Zanima me, kako dolgo časa rabite, da s človekom ljubite oziroma imate spolne odnose, se fizično zbližate, glede na čas od prvega zmenka?

a) še isto noč
b)v mekaj dneh
c) v nekaj tednih
d) v nekaj mesecih
e) morda celo leto ali več

Malo obrazložite, zakaj se tako odločate?

Pa še to: za partnerstvo in spolnost je potrebna ljubezen ter zrela in odgovorna osebnost. Ko boš zrel in boš vstopil v ljubeč odnos z drugo osebo, se boš zmogel in znal sam odločati in odgovorno sprejeti vse posledice svojih odločitev. Ne bo ti potrebno spraševati drugih, sam se boš odločil in boš stal za tem.

Ko odpove vse ostalo, morš prebrat še navodila za uporabo-joke.

besedne vijavaje, pa šlatanje, pa lizanje, pa koncerti, pa kinoti, pa pohajkovanje po lokalih, pa plesanje, pa preverjanje-otipavanje, pa iskanje zgubljenih predmetov, pa love letters, pa bla..bla...aaa-ko ti vsega zmanjka in si tko skurjen, da ne moreš več...pol se šele začne... a ne?

Angel

soncnica wrote on 04.06.2004 at 17:51:32:


Jap. To je to.

Spontanost.

Priznam.
Seksal sem že zaradi seksa samega.

Nič čustev, nič ljubezni. Samo goli užitek, zadovoljitev, zadvoljitev mene, in po možnosti še njo sfurat v čisti odklop. Spet, zaradi sebe seveda.
Fuk zaradi fuka samega.

In sem užival.

[quote author=Angel link=board=spolnost;num=1083344904;start=0#9 date=06/10/04 at 14:30:07]

kaj pa ostali, si upate odkrito to priznati, da telo je le telo, da spolna sla nima prav nobene veze s čustvovanjem do drugega. se ve, kemija pa more bit.

smo vsi pod kožo krvavi, pa se v biti delamo samo fine, zarad moralnih pa ne vem kakšnih zadržkov še. smo zveri v biti?

se ne strinjam s teboj...

ta "kemija", za katero mislijo nekateri, da je zgolj telesna stvar... je v bistvu povezana z našim notranjim doživljanjem...in ni telesna - je duhovna povezanost med dvema človekoma

nismo zgolj zveri v biti...

pri zvereh gre zgolj za preživetje vrste..pri človeku pa gre za podarjenost dveh ljudi-oseb

tudi zmožnost komuniciranja-govor priča o tem da nismo zgolj zveri...gre za odnose na višji ravni

je pa res da o ljubezni, spolnosti ne moremo vsega razumeti..in prav je tako..to je del božje narave v nas

Nobeno človekovo  dejanje ne prinaša za vsakogar enakega in  za vse enako veljavnega/univerzalnega spoznanja. Enako kot isto stvar  doživljamo različno   med sabo predvsem zato, ker tudi sami doživljamo isto stvar različno  glede na trenutno  točko percepcije, ki se ustvarja  na vsakokratnem  presešišču daljic kognitivnega kroga (glej topik o lastnostih novega človeka).

Tko da  tud s**x je kaj  lahko v čustvenem smsilu sprejet kot nekaj vrednostno nevtralnega  in celo slabega,  čeprav nam v  občutenjskem smislu povzroča ugodje in ga mentalno dojemamo kot resničnega. In obratno, lahko je čustevnem smislu dober in ga moralno/vrednostno  visoko vrednotimo, čeprav nam občutenjskem nivoju povzoča neugodje in ga mentalno dojemamo kot  kot neresničnega. Teh variant percepcije spolnosti je praktično neskončno, čeprav je po drugi strani res, da je   s**x zaradi svoje izrazite nagonskosti predisponiran   občutenjski percepciji.  

Pomembna vloga spolnosti je po moje v prav v njenem  izrazitem občutenjskem  potencialu, ki nam,  če se jo naučimo sprejemat  kot  nekaj dobrega in mentalno kot nekaj  resničnega,  lahko  povrne vero/zaupanje v intuitivno (istočasno/neločeno  občutenjsko/razumsko/čustveno)  percepcijo realnosti in s tem celostni  uvid, ki  nam ga dualistično procesiranje ne omogoča. To  je tud bistvo  tantričnega/duhovnega pristopa k spolnosti, če se ne motm seveda.          

ko odpove vse ostalo, preberi navodila. pravi Mrfi.
no, ko je vsega šlatanja dovolj, zapaše tudi seks, a ne?
beseda SEKS-pomeni Sekare= v slov. prevodu Sekati.
lp
Anđi