Pretiravanje!
Nevarne so ravno tako tudi drugačne in bolj običajne oblike (ne-internetnih) svetovanj.  
Sicer pa je tudi na internetu mogoče najti kak koristen nasvet, tako, da ne moremo kar pavšalno trditi, da bi bil en komunikacijski medij nevarnejši od drugih.

Osebno dani nasveti so lahko na nek način še bolj škodljivi, ker niso pod "budnim očesom" javnosti.
Pa tudi nasvetom stroke (odvisno katere in v kakšnih slučajih) ni dobro vedno stoodstotno verjeti.

Največ svetovanja se pa itak dogaja med vsakodnevnim druženjem, kjer se "dobronamernim" dajanjem nasvetov med običajnim klepetom težko kdorkoli upre, čeprav ti pogosto bolj škodujejo kot koristijo.

Nenazadnje, kaj pa sploh ni nevarno.
Živeti je smrtno nevarno!

Lili, thx, za tole....

Zgodba pa se začne tule

http://med.over.net/phorum/read.php?f=11&i=328931&t=328393#reply_328931

Ko sem mal prebral, vse okrog tega kar se dogaja, je tud mene mal stisnilo.

Moje mnenje je .... (mah po kavi.......)  

Quote:




Saj če nočeš razumeti, kaj pomeni, če se nekdo konstantno nate spravlja (kot napr. ti na mene), pol pač ne razumi, pa živi še naprej v (zlaganem) občutku, da nisi za nič odgovorna, ne kriva.

Glede mojih namigovanj pa - niso "moja" - o tem je pisala njena prijateljica. In če bi se ti vsaj toliko potrudila, da bi to prebrala, zdaj ne bi rabila mene obtoževati na ta način.

Ob pregledu postov, ki so ji bili namenjeni, je mogoče opaziti, da je večina dobronamernih, takih, ki jo vzpodbujajo, nekaj ji je ponudilo celo osebno pomoč,  nekaj je pa tudi direktnih nasvetov, naj si poišče strokovno zdravniško pomoč, ker je verjetno v poporodni depresiji, ki je sicer nekaj čisto običajnega.

Po moji oceni, se je ti "internetni" nasveti sploh niso dotaknili.
Po svoje je to lahko razumeti, saj vsi dobro vemo, da nas najbolj zadenejo dobronamerni nasveti, pa tudi zbadanja naših najbližjih,  ki jih osebno poznamo in s katerimi živimo, v veliko manjši ali v skoraj nobeni meri pa tistih, ki na kakšnem (brezveznem) forumu nekaj kracajo in s katerimi nimamo osebnih stikov ali jih sploh ne poznamo.

Vzroke za njen samomor bi bilo torej bolje iskati v njenem ožjem družinskem okolju in v dejstvu, da je imela že od prej načete živce (posledica zlorabe v otroštvu, sovraštvo do moških in otrok in podobno, tudi naslov topica "znorela bom" je že dovolj zgovoren)

Usodneje je bilo (tudi zaradi neizkušenosti), da najverjetneje ni bila deležna večjega in tako potrebnega razumevanja in podpore s strani najožjih družinskih članov in prijateljev, morda je bila deležna celo zbadanja ali prikritega namigovanja na nesposobnost, kar je vse skupaj končni kolaps samo še pospešilo.

Bi se spet strinjal z bardototom. Forum ni primarna skupnost in je ne more nadomestit,  ker je po defultu le prostor za odprto razpravo. Primarne skupnosti so zaprte oz, vsaj težko propustne, člani delijo svoje skrivnosti in intimnosti in so zato čustveno trdne. Če pride do krize odnosov/zaupanja v primani skupnosti, na forum ni možno prenest njenih fukcij, ne da bi prišlo do ponovne krize/razočranja zaupanja še na tem nivoju. Forumska javnost ti lahko osvetli tvoj oseben problem oz. ga  prikaže v eni drugi luči, ne more pa ga razrešit. Niti s tem, da ti ga zanika. Razreševat ga je treba zmerom tam, kjer je nastal.

Mam podobno mnenje kot Bardo. (,.. he he,,, mi ne bo treba tipkat tok vsega).

Dejansko se usodni pritisk ne zazna iz postov, ki jih je dobila v odgovor.

Sem pa ugotovu, da se tudi na med-u, dogaja da ima Primož veliko opravka s provokatorji, oziroma osebami, ki hitro zapadejo v zbadlivke, žaljivke.

Precej očitno je da so taki časi, in da informacije, ter komunikacija poteka v sedanjosti precej hitreje kot še kako leto nazaj. V to je vključenih vse več ljudi od mirnih do nemirnih. In mnogi svoje probleme raje preusmerijo v to da se lotijo, napadajo drugega.

Vsekakor verjamem, da nek vpliv dobiš v vsej tej množici odgovorov, ki priletijo ko zastaviš neko vprašanje. Enako velja za spodbudna in negativna sporočila. Redki so, ki se jih to ne dotakne. Takih običajno niti ne srečamo na samih forumih, iz preprostega razloga, ker svoje probleme običajno rešujejo sami. Mnogi zastavijo vprašanje, zgolj iz radovednosti, da si potrdijo svoje lastno prepričanje.

Vsekakor pa je vedno tisti, ki odgovarja sam odgovoren, za besede (spodbudne ali destruktivne) ki jih spusti v eter. Vsekakor s svojim delovanjem vplivamo na osebo ki ji odgovarjamo, in zato je potrebno prevzeti odgovornost.

Ljudje se iz dneva v dan potrjujemo in pozitiven feed-back, v nas sproža precej pozitivnih, veselih in spodbudnih občutkov. Če pa dobiš od 100 odgovorov, 90 kritičnih (zbaljivih, žaljivh, ponižujočih), ter si obenem še obdan s takšnim okoljem, pa je lahko pot navzdol tudi pospešena.

Če že odgovarjaš, je po mojih izkušnjah tu predvsem pomemben reakcijski čas. Če si vzameš čas, malo premisliš, prebereš svoj odgovor vsaj še enkrat, se kar velikokrat zgodi, da pride do popravkov. Če upoštevaš in pridaš malo sočutja, postavljanje v kožo spraševalca, pa sploh.

Tuki se lepo potrdi pravilo:"Hiti počasi".

Lilith wrote on 07.10.2004 at 09:54:39:


Lilith, kar se mene tiče, mi lahko nastaviš še drugo lice...