vida wrote on 22.10.2004 at 11:55:18:


Mater, zgledam kot da izpadem kot en mačo, ki se zavezam za to, da se maltretiranje šibkejših (otrok, žensk) sistemsko podpira. Rad bi samo dopovedov, da da agrersivnosti aboslutno nč ne bomo izničl  s tem, če bo šibkost sistemsko zaščitl in jo s tem nardli za enakovredno močnjšemu. Mislm, da je feministično gibanje s to zablodo ustvarlo pri močnejšem spolu potrebo po tem, da se femizira in s tem participira pri sistemski zaščiti. Tipičen primer so pravne borbe očetov za pravico do otrok po ločitvi.  Na konc pol to rata tko, da nobenmu ni treba drugega sprejemat takega kot je,  ampak da vsak prepušča sistemu, da določ, kakšen je kdo in se tko naučimo sprejemat/priznavat  samo še institucinalne (raz)sodbe. Ki pa so itak  spet  spet v interesu agresivnejših/močnješih, kdorkoli in kjerkloli že so, samo da jih mi ne vidmo in se zato počutmo, kot da jih ni in da  smo  zaščiteni pred agresijo samo zato, ker ni  nad nami ni  agresiven konkreten drugi.            

Lilith wrote on 22.10.2004 at 12:57:40:

Dokler s tem ne posegajo v moč institucije, da o tem razsoja?

bp

titud wrote on 22.10.2004 at 13:26:14:


dvoreznost

kaj zaboga v našem življenju pa ni dvorezno? Celo sprejemanje, ki ga nekateri zagovarjate tule, je hudimano dvorezno, pa si tega ne dopustite dopovedat.

Enostavno nekaterim povzroča probleme razlikovanje med avtoritativnim urejanjem zadev in avtoritarnim.

In ko smo ravno pri ločitvah, starši imajo zmeraj možnost da se dogovorijo, kako in kaj... pa ne samo to, če bi sodišče eventuelno kljub dogovoru med staršema, da bo otrok pri mami, sodišče pa odloči, da bo pri očetu ... lahko staršq tako sodbo negirata z medsebojnim dogovorom, KI SE GA OBA DRŽITA in se ne podjebavata do onemoglosti.

Tam kjer ni možnosti za dogovor, pa ne bi tlele tunkala ne moških niti žensk, tam vmes mora poseči država.  In kje je pri nas problem ... državi ni jasno, da samo sodba ne zadošča, ampak da mora imeti tudi mehanizme, da se sodba uresničuje ... recimo globa, če nekdo ne dovoljuje stikov, ali po drugi strani lažji način izterjave zapadlih in ne plačanih preživnin.

sinjeoka wrote on 22.10.2004 at 13:48:00:


Z normativnimi rešitvami na avtoritaren način preposto ni mogoče zaščitit nikogar pred tem, da  nad njim svojo avtoriteo  agresivoo ne bi izživljali tisiti, ki niso  deležni sprejetja in zato sami niso sposobni sprejemanja. Sistemska zaščita agresijo morda preusmerja, izničuje  pa je ne. Nasprotno, po moje jo clo zvišuje, saj s presumerjanjem  ta agresija zgošča na dejansko nezaščitene v obliki nestrpnosti do drugačih, tujcev ali pa sproža vojne, terorizem in druge sitstemsko kanalizirane oblike agresije...      



Quote:


Straša se podjebavata do onemogosti predvsem  zato, ker vsak računa na sistemsko zaščito. Če nanjo v naprej ne bi mogel noben računat, bi takih sistuacij sploh ne bi ustvarla, ker se brez dogovora, kaskršnega koli že, sploh razit ne bi mogla. Pr teh zadevah itak gre predvsem za lastnisko ozadje tko njuno pozicijo moči v sporu itak določa lastnina.        

Quote:

Sodstvo ma itak slabo vest, da s pozicije zunaje atoritete posega v odnose, ki majo svoje notranje zakonitosti. S tem, da se vmeša na pol, se izogne tud odgornosti za razsodbo, ki ne more bit v nobenmu porimeru pravična.    


