Nazaj k Leninu in oktobrski revoluciji oz. njenim posledicam. Lenin je umrl leta 1924 v starosti 54 let. Baje je obdukcija pokazala, da je imel tako močno poapnenje ožilja, da je potrk po njegovih možganih zvenel kot potrk po porcelanasti skodelici. Vprašanje torej, ali je bil to vzrok ali posledica njegovih dejanj. Zadnjič sem pomotoma navedel napačen podatek za število mrtvih v lakoti leta 1921-22. Napisal sem po spominu 3 milijone v resnici pa je bilo dosti bolj tragično. Črna knjiga komunizma iz katere je spodnji odlomek omenja celo 5 milijonov žrtev. (bom popravil v tistem svojem komentarju)

Od vsega začetka so se Lenin in njegovi sodelavci postavili na stališče neusmiljene »razredne vojne«, v kateri so politične in ideološke nasprotnike jemali - in z njimi tudi tako ravnali - za sovražnike, ki jih je treba pokončati. Boljševiki so sklenili zakonsko, a tudi fizično odpraviti sleherni, celo pasivni odpor proti svoji hegemonistični oblasti, ne samo takrat, kadar je šlo za skupine političnih nasprotnikov, ampak tudi kadar je šlo za družbene skupine kot take - za plemstvo, meščanstvo, inteligenco, Cerkev in druge ter za poklicne kategorije (oficirje, orožnike ...) - in pri tem so svojim dejanjem občasno ustvarjali genocidno razsežnost. Od leta 1920 je
»odpravljanje kozaštva« (razkozačenje) v glavnem ustrezalo definiciji genocida. Celotno kozaško prebivalstvo, trdno zakoreninjeno na določenem območju, je bilo pokončano kot tako. Moške so postrelili, ženske, otroke in starce deportirali, vasi zravnali z zemljo ali pa jih naselili z novim življem, ki ni bilo kozaško. Lenin je poistovetil kozake z Vandejo med francosko revolucijo in je hotel nad njimi preizkusiti »populicid«, kakor ga je že leta 1795 imenoval »iznajditelj« sodobnega komunizma Gracchus Babeuf.
Pokončavanje kulakov, »razkulačenje«, v letih 1930-1932 je bilo samo velikanska repriza »razkozačenja« in ga je poleg tega ukazal Stalin z uradnim geslom, ki ga je raztrobila režimska propaganda, da je treba »izkoreniniti kulake kot razred«. Kulake, ki so se upirali kolektivizaciji, so postrelili, druge pa so deportirali z ženskami, otroki in starci vred. Seveda niso bili vsi neposredno pokončani, toda prisilno delo, na katero so bili obsojeni na neizkrčenih področjih Sibirije in Velikega severa, jim je dajalo le malo možnosti za preživetje. Več stotisočev je tam umrlo, toda natančno število žrtev je še vedno neznano. [... ...]

Zdaj lahko sestavimo prvi splošni seznam teh zločinov:

- streljanje desettisočev talcev ali oseb, ki so bili v zaporih brez sodbe, in pomor stotisočev delavcev in kmetov, ki so se uprli v letih 1918-1922;
- lakota leta 1922, ki je povzročila smrt petih milijonov ljudi;
- likvidacije in deportacije donskih kozakov leta 1920;
- pomori desettisočev v koncentracijskih taboriščih v letih 1918-1930;
- likvidacije približno 690 000 ljudi med veliko čistko v letih 1937-1938;
- deportacije dveh milijonov kulakov (oziroma ljudi, ki so jih razglasili za kulake) v letih 1930-1932;
- smrt šestih milijonov Ukrajincev v letih 1932-1933 zaradi lakote, ki je bila namerno povzročena, ne da bi oblast pomagala žrtvam;
- deportacije stotisočev Poljakov, Ukrajincev, baltskih prebivalcev, Moldavcev in Besarabcev v letih 1939-1941 in potem v letih 1944-1945;
- deportacije volških Nemcev leta 1941;
- deportacije krimskih Tatarov leta 1943;
- deportacije Čečenov leta 1944;
- deportacije Ingušev leta 1944;

Ni mogoče našteti vseh zločinov leninizma in stalinizma, ki so jih pogosto skoraj v celoti posnemali režimi Mao Zedonga, Kim il Sunga in Pol Pota.

