gape wrote on 08.11.2004 at 09:26:36:


ti verjamem, ampak pozabljas, da je šaman, h kateremu si sel, uporabil isto tehniko kot bi jo lahko marsikateri izsolan psihoterapevt, kajti ljudje, ki trpijo zaradi nevroze, so zato vecni potrosniki pomirjeval, kar jih utegne celo potegniti v odvisnost, zal pa so tudi stranke šarlatanov, ki so vešči sugestivnih tehnik. Kot že rečeno, te sicer pomagajo sprostiti napetost, ne zdravijo pa nevroze.

Te samanske tehnike, v katere bi lahko vkljucili tudi eksorcizem, izganjalci dosezejo, da se na plano prebijejo le drobci zavrtega motiva, simptomi, za katerimi tici vsa ob konfliktu nakopicena energija, saj nam dejanja, ki so motivirana iz nezavednega in iracionalnega, nam niso le nerazumljiva, ampak je za njimi obicajno tudi silovita energija, ki jo dozivljamo kot obcutke siljenja. Clovek, ki ga mucijo taksne zavrtosti, tava od situacije do situacije, kjer bi utegnil najti olajsanje in praznjenje napetosti. Veliko terapevtskih postopkov temelji na tem ucinku, ampak se tega povecini izogibajo, ker se lotevajo nezavednega konflikta in se tako izogibajo praznjenju napetosti (saj bi potem clovek ne bil vec motiviran za brskanje po sebi). Olajsanje je lahko tako silno doziveto, kot da je res uspelo izgnati demona ali hudica. Vendar pa so taksne katarze kratke sape, ce gre za notranji konflikt. Ker konflikt sam se ne razresi, ampak se le sprosti napetost, zato se energija kmalu pricne ponovno kopiciti.

Duševni bolnik je pravzaprav "neuspel" mistik.

V šamanskih inicijaciacijskih krizah je mnogo stvari,ki so blizu psihopatološkim pojavom, čeprav šaman ni duševni bolnik. Duhovna izkustva duševnih bolnikov so sicer zelo podobna religijoznim izkustvom mistikov,vendar pa jim manjka čista kvaliteta (samo)zavedanja in kosistentna ego struktura, v katero bi se lahko po končani mistični ekstazi vrnili.

Ali kot pravi Eliade: duševni bolnik je pravzaprav"neuspeli" misitik. Šamani svet duha obvladajo, zmožni pa so ga tudi konstuktivno povezovati zmaterialnim, fizičnim načinom živlenja, česar seveda ne moremo reči zaduševne bolnike, kakor tudi ne za mnoge duhovne iskalce, ki so obtičali na obrobjih duhovnih poti.

Jezusu se kolca Exorcist.
Diagnoze stroke pa itak vemo da so vedno natančne  

vemo tudi, dokler je vsaka VAS imela svojega šamana, niso rabli nobenih ustanov za nore....

"Ja, kdo pa je to spisal? "

A ne bi vsebine malo premislil, in potem komentiral, ne pa da se obešaš na avtorstvo in avtorjevo strokovnost?
(Pred časom si pisal da naziv pred imenom ne šteje toliko ker tudi kdo ki ni Dr. lahko napiše kaj zelo pametnega, zadnje čase so ti pa nazivi glavni keč.)
 


p.s.
Mimogrede, avtor je
resen,
strokovnjak,
dramaturg,
dramatik,
scenarist,
publicist,
gledališki pedagog,
učitelj in terapevt ezoteričnih veščin,
in ja, tudi avtor antropološkega dela.

Quote:


Naj ugibam - Vili Ravnjak?

Jest bi pa izrazu en dvom v univerzalno možnost zdravljenja s šamanizmom v moderni družbi, ki bi lahko enkovredno konkurirala modernim psihiatričnim metodam. Šamani so bli ponavadi hkrati duhovni/religiozni voditelji in hkrati zdravilci. Obvaldali so sugestivne (nezavedne, ezoterične, duhovne) metode, s katerimi so soustvarjali kohezivne  plemenske skupnosti (s taubiji, zakletvami in   vražami), ki so imeli seveda tud stranske/ patološke  posledice za duševno zdravje posameznika.  Šaman je tako poznal  metode,  kako te psihične pojave pri posamezniku odpravit in ga naredit spet funkcionalnega za skupnost, saj je v bistvu sam pozvročil njegovo disfunkcionalnost. Podobno kot duhovnik ve, kako izgnat hudiča iz z njim obsedenega posameznika, saj  ga je z religioznim dualističnim naukom  borbe dobrega in zla sam vanjga zakodiral. Če si šaman pri zdravljenju pomaga s psihadeliki se jih poslužje zato, ker so bile ponavad  s kolektivno rabo psihadelikov za vzpostavljanje ekstatitične kolektivne pripadnosti te posamične  'obsedenosti' tud povzročene. Šamani so zihr boljš kot današnja zanstvena medicina poznal tud psihične vzroke somatskih obolenj, ker duhovni svet ni bil ločen od fizičnega tko kot je dons oz. so boljš pozanal korespodenco med njima kot jo poznamo dons s to razliko, da teh procesov niso imel ozaveščenih tko kot ji imamo mi dons in vse kar nam po moje preostane je, da te procese skušamo čim bolj ozvestiti in z njimi korigirat  spoznanja moderne psihiatirije, ne pa da se 'igramo' z nekimi starodavnimi šamanskimi metodami, ki so imeli v tednjih skupnostih sicer pomembno vlogo,  danes pa ob nekrtični uporabi lahko pozročajo nove patologije ali pa se za videzom zdraviteljstva prodajajo navadne neškodljive vraže.