Quote:


Moški se feminiziramoo, ker se počutmo sistemsko ogrožene al pa vasj nezaščitene. Po moje je to naš naraven samoohranitveni refleks, saj  dons jamstvo preživetja ni organska solidarnost in sožitje ampak sistemsko zagotovljena premoč al pa vsaj zaščita, ki si jo deležen le , če te sistem razpozna kot žrtev.    

lola wrote on 22.10.2004 at 20:56:07:


Tisti, ki se zmenijo, so si pripravljeni  prizanat svojo nemoč, da bi medsebojne odnose razrešili s pozicije igre moči, zarad katarere so se znašli v pat poziciji in so razrešitu vidli v v koncu te igre na način ločitve. Tiste, ki se po ločitvi zapletajo v igro moči, zarad katere se šli v bistvu narazen, država s svojimi zakoni, utemeljenimi na poziciji moči lastnine, sistemsko podpira. Zmenjo se skratka tisti, ki se ne želijo več podljševat partnerske agonije na podlogi igre moči in  ki jo zakoni, ki so odraz  lastnisnkih razmerij, sistemsko vzdržujejujeo.  

Quote:


Razlogi podjebavanja oz. njune fuknjenosti tičijo v njuni medsebojni  igri moči, ki vlada v odnosu namesto sodelovanja in vzajemnega sprejemanja. Razložu sem jih pa  zgoraj.  

sinjeoka wrote on 23.10.2004 at 14:26:47:


V igro moči se zapletata, ker verjameta, da imata načeloma enake možnosti za zmago. Ker verjameta v to, da jima  bo sistem v to tekmo  moči pravično  omogočal in da bo podpru  tistga, ki se mu bo uspelo izkazat za neenakopravnega v odnosu. Zato se tud moški želi izkazat za žrtu, ker bo s tem skoz prizmo sistemske zaščite pridobu na moči.  Sistemska zaščita žrtve vse dela žrtve, da majo  v njem lahko potem enakopravne možnosti za zmago eden nad drugmu. V partnerskih/ družinskih odnosih tak sistem pravičnosti odpove. Tam bi se moralo  izhajat iz zaščite interesa  skupnosti  in ne zaščite posameznika (katergakoli, tud najšibkejšega, ker po tej logiki se vsak želi prikazat kot žrtu), ker ravno ta zaščita posameznika  dela  iz družinskih  članov  tekmece v igri moči in ne solidrano  celoto sodeljujočih. V tem smislu iduvidulistično/liberalistično pojmovanje 'enakih štartnih možnosti', 'svobodne izbire ob enaki svobodni izbiri drugega' po moje  vsaj na ravni primarnih skupnosti ni za aplicairat brez nevarnosti, da se naruši ravnovesje primarne  skupnosti, ki je 'višji' interes od interesa vsakega posameznika in ki tud ni enostavna vsota vseh posameznih, ker je v njem 'neenakost' posameznika vključena in se v  celotni skupnosti  tudi skompenzira brez bojazni, da je 'šibkeši' avtomatotsko potencialna  žrtu in bi zarad tega rabu posebno sistemsko zaščito. Če kdo, pol sistemsko zaščito rab primarna skupnost pred intervencijo induvidualistično/liberalistično pojmovanja pravičnosti   kot celota in ne posameznik v njej.  

Ideal induvidualističnega/atomističnega/liberalističnega koncepta pravic posameznika, utemljenih  na njegovi pravici do svobodne izbire in  ki ima prednost pred splošnim dobrim, je utemljen na svobodi razpolaganja z lastnino (svobodi trga), ki je omejena samo z enako svobodo drugega (temu  služi družbnena pogodba) in  tle me bo težko prepričat, da temu ni tko.  
         

sinjeoka wrote on 25.10.2004 at 15:15:06:


Nč se ne preobleče, če dejansko ni agresor, ampak v njemu sistem vid agresorja zarad moči, ki bi jo v odnsou lahko zlorabu.    

Quote:


Kako naj dopovem, da je vojno v družini zanetu sistem, ki v naprej vsakmu poameznemu članu v družini daje možnost, da bo uveljavu svoj prav nasproti drugemu.  . Če bi sistem izhajal iz komunitarnega koncepta pravice  družinske skupnosti kot najvišje vrednote in ne liberalnega  koncepta pravice abstraktenga  induvidualca/posameznika do svobodne izbire, bi bila vsaka posebna  zaščita  posameznika  kot žrtve u bistvu poraz za družino kot  skupnost in zato ne bi mogla žrtu niti zmagat. Že itak gre za paradoks, da žrtu lahko zmaga, ker  razpad družine kot skupnosti je po defoltu poraz  za vsakega posameznega člana. Le tam, kjer se tega družinski člani kot  skupnost zavedajo, se bodisi ne bod razšli al pa se bodo sporazumno razšli s čim manjšo škodo za vse in s tem za  vsakega posameznega člana.

Dejaska žrtu je lahko sistemsko zaščitena le  s tem, da se vse člane enakopravno obravnava kot žrtve, kar z razpadom skupnosti tud so ne glede na vlogo katergakoli člana te skupnosti pri njenem razpadu.