lola wrote on 18.10.2004 at 18:05:50:

Ne trdim, da alkoholizem ni tudi osebni problem alkoholika in problem članov njegove družine.

Ne bi pa mogel reči, da je alkoholizem moj osebni problem.
Alkoholizem je lahko tudi moj problem, vendar ne osebni, ampak družbeni, ker sem  član družbe, katere člani so tudi alkoholiki.

Dejansko problem alkoholizma sploh ni tako kompleksen, kot je trdovraten, saj je trdno zakoreninjen v navadah, ki se prenašajo iz roda v rod (folklora), svoje velike interese imajo pa tudi alkoholni lobiji, ki s pivskimi navadami prebivalstva mastno služijo.

Proti navadam in interesom je pa itak znano, da se je najtežje boriti.

Kolikor poznam alkoholike, alkoholizem tudi njihov osebni problem ni.
Alkoholiki  namreč zagotavljajo, da ne vidijo prav nobenega problema, malo se poveselijo, se ga nacukajo, pa je - probleme, da delajo drugi, zakonski partner, (če slučajno tudi on ni alkoholik), sodelavci in šef v službi, ki ga ne razumejo, da o policajih sploh ne bi govoril, ki delajo iz tega še največji problem in tudi nimajo prav nobenega razumevanja, če ga ujamejo, da vozi "rahlo" vinjen ...

Mojih denarnih prispevkov zaradi škode, ki jo povzročajo alkoholiki pa res ne smatram za osebni problem.  Podobno tudi ne smatram za osebni problem, če se podraži komunalni prispevek, ker so na občini nekaj zasrali.

Ravno to so tipični zgledi držbenih problemov, torej takih, za katere mora družno plačevati vsa skupnost ali družba in ne samo neka oseba, katere osebni problem naj bi to bil.

Za moje osebne probleme smatram tiste, ki sem jih sam povzročil in za katere moram tudi sam plačevati.

Bardo_Thodol wrote on 18.10.2004 at 22:26:14:


hja ... a se ti ne zdi, da bi v tvojem žepu ostalo malo več denarja, če bi davčna in prispevna stopnja na dohodek zanšala manj kot trenutnih (povprečno) 55%  

vprašanje je zgolj retorično, ker itak vsi vemo, da bi ga poklonil za mamotom            

sinjeoka wrote on 18.10.2004 at 22:35:19:


Alkoholizem ne razkraja nujno produkcijskega vzorca, lahko je  vanj integriran tako na kratki kot nadljši rok. V tem je tud problem alkoholizma, da zato samo družbeno akcijo ni mogoče odpravit.  


Quote:


Noben družben sistem nikol vsem posameznikom ne nud enake štartne osnove glede na vrednote, ki jih favorizira. Vsaka nova  generacija  je zato prisliljena inovirat   ta sistem vrednot po svojem lastnem vzorcu, če ne družba stagnira oz. retardira. Družben sistem ne rab delat nč drugega kot puščat odprt prostor za lastno rekonstrukcijo, edin to sposbnost mora imet  imet sistemsko vgrajeno, nč drugega.  Vse ostalo je  s paternalizmom  in konzervativizmonm kamufliran totatilatirazem.    


Quote:


Vsak otrok mora razpucavat svoje vzorce in jih inovirat, za ta  napor nobega otroka  nobena družba ne bi smela prikrajšat. Kolikor je družbena anomalija  večja, toliko večja je   priložnost, da je ta inovacija radikalnejša. S stališča osebne rasti nč ne gre v nič, tud če je ta  osebnostna rast v dimateralnem nasprtotju sprevladujočimi družbenimi vrednotami.

Zdej sem  se spomnu na tisto tvoje razmišljenje v topiku, kaj me najbolj prizadane. Zanimiv, da  v tem kontekstu  omenjaš razkroj  vrednostnega sistema tvojga razreda zarad vpliva  'drogeraša'. Jest  bi na tak razkroj  gledal kot na ene vrsto inovacijo, ki je bla očitno močnejša od konvenciponalnih vrednot, ki so razred sicer  držale skupaj. Drogeraševa odvisnot in njegov z odvisnostjo pogojen odnos do drugih je očitno  odražal dost  bolj živ donos  do življenja kot ga lahko vzpostav  konvencionalna prilagojensot, zato je tud tolk vitalen , da se med vrstnike 'vsili' kot impresivna inovacija, četud je delovala  dezintegrativno. Ampak stare odnose je itak treba dezintegrirat, da se ustvar prostor za nove, in to vlogo odvisnost po moje dokaj uspešno  opravlja. Paradoks je v tem, da čim  uspešneje to nalogo opravlja, teže je te to njeno funcijo presečt in  začet z inovirano integracijo.            

Lilith wrote on 19.10.2004 at 08:40:41:



Droga, pa tud alkohol navzven na druge deluje inovativno in impresivno zato, ker  drugim razkriva, kako močna  je lahko navezava na lastne potrebe/hotenja/sanje/iluzije/blodnje. To v bistvu nima veze z osmišljanjem življenja z zunanjo dejavnostjo, posebej v adolescenci, ko mladostnik vsako obliko zunanje dejavnosti itak smatra kot prisilo in posiljevanje, ker  ne najde neporedne povezave  med njo in svojimi lastnimi nagibi. Drogeraš  s temi nagibi vzpostav neporedno vez (saj mu jih droga prazvprav skreira), čeprav jih pol ne zmore artikulirat v družbeno ali osebno koristno dejavnost.  Vrstnike impresionira ta njegova sposbnost točno zato, ker jo sami najbolj pogrešajo in so svoje aktivnosti prisiljenji vezat na opravlja je bolj ali manj neavtentične oblik dejavnosti (učenje, šport, posnemanje medijskih vzorcev...).  

Lilith wrote on 19.10.2004 at 08:40:41:


Se podpišem pod to.

Lilith wrote on 19.10.2004 at 10:27:39:


Droga in vse oblike odvisnosti napolnejo prazen prostor, ki ga ustvarja družbeni vzorci  s svojo izpraznenostjo in nevatetičnostjo za posmeznika. Ne počne nč drugea kot razkriva praznine in odtujenosti in je v tem smislu koristna, saj je  strah pred drogo /odvisnostjo pravzaprav  strah pred našo lastno odtujenostjo in  če se  nisi sposoben drgač soočit z njim se moraš pač prek droge in vseh možnih oblik kemične in psihične odvisnosti, ki jih pozroča.  Človk, ki živi avtentično življenje, nima pred drogo nobenih strahov in predsodkov. V bistvu je na neka način z njo v istem odnosu kot odvisnik, ki mu prav droga daje ta isti   občutek avtentičnosti. Zato križarske vojne proti drogi, alkoholu in vsem oblikam odvisnosti ne morejo dobit tisti, ki jih goni strah pred njo in njemimi dezitegracijskimi učinki, ampak samo tidsti,  ki živijo tko avtentično, da se  jih njena iluzija avtentičnosti sploh ne more (več)dotaknt (amapk ti itak nimajo nobene potrebe po tem, da bi organiziral križarske pohode proti drogi in odvisnosti).  Avtentičnemu človeku droga ne more dezintegrirat  niti primarne niti sekundarne  skupnosti, ker avtitčnost itak okrog sebe ukvarja   tako okolje, ki mu nobena oblika odvisnosti ne more konkurirat.