"Kakšna je razlika med temi lopovskimi komunisti in kapitalisti?" Predavanje 5-30-74



Enostavno zato, ker je naš duhovni učitelj bil neomajen kritik komunizma, še to ne pomeni, da je bil podpiratelj kapitalizma—ker to definitivno ni bil. Šrila Prabhupada je spisal številne ostre pripombe glede kontradikcij v filozofiji in sistemu kapitalizma, in v tem članku se bomo dotaknili nekaterih izmed teh.



Sistem kapitalizma vsebuje nekatere nespravljive kontradikcije. Kapitalizem izgleda kot zelo optimističen in napreden sistem. Konec koncev, hrabri strasten angažma konstantne aktivnosti (ki se imenuje "business", to je, busy-ness oziroma zaposlenost). In običajno je očitno, da je materialen življenjski standard srednjega razreda, vsaj navzven, naprednejši v kapitalističnih družbah kot drugod. Zdi se logično zaključiti, da je kapitalizem oboje, napreden in konec koncev optimističen.



Resnično dejstvo je, kakorkoli, da je kapitalizem pesimistična filozofija, prav tako kot njegova sestrska filozofija demokracije. Pravi status kapitalizma je prikrit z njegovo površinsko držo. Kapitalizem zahodnega stila sprejema premiso, da bodo vsi moški in ženske, po svoji temeljni naravi, težili k povečanju in nadvladi v odnosu do soljudi. Takšno razmišljanje se sklada z Machiavelliansko premiso, da so vsi ljudje po naravi slabi.



Ta spodaj ležeča premisa producira atmosfero neizprosne borbe. Moderni kapitalist uspeva na osnovi prav takšnega animalističnega prizadevanja. Spontano je pritegnjen s filozofijo Herberta Spenserja, ki je pred več kot stoletjem trdil, da "je dolžnost ekonomsko močnih, da ženejo ekonomsko šibke v iztrebljenje." Spenser je nadalje menil da "prav takšna gonja je, v resnici, skrivnost moči kapitalizma." Se sliši kot preživetje-močnejšega?



Ta zakon je zakon džungle, zakon živali in reptilov—ne resničnih ljudi. Takšni principi sigurno nimajo mesta v kakršnemkoli sistemu, ki si zasluži da ga imenujemo civilizacija. Delavci pridelujejo proizvode za dobrobit širše družbe. Zakaj bi morali biti podvrženi takšnim samovoljnim, animalističnim principom in glediščem, ki enostavno služijo samo-interesu neusmiljenih kapitalistov? Večina teh kapitalistov ne proizvaja ničesar. Večina jih enostavno prestavlja denar naokrog in manipulira s situacijami. Rezultat je, da delavci postanejo skeptični glede resnične vrednosti svojih šefov—in otroci delavcev postanejo popolnoma cinični.



Ta cinizem podvrže širšo družbo bahavemu blišču, slepilu, in dekadenci klatežev, sleparjev, brezdomcev, nezaposlenih, in na splošno prikrajšanih. Medtem ko se dobički enoodstotne elite dvigajo v oblake, obupan in zanemarjen pod-svet gleda na bogate v najbolj nenaklonjeni luči. Velika večina revnih ne more dognati, kako lahko kapitalisti nakopičijo takšno bogastvo, večino katerega potem enostavno investirajo v borzno poslovanje—drugače za njih sploh ne bi bilo mogoče najti načina, kako smiselno investirati takšen dobiček.


"Industrija pomeni izkoriščanje dela drugih, jim dati eden dolar in napraviti dobiček desetih dolarjev. To je industrija: na račun drugih, kapitalist dela velike dobičke. To je industrija. In 'Naj živijo v peklenskih razmerah. Pojdi v pekel. Koga briga. Ti delaj v tovarni, in mi kujemo dobiček.'" Sobni pogovor 1-4-77

t wrote on 02.12.2004 at 02:01:41:


Fora je v tem, da sila redko najdeš "pravega" komunista, sploh pa ne v vrhu, ker sam kaj hitro pride na odstrelno desko, če bi se zoperstavil centralistični matici (partiji). Verjamem, da obstajajko taki komunisti, ki imajo čisto vest, ampak kaj ko je komunizem zadušil vsakega posameznika ali individualista - po domače povedano je moral biti tiho, sicer pa je izgubil glavo....

