemu odnosu. Jaz pač tako pojmujem prijateljstvo, da se kar ne prekine, četudi imamo resno zvezo. On pa mi je rekel najprej, da njegova žena ziher ne bi hotela gledati tega prijateljstva (halooo, a moj partner pa je lahko?) In potem, ko sem se čisto razkurila, je pojasnil, da on če bi se poročil, bi imel v ženi vse - od partnerke do prijateljice in drugega ne bi potreboval.

Zato pa se ubadam s tem- a vsi moški tak funkcionirajo ali imam le jaz tako prekleto smolo, da bi vsi radi nekaj več?!

si res ne morem kaj, da ne bi skomentirala tega:

nomad wrote on 22.12.2004 at 14:55:38:


jaz tovrstnim pogledom na svet pravim samoprevara.

1. Jaz recimo nimam kaj dosti proti one night standerjem. Problem se pojavi na izvedbeni ravni. Na prste ene roke lahko preštejem vse moške, ki so me zadosti privlačili, da bi se bila pripravljena spustiti z njimi v avanturo. (torej ni problem morala, ampak kemija). Problem številka 2. pa je nastal, ko sem začela tipat teren. Recimo tko, da 4/5 moških itak ne ve, kako funkcionira ženska spolnost in je zato z njimi sex mizern in ženski ni treba iti do stopnje penetracije z njimi, da to ugotovi. Tako da, vsaj pri meni, pa tudi pri ženskah, ki jih zadosti dobro poznam, da vem da so o teh zadevah odkrite, velja isti princip. Naš kontroverzni dr. Rugelj pravi, da so moški hitrostrelci .... in to je full res. Seveda se nobena od nas ni nikoli poslovila od takšnega tipa z besedami : "Sorry srček, ampak ti pa res ne znaš sex-at", ampak bolj s floskulo : "Sorry srček, ampak nisem jaz tak tip ženske."  Tak način morebiti v moških res daje vtis, da smo ženske zategnjene, ampak to je samo vtis. Resnica se žal skriva drugje.


Sem se prav nasmejala temi, kdo bolj vara moški ali ženske ... zato, da varamo sta zmeraj potrebna tako moški kot tudi ženska. Tako da je krivda genau 50:50. Se pa ženske s svojimi avanturami ne hvalimo, kar pa seveda nikakor ne pomani, da jih nimamo.


Kar se prijateljstva tiče: Jaz imam precej moških prijateljev, moj najdaljši staž moškega prijateljstva sega v 1. razred OŠ. Prijateljstvo je zame medsebojna naklonjenost in pomoč.

Ljubezen jaz vsekakor enačim s partnerstvom, ki pa ga zanalašč ne poimenujem veza. Veza asociira na neko prisilno stanje. Partnerstvo pa, vsaj zame ni prisiljujoče. Ljubezen in partnerstvo je zame stanje, ko vzajemno med dvema deluje kemija in sta povrh vsega še prijatelja. Odpoved dodatnim avanturam, pa je prostovoljna, ne toliko zaradi partnerja kot zaradi mene same. Žal imamo ljudje na dan omejeno časa in zato pač s časom in pozornostjo ne moremo razsipavati na okoli, kar pomeni, da bi partnerstvo začelo razpadati v trenutku, ko bi se zanj nehala truditi. Seveda pa je nezanemarljivo tudi to, da nekoga, ki ga imam rada nikakor ne želim po nepotrebnem prizadeti.

Seveda pa imam tudi jaz v prijateljstvih z moškimi slabe izkušnje, ko so preko prijateljstva skušali doseči več. Kar se mene tiče, je moja naloga z ljudmi imeti razčiščene račune, kar pomeni, da če smo prijatelji, smo prijatelji in takrat to pač dam zelo jasno vedet, da je to to. Nikoli se ne spuščam v tiste dvomljive odnose, no vsaj z moje strani. Če je za nasprotno stran tak odnos nesprejemljiv, pa pač moram požreti to, da se taka oseba slej ko prej od mene odvrne. (In po mojih izkušnjah, so taki "užaljeni" moški, sposobni naresti tudi precej p i z d a r i j.

sinjeoka wrote on 23.12.2004 at 08:28:46:


Da je genau 50:50 ni res žensk je kot prvo več in se razmerje že takoj podre
načeloma varajo samo tisti, ki so v zvezah...če nekdo ni v zvezi pač ne vara (po neki definiciji) in se razmerje podre
eni lahko varajo več; npr. en moški lahko vara z desetimi različnimi ženskami - razmerje se spet podre

Sicer pa zlo dober post!


sinjeoka wrote on 23.12.2004 at 08:28:46:


