Bardo_Thodol wrote on 14.12.2004 at 21:01:55:Ne govorim o vprašljivih sposobnostih in (materialnih) interesih današnjih novinarjev, ampak o svobodi govora in pisanja, ki je danes omogočena, v tistih časih, ko je bila (partijska) cenzura še zelo prisotna in se je tudi striktno izvajala, pa to preprosto ni bilo mogoče.
Prave politične satire dejansko sploh ni bilo, saj je bilo pred tiskanjem vse dobro pregledano in v medijih se je smelo objaviti samo tisto, kar je bilo na pravi liniji.
V Pavlihi so se ponorčevali iz slabega gospodarjenja kakšne firme, iz kakšne podražitve, ki so jo tako vsi občutili ali če je pač kdo od kulturnikov prišel na tapeto in podobne vsakdanje nerodnosti malih ljudi, ki jih je v vsaki družbi vedno dovolj, nikoli pa ni bila tema satire ali kritike sama partija ali njeni vodilni.
Takšnih karikatur ali objavljenih šal o Titu ali Kardelju, kot smo jih bili vajeni naprimer o Kučanu in drugih poosamosvojitvenih oblastnikih si v času prejšnjega režima ni bilo mogoče niti zamisliti.
Da bi se pa javno kje predvajal kakšen film s seksualno vsebino, ni bilo mogoče niti pomisliti (ne v kinu in ne na televiziji), tako je nastal celo vtis, kot da bi bili glede vprašanj "javne morale" v dogovoru s cerkvijo ... ali še huje, da so bili celo bolj papeški od papeža, saj če si šel v "farško" Nemčijo ali Italijo, je bilo tega kolikor hočeš, pri nas pa nemogoče ...
Tule ti moram malo oporekati. V Ljubljani je bilo v času socializma možno gledat v Kinu Sloga same filme s seksualno vsebino. V poznih osemdesetih pa so začeli vrteti tudi hardcore filme. Po osamosvojitvi je bilo tega konec. Ko so se v SLO začele pojavljati komercialne TV postaje, so vsak petek vrteli porniče. Pa je potem tudi to bilo prepovedano. Po "vzoru nemčije in amerike" kjer je še joške prepovedano pokazati na TV".
Glede karikatur res ni bilo bog zna šta, je pa tudi Božo Kos včasih narisal kaj spornega za takratni režim in se je moral krepko zagovarjati. Pa Tof je bil večkrat ovaden za svoje pisanje.
Pa še nekaj o cenzuri. Američani so iz Vijetnama lahko prenašali kar so hoteli. Zaradi tega je bilo v ZDA tudi tako močno protivojno gibanje.
In na podlagi tega so Angleži na Falklandih prepovedali vso snemanje novinarjem in so jih preganjali. Samo pooblaščeni novinarji so lahko snemali in potem so to scenzurirali in po petdnevnem zamiku tudi pokazali na TV.
Američani so to vzeli za vzor in v prvi zalivski vojni prikazovali posnetke z dvodnevnim zamikom. Tisto CNN live, je bil le pesek v oči.
Toliko o demokraciji "najbolj demokratičnih držav na svetu".
Danes si marsikateri novinar ne upa napisati vse, kar ve. Ker novinarji prejemajo anonimne grožnje, ali jim onemogočajo dostop do podatkov. Pa to ne pišem kar tako, je moj žlahtnik novinar v enem velikem časopisu, pa eden žlahtnik tiskovni predstavnik enega ministrstva, tako, da te stvari res vem iz prve roke.
Pa če ne pišeš tako kot želijo, jih lahko dobiš po gobcu, tako kot jih je dobil oni Petek iz Koroške.
Je bil Adi Smolar zadnjič na TV v eni oddaji in je rekel, da mu včasih pred nastopom povedo, katere pesmi so nezaželjene.
Home
Pages: 
