picola wrote on 30.07.2004 at 06:28:39:

»Človekovo vedenje ničesar ne pove o samem človeku

Pri pogojni ljubezni je vedenje pomembnejše od človeka in od odnosov med družinskimi člani. Vsak otrok, in tudi vsak odrasel mora glasno povedati: »Moje osebnosti ne ocenjujte po mojem vedenju«. Večina odraslih se težko sprijazni z dejstvom (in ga tudi sprejme), da človekovo vedenje še ničesar ne pove o samem človeku. Človekovo vrednost in pomen navadno presojamo glede na njegovo vedenje. Toda človek je obstajal že pred vedenjem. Kadar imate radi dojenčka, ga imate radi zato, ker je edinstven, ker diha, misli in čuti. Zelo težko bi rekli, da ga imate radi zaradi vedenja (vemo, da se dojenčki vedejo na bolj ali manj določen način). Zelo pomembno je, da ne zamenjujete človeka in njegovega vedenja. Vsak človek, pa naj bo otrok ali odrasel, je dragocen in vreden ljubezni, in prav nič (naj se vede še tako nizkotno) mu ne more odvzeti te brezpogojno pozitivne ocene.

Na začetku kariere, ko sem še učil svetovalce, ki so delali v centrih za žrtve posilstva, je ena od svetovalk izrazila sovraštvo do posiljevalcev. Prijazno sem jo vprašal: »Če sovražite moškega (ali žensko), ki je nekoga spolno zlorabil, v čem se torej razlikujete od njega (ali nje)? Kadar sovražite človeka, ste čustveno nasilni do njega. Povsem sem razumel in tudi sprejel svetovalkino sovraštvo do posilstva (torej do vedenja), ne pa do posiljevalcev. Tistim, ki so telesno, spolno ali čustveno zlorabili otroke, mladostnike ali odrasle, dam jasno vedeti, da povsem preziram njihovo dejanje in da morajo prevzeti vso odgovornost za to, kar so storili. Vendar pa jim dam tudi vedeti, da jih imam rad in da jih spoštujem kot ljudi. Razložim jim, da se zavedam, da je njihovo dejanje posledica dejstva, da so jih v otroštvu prizadeli odrasli, ki žal niso znali ravnati bolje. Edini način, da tistim, ki zlorabljajo drugega ali sebe, pomagamo do ozdravitve, je, da jih globoko in brezpogojno ljubimo.«

Iz knjige Otrok in samozavest, dr. Tony Humphreys

Miska wrote on 11.08.2004 at 10:03:14:





menda ja ne,

tudi obnašanje ribe nam ničesar ne pove o ribi sami ???


Čeprav se strinjam, da nam obnašanje človeka najbrž ne pove vsega o njegovi osebnosti pa vsaj meni pove popolnoima dovolj, da vem s kom imam opravka, oziroma da vem, ali bi še hotel imeti opravka z nekom, ki se obnaša na načine, ki jih ne odobravam. Ma mi je popolnoma vseeno za prekrasne osebnosti posiljevalcev, saj ne odobravam tega na kakšen način se njihova osebnost izkazuje.

(če se ne motim je osebnost samo ime za skupek človekovih lastnosti in navad, ki si jih je nabral tekom svojega življenja - vse to pa se izkazuje predvsem skozi dela in nedela)

Zato nam lahko obnašanje pove marsikaj o vsakem človeku samem (ne pove pa o človeku kot vrsti - tu se strinjam) - vsaj dokler mu ne pogledam neposredno pod kožo.



uživaj!

Mi se ne bomo nikol najdl...Ma sej ni važn...
Kot sem že napisala,moje mnenje je,da vsako prepričanje pritegne svojo izkušnjo...Tako,da...Pa ne mislim samo na posilstvo,tukej bolj mislim na ostale dele naših življenj,v katerih se zrcali podobno prepričanje...Jst v glavnem vem, da nimam težav z nasilnimi ljudmi,skoraj(!) jih ni v mojem žiivljenju.Nikjer pa ne piše,da jih ne bom imela...In takrat se bom mogoče res spraševala o svojem sedanjem prepričanju.Vseen pa sem prepričana,da če bi hotla živet naprej in če bi hotla sestopit iz položaja žrtve,da bi mogla razmišljat na točno ta način(ker močno dvomim,da se bi mi agresor opravičil).Še prej pa bi ga seveda hotla javno linčat,mu odrezat jajca,ga prbit na križ in kar je še teh katarzičnih stvari...ampak slej ko prej oprostit...na žalost.Al pa na srečo.
Eh,ponavljam se že.
Ostali bomo vsak na svojem bregu in brezveze,da drug drugega prepričujemo v nekej.Itak ni še noben na tak način spremenu svojga razmišljanja(vsaj jst ga nisem, no).
Kot sem rekla,vsak ma svoje izkušnje glede na prepričanje...