Z zgodovine se lahko naučimo, da sta obe skrajni ideologiji utopični, tako komunizem in fašizem, nista delovali v skladu s svojimi  lastnimi pravili - to, na kar so se sklicevali, so kršili, se pravi delali zoper sebe....  Seveda je tudi današnji liberalni kapitalizem ne ravno boljši, ampak je pač najboljša opcija med najslabšimi vladavinami oziroma režimi, zaenkrat še...

t wrote on 02.12.2004 at 02:01:41:


http://www.infoukes.com/history/famine/

Odlomki:
;**************************
A Man-Made Famine raged through Ukraine, the ethnic-Ukrainian region of northern Caucasus, and the lower Volga River region in 1932-33. This resulted in the death of between 7 to 10 million people, mainly Ukrainians. This was instigated by Soviet leader Joseph Stalin and his henchman Lazar Kaganovich. The main goal of this artificial famine was to break the spirit of the Ukrainian farmer/peasant and to force them into collectivization. The famine was also used as an effective tool to break the renaissance of Ukrainian culture that was occuring under approval of the communist government in Ukraine. Moscow perceived this as a threat to a Russo-Centric Soviet rule and therefore acted to crush this cultural renaissance in a most brutal manner.

UKRAINE, "the breadbasket of Europe" is a land famous for its fertile black earth and its golden wheat. Yet, only forty years ago seven million Ukrainians starved to death although no natural catastrophe had visited the land. Forty years ago the people starved while the Soviet Union exported butter and grain. While Moscow banqueted, Ukraine hungered.

Why did Moscow decide to starve to death seven million Ukrainians?

THIS GREAT CRIME OF GENOCIDE AGAINST the Ukrainian people has not been completely ignored by the history books of the world. Any history of the Soviet Union will mention the triumph of "Collectivization" in which the Kulaks, or well-off farmers, were "liquidated as a class." Collectivized farming, which is today the most inefficient agricultural system in existence, had to be instituted for Marxist reasons. The Kulaks (Kurkulsin Ukrainian) constituted only 4 to 5% of the peasantry -- yet they endangered the success of Communism!

OPPOSlTlON TO COLLECTIVIZATION is only half the story why Moscow created the famine in Ukraine. The Ukrainian opposition was not only ideological, that is against Communism, but also political. Russian nationalism reared its ugly head at this time. The Kremlin used the famine as a political weapon to destroy Ukrainian aspirations for independence. At the same time as the famine (1932-34) a wave of persecutions of thousands of Ukrainian intellectuals, writers and leaders took place. Plots for liberating Ukraine were discovered not only in the smallest villages but even in the top ranks of the Ukrainian Communist Party itself. Purges took hundreds of Ukrainians. Suicide was the escape of many. In 1933 the famous writer Mykola Khvylovy and the veteran Ukrainian Communist, Mykola Skrypnyk, both chose suidde.

"This famine," says the American authority William H. Chamberlin, "may fairly be called political because it was not the result of any overwhelming natural catastrophe or of ... a complete exhaustion of the country's resources... "

WHEN SIR WINSTON CHURCHILL visited Stalin at the Kremlin in August, 1942 he asked: " ... Have the stresses of the war been as bad to you personally as carrying through the policy of the Collective Farms?"

"Oh, no" he (Stalin) said, "the Collective Farm policy was a terrible srtuggle ... Ten millions," he said, holding up his hands. "It was fearful. Four years it lasted. It was absolutely necessary ..."

Stalin admits that a complete year of World War II to him was less of a struggle than Collectivization! How gigantic the opposition of the Ukrainian peasants must have been. Stalin went on to tell the British Prime Minister that some peasants "agreed to come in with us" and were given land to cultivate in Tomsk or lrkutsk (both in Siberia). "But," Stalin added, "the great bulk (of the 10 million) were very unpopular and were wiped out by their labourers (?)."
;**************************

Ta Stalinova izjava o kolektivizaciji in 2.s. vojni je pa nekam znana. Janez Stanovnik, predsednik Zveze borcev: “ Za nas borce je bilo najtežje leto 1990, ko je prišel na oblast DEMOS”. Bamby pa je naivno menil, da je bilo borcem najtežje leta 1942-43 in ne leta 1990. Očitno jim je bilo res hudo po prihodu DEMOS-a saj je celo Pepca Kardelj naredila samomor.