Oh, NOW I'm SURE you have them

Razmerja pri varanjju dejansko ne moremo kar tako simpl porazdeliti na 50:50, čeprav sta (običajno) res vpletena dva (moški in ženska). Če ima naprimer poročeni moški razmerje s samsko žensko, vara samo moški, v tem primeru ženska nikogar ne vara (morda kvečjemu samo sebe  8) )

Ravno tako ne verjamem, da je prav veliko tako nespametnih, da bi se naokoli hvalili s svojimi "prepovedanimi" razmerji, čisto vsakega širokoustenja mladoletnih kljukcev pa tudi še ne gre enačiti z varanjem, saj taki običajno sploh še niso v kakšni resni vezi in "teren šele preizkušajo",  izkušnje pa nato izmenjujejo s svojimi vrstniki.

roberto wrote on 22.12.2004 at 01:54:59:


To razumem kot resničnost druge osebe kot take. Torej, če je ona zvesta sama sebi, kar pomeni, da je frend s seboj, je to največ, čeprav meni ne bo povšeči. Lahko mi bo zgled, vendar ne v smislu primerjave, ampak nekega notranjega vedenja, da ima prav, čeprav je skregano z vso mojo logiko, in bo to morda mene pretreslo, ne bo ugodno zame, terjalo bo, da bom morala opustiti kakšno gledišče, izvedeti, da je togo, prepoznati svoje vzorce... Kar pomeni, da je čas med drugim tisti dejavnik, ki ti pokaže, da je bilo prijateljstvo "zmeraj".

sinjeoka wrote on 23.12.2004 at 08:28:46:


Bom še sam razmišljal o enem vidiku problema prijateljstva med moškim in žensko, za izhodišče pa bi si izbral quotan tekst Sinjeoke. Seveda so dobrodošli vaši komentarji.

Problem tega stavka  vidim v tem, da sodi v tisto kategorijo kjer pravimo, da " smo po bitki vsi generali " .
Kaj želim povedati ?
Menim, da se vsa poznanstva med moškim in žensko pričnejo kot neko prijetno druženje brez jasnega sporočanja čustev. Tu še ne govorita o nobenem prijateljstvu, ker se še o medsebojnih čustvih sploh ne pogovarjata.  Edino čustvo, ki sta ga drug drugemu pripravljena pokazati in tisti hip mogoče tudi priznati je to, da jima je druženje prijetno. In tukaj se pravzaprav začne nekaj, kar je pravzaprav že zapečateno.
O čem govorim ?
Recimo, da se potencialno gledano za njiju dva zgodi enostranska simpatija  ( ali zaljubljenost ). Za vse to ona dva še ne vesta, ker se samo družita, družita pa se zato, ker jima je prijetno. O lastnih čustvih ju je še tukaj strah govoriti.
Kako se sedaj naj kot moški , ki se znajdem v takšni situaciji izognem temu, da ne bom kasneje izpadel kot najbolj podel človek v tem smislu očitka, da sem izkoristil "prijetnost  druženja " za to, da bi dosegel nekaj več ?

Menim, da je znotraj takšnega razmišljanja tako edino pravilno in pošteno, da preden sprejmem to žensko v svoje življenje  ( se z njo družin in ji pustim pogledati v moje življenje ) , da jo direktno vprašam ali čuti do mene spolno poželenje (t.i. kemijo ).

Vprašati jo moram natančno tako in ne morebiti kot npr. ali kaj čuti do mene . To katero izmed  vprašanj bom konkretno uporabil,  me  bo namreč pripeljalo do zelo različnih odgovorov na njeni strani in s tem tudi do morebiti hudih  čustvenih pretresov v zgodbi najinega prihodnjega druženja.

Torej , če jo bom nagovoril s prvim vprašanjem ( po spolnem poželenju ) , potem bom skoraj gotovo izpadel v tisti situaciji idiot in prostak, ker takšno vprašanje bo zanjo gotovo pomenilo, da me zanima le kot seksualni objekt. Kakšen bo njen odgovor je verjetno vsem jasno, jaz , ki pa sem hotel biti pošten , da nama prišparam neizogibno prihodnjo bolečino, pa izpadem idiot ( pred seboj in pred njo ) in nepovratno uničim "tisto" med nama. Ker  pa takšen   ne želim izpasti in ker čutim do te ženske  tudi spoštovanje jo bom najverjetneje nagovoril z drugim  vprašanjem t.j. ali čuti kaj do mene. Odgovor bo verjetno da in vsa zgodba katastrofe in bolečin se ob svoji že vnaprejšnji določenosti prične.

Quote:



neskončno zanimiv je ta evin kompleks, ko kakšna ženska sebe okarakterizira za lepo, lušno ... je treba takoj napasti.

Ali ni enostavneje sprejeti? Da je lepota v očeh opazovalca in kot taka zelo subjektivna.