Hmm… prav ti, Sinjeoka, praviš:

sinjeoka wrote on 09.08.2004 at 11:40:54:

Lahko tale tvoj stavek v tem primeru uporabim zate tudi jaz?


sinjeoka wrote on 11.08.2004 at 10:53:41:

Ne gre za tovrstno primerjavo. OK, bom poskusila razložiti še drugače: Sinjeoka, ta posiljevalec - mar nekoč ni bil tudi on dojenček? Miceno, nedolžno, čisto bitje? Ki je potem zaradi spleta okoliščin, zaradi staršev, ki žal niso znali in zmogli drugače, postal to, kar je postal? Misliš, da bi ta posiljevalec, če bi imel kot dojenček možnost izbire, res izbral takšen način vedenja? Misliš, da bi si res želel tega? Verjetno ne, ane? Lahko torej v tem posiljevalcu izločiš tisto njegovo bistvo, vidiš v njem samo tistega čistega, nedolžnega dojenčka, ki je nekoč bil? Konec koncev je le to res on – vse ostalo mu je bilo na nek način vsiljeno. Lahko vidiš v tem posiljevalcu samo ta njegov del? Če ga zmoreš videti – to je tisti del, ki je vreden in dragocen. To je tisti del, zaradi katerega jaz posiljevalca samega poskušam ne obsojati. To je isti del, za katerega tale dr. Tony Humphreys pravi:

Miska wrote on 11.08.2004 at 10:03:14:

In prosim – loči to od njegovega dejanja…

Aja - pri tem izključujem tisti način razmišljanja, da si duša svoje starše izbere še pred rojstvom. Točno takšne, ki ji bodo vtisnili točno takšne vzorce, ki so v skladu z njenim poslanstvom. Zato, da se bo v življenju učila presegati ravno to. Bože ne daj, da v tole zgodbo privlečem še tole…


sinjeoka wrote on 11.08.2004 at 10:53:41:

Saj veš – katerakoli tvoja reakcija na karkoli je tvoja izbira in tvoja odločitev. Ni moj namen prepričevati te v kakršenkoli drugačen način razmišljanja ali reagiranja. Je že tako, da je le lastna izkušnja tista, ki nekaj šteje. In šele takrat, ko boš sama doživela, da morda pa tale tvoj način razmišljanja in reagiranja le ni najboljši, boš želela spremeniti to…  


sinjeoka wrote on 11.08.2004 at 10:53:41:

Khm, khm… sem šla zdajle prav pred ogledalo… si moreš misliti, da sem v ogledalu zagledala – žensko?

Lilith wrote on 11.08.2004 at 11:37:39:

Ahh… Lilith, tebi bom pa na konkretnem primeru poskusila razložit, kako tak način razmišljanja izgleda:


Lilith wrote on 10.08.2004 at 14:35:43:

Jaz osebno recimo ne odobravam takšnega načina vedenja. Ljudi, ki določajo druge ljudi na podlagi nekaj zapisanih besed za idiote si v svoji bližini ne želim, niti jih vanjo ne spuščam (se v njej niti ne pojavljajo). Ampak to še nikakor ne pomeni, da v svojem bistvu tudi človek, ki uporablja takšen način vedenja, ni vreden in dragocen!

Morda je zdaj tole ločevanje med vedenjem in osebnostjo lažje razumljivo?  

Miska wrote on 11.08.2004 at 19:01:17:


ne, žal v odraslem človeku ne vidim več dojenčka, kot je to bil ...

zakaj... skozi vzgojo se opravi proces učenja in pobiranja kulturnih vzorcev (brez tega človeštvo ne bi bilo to kar) ... potem se pa v obdobju adolescence zgodi proces individualizacije ... in ravno proces individualizacije je tisto, kar človeku dopušča, da vzorce, ki jih je pobral bodisi obdrži, bodisi zavrže (zato pa so mladoletniki taki uprniki), ker postavijo vzorce na preizkušnjo ...

...in proces individualizacije je tisto, ki  iz neodgovornega deteta naredi osebo, ki mora sprejemat posledice (dobre in slabe v enaki meri) za svoja dejanja

...individualizacija je torej proces ozaveščanja vzorcev ...
...seveda individualizacija ni omejena zgolj na adolescenco, ampak se pri ozaveščenem človeku dogaja skozi vse življenje ... jaz takim ljudem parvim, da lajf jemljejo s kritično distanco

Miska wrote on 11.08.2004 at 19:01:17:


ljudje so se pripravljeni odreči le tistim vzorcem, ki delajo zgago v življenju ... z drugimi besedami ... so moteči za družbo ali za posameznika ... skratka ko zaradi teh vzorcev trpijo negativne posledice ... ker ta negativna posledica je le simptom, ki ga povzroča vzorec...

in zato je kazen za zločinca tisti primeren feedback, da zločinca opozarja, da nekaj ne dela prav...

ljubezen ... ne rečem, da zločinec ni vreden ljubezni, toda najprej mora za svoj zločin plačati kazen, se pokesati in se spremeniti ... šele nato si je zaslužil ljubezen


Miska wrote on 11.08.2004 at 19:01:17:


in misel si ti samo povzela od dr. Humpreys Tony-a

pa daj preveri, če ta teorija ne izvira iz 70ih in 80ih let, ko so se vodilni psihologi in psihiatri zavzemali za permisivno vzgojo...(kar je bilo razumno v duhu tistega časa, danes pa se je družbena klima spremenila in od tod tudi sprememba paradigme)

t-ja za predsednika  8)

Lilith wrote on 12.08.2004 at 08:54:46:

Za biznis je pa to slabo.
Z butli se da veliko zaslužit ...