Tekst, ki si ga priporočil za ogled izrecno omenja genocid, in lakoto kot vojno orožje. Ti t pa iz tega teksta izpelješ: “tukaj je vse lepo opisano: ukrajinci so se uprli in jih fasali - to ti je ta zgodba o lahkoti.” Pa saj ti si totalni cinik, samo še to bi moral dodati: “prav jim je”

Poleg tega si pa tako zelo gnil, da se ti še vsebine za tistim linkom, ki si ga sam priporočil ni dalo prebrati. Ker, če bi prebral, bi videl, da je bilo tisto kar ti navajaš za upor, bil izrecno samo pasivni upor, ki se je manifestiral kot prikrivanje (skrivanje) hrane pred oddajo. To je logično, ker so se kmetje zavedali, da bodo brez hrane umrli in to se je tudi zgodilo. Za razliko od leta 1918 do 1921 ko je resnično prišlo do prave organizirane vstaje kmetov (tudi z vilami proti strojnicam). Kako je bilo pa leta 1932 pa naj ponazorim s pomočjo dveh poročil:

Poročilo inštruktorja CK svojim predstojnikom):

Kampanja za oddajo pridelka se je leta 1932 začela zelo počasi. Z novo žetvijo so kolhozniki poskušali skriti ali ponoči »ukrasti« del pridelka. Nastala je prava » fronta pasivnega odpora« na temelju tihega in obojestranskega sporazuma, ki je pogosto segal od kolhoznika do brigadirja, od brigadirja do računovodje, od računovodje do direktorja kolhoza, ki je bil sam kmet in nedavno povišan, od direktorja do krajevnega partijskega sekretarja. [... ...]»Aretacije in preiskave izvaja kdor koli: člani kmečkega sovjeta, vsakovrstni odposlanci, člani udarnih brigad in kateri koli komsomolec, ki se mu ljubi delati. Letos je 12 odstotkov kmetov v okraju prišlo pred sodišče poleg deportiranih kulakov, tistih, ki so bili kaznovani z globo, in drugih. Po izračunih nekdanjega pomočnika okrožnega državnega tožilca je bilo lani 15 odstotkov odraslega prebivalstva žrtev kazenskih ukrepov v eni ali drugi obliki. Če prištejemo k temu dejstvo, da je bilo v zadnjih mesecih približno osemsto obdelovalcev izključenih iz kolhozov, si lahko ustvarimo podobo o represiji v okrožju. [...] Če izključimo primer, ko je množična represija resnično utemeljena, moramo ugotoviti, da učinkovitost kazenskih ukrepov nenehno upada, da jih je težko izvajati, ko prekoračijo določen prag. [...] Vsi zapori so nabito polni. V jetnišnici v Balaševu je petkrat več zapornikov, kakor je predvideno, in v Elanu je v malem okrožnem zaporu 600 jetnikov. Prejšnji mesec so iz jetnišnice v Balaševu 'izročili' Elanu 78 obsojencev, med katerimi jih je bilo 48 starih manj kot 10 let; 21 so jih takoj izpustili. [...] Da bi končal s to zloglasno metodo, edino, ki jo uporabljajo tukaj - z metodo sile -, nekaj besed o posameznih kmetih, s katerimi počnejo vse, da bi jih odvrnili od sejanja in pridelovanja. Naslednji primer dokazuje, kako strahujejo individualne kmete: v Morciju je individualni kmet, ki pa je stoodstotno izpolnil svoj načrt oddaje, prišel k tovarišu Fomičevu, predsedniku okrožnega izvršnega odbora, in ga prosil, naj ga da deportirati na sever, saj - kot je pojasnil -'ne more več živeti v takih razmerah'. Prav tako poučna je prošnja, ki jo je podpisalo šestnajst individualnih kmetov kmečkega sovjeta v Aleksandrovu, v kateri zahtevajo, naj jih deportirajo iz njihove regije! [...] Skratka, edina oblika 'množičnega dela', je 'naskok': 'z naskokom' zavzemajo semena, ugled, rejo živine, 'z naskokom' se lotevajo dela itd. Nič ne delajo brez 'naskoka'. Ponoči, od 9. ali 10. ure do zore, je na vrsti 'obleganje'. 'Naskok' poteka takole: 'udarna brigada', ki zaseda v kmečki hiši, 'sklicuje' po vrsti vse tiste, ki niso izpolnili kake obveznosti iz dajatve, in jih na različne načine 'prepričuje', naj izpolnijo svoje obveznosti. In tako 'oblega' vsakogar, kdor je na seznamu, in začenja znova, in to traja vso noč.«

Sledili so zatiralni ukrepi:

Zakon, ki je stopil v veljavo 7. avgusta 1932 in je bil najhujši v vojni med kmeti in režimom je odigral odločilno vlogo. Določal je 10 letno zaporno kazen v taborišču ali smrtno kazen za »vsako krajo ali oškodovanje socialistične lastnine«. Med ljudmi je bil znan kot »zakon klasja« , saj so bili po tem zakonu najpogosteje obsojeni tisti, ki so na kolhoznih poljih ukradli nekaj klasov pšenice ali rži. Ta zločinski zakon je omogočil, da je bilo od avgusta 1932 do decembra 1933 obsojenih več kot 125000 oseb, med njimi 5400 na smrtno kazen.
Kljub tem drakonskim ukrepom pšenica ni »dotekala«. Sredi oktobra 1932 je bil načrt oddaje na glavnih žitorodnih območjih države izpolnjen samo 15 do 20-odstotno
Samo novembra 1932, v prvem mesecu boja proti sabotaži, je bilo na tem strateško zelo pomembnem področju, kar zadeva kmetijsko proizvodnjo, to je na severnem Kavkazu, obsojenih 5000 kmečkih komunistov zaradi »zločinske prizanesljivosti« do »sabotaže« kampanje dajatev in aretiranih 15000 kolhoznikov. Decembra so se začele množične deportacije, toda ne več samo posameznih kulakov, ampak celih vasi, zlasti kozaških stanic, vasi, ki so bile pod udarom zaradi podobnih ukrepov že leta 1920.' Število posebnih kolonov se je hitro dvigalo. Medtem ko podatki uprave gulagov za leto 1932 govorijo o prihodu 71.236 deportirancev, so leta 1933 našteli prihod 26.8091 novih posebnih kolonov.

Poročilo italijanskega konzula iz Novorosijska:

»Sovjetski aparat, ki je do zob oborožen in močan, je pravzaprav nezmožen, da bi zmagal v eni ali več bitkah; sovražnik ni na kupu in moči se izčrpavajo v neskončni vrsti zelo majhnih operacij: tukaj niso opleli njive, tam so skrili nekaj stotov pšenice. K temu je treba prišteti neizkoriščen traktor, na drugem mestu namerno onesposobljen traktor in na tretjem mestu traktor, ki rjavi, namesto da bi delal [...]. In potem se zgodi, da je skladišče za pridelek izropano, da so računske knjige, male ali velike, slabo vodene ali ponarejene, da predsedniki kolhozov iz strahu ali zlonamerno ne govorijo resnice v svojih poročilih [...]. In tako dalje, v neskončnost in vedno znova na tem orjaškem ozemlju! [...] Sovražnika je treba iskati od hiše do hiše, od vasi do vasi. Kakor da človek nosi vodo v preluknjanem škafu«
Sledilo je načrtno iztradanje.

Bamby wrote on 03.12.2004 at 07:56:10:

Ja, imaš prav, tema je oktobrska revolucija (in ne leta po njej ali posledice režima, ki je iz nje izšel).
Mogoče bi še kaj o vstaji milijonov ljudi napisal, ki so to revolucijo podprli, ker so se želeli rešit prejšnjega režima, ker to je tisto, o čemer naslov teme res govori.

Quote:


Takole pa potem izgleda orgazem.

Bamby wrote on 03.12.2004 at 08:27:51:


Ničesar nisem imel namena opravičevati. Povedal sem samo, da so pač s svojim uporom svoje trpljenje povzročili sami: uprli so se močnejšemu in izgubili.



Bamby wrote on 03.12.2004 at 08:27:51:



Povedal sem svoje mnenje in vsekakor se nimam za tako pomembnega, da bi se šel sodnika ali preštevalca.


Bamby wrote on 03.12.2004 at 08:27:51:


ne moreš!


Bamby wrote on 03.12.2004 at 08:27:51:



S številkami od ena do deset, po desetiškem sistemu s pomočjo statistik, ki jih ti s svojo očitno polpismenostjo ne bi nikoli razumel.

Bamby wrote on 03.12.2004 at 08:27:51:


Mogoče bi se ti najprej vsaj malo posvetil umetnosti branja, preden se lotiš logike in formalizacije.


Bamby wrote on 03.12.2004 at 08:27:51:


In kje vidiš v tem debilizem, ali mi lahko dokažeš, da kumunisti niso delali deportacij zaradi sodelovanja z nacisti. Če bi malo bolj natančno bral bi videl da sem pisal za povojne in medvojne ne pa za vse.

Te katere mi uturavaš tukaj so bile posledica njihovega sodelovanja v kontrarevolucij, kot sem že napisal: uprli so se močnejšemu od sebe in niso uspeli.




Bamby wrote on 03.12.2004 at 08:27:51:



Tega primera pač ne poznam (najbrž pa v pomankanju municije ne bi trošili metkov za nedolžne), vendar ali ni to tema o Oktoberski revoluciji.



Bamby wrote on 03.12.2004 at 08:27:51:



Tudi Američani so del zgodbe.


uživaj!