drugače se pa meni ne zdi poanta v zavračanju takih lastnosti, ampak v tem da jih sprejmeš in spustiš, greš 'preko'

Jap, da sprejmeš, da si tud takšen.

In pol, ko to sprejmeš, kot ti je dejansko vseeno, da si takšen... potem lahko izbereš, kakšen v določeni situaciji boš? :hm

Ni pomembno, če si črn ali bel, če si prijazen ali agresiven, če si dober ali slab... ampak vseeno je ful pomembno. Makes all the difference... :hm

Jap, da sprejmeš, da si tud takšen.

In pol, ko to sprejmeš, kot ti je dejansko vseeno, da si takšen... potem lahko izbereš, kakšen v določeni situaciji boš? :hm

Ni pomembno, če si črn ali bel, če si prijazen ali agresiven, če si dober ali slab... ampak vseeno je ful pomembno. Makes all the difference... :hm

Heh, očitno se je spomnim tolkkrat zato, ker sem zadnjič videla, da sem si jo površno prevedla. . Original je v present tense in ne future. Torej: "Vse kar počnete se vam bo zdelo nepomembno, pa vendar je zelo pomembno, da to počnete."

A sprejetje res pomeni, da ti je vseeno?

VSEENO ALI VSE JE ENO

Da ljudi ne bi zmedel ta izraz, naj povem nekaj o tem. Ne gre za to, da si v apatiji in rečeš "vseeno mi je". Vsi ljudje kdaj pa kdaj tako pravijo, v resnici pa so do stanja "vse je eno" neznansko daleč. Ljudje bi radi, da jih stvari ne bi več motile, da ne bi bili v reakcijah, včasih bi tudi radi, da bi jim, kadar gre za druge, bilo vseeno. Ampak - reči, da ti je vseeno in biti v stanju, ko je vse eno, je ogromna razlika. Večinoma so ljudje, ki za neko stvar pravijo "vseeno mi je", krepko razburjeni zaradi te stvari - pa tega nočejo pokazati. To pomeni, da v resnici tlačijo stvari vase, skušajo se kontrolirati. To so v resnici silno občutljivi ljudje, ki jih lahko prizadene ena sama beseda o pravem (ali nepravem) času. Le njihov izgovor je, da jim je vseeno. To je kontrola, tlačenje, s tem pa ničesar ne rešijo, temveč odlagajo smeti tja, kjer ne bi smele biti. Ko ti je res vseeno, tudi veš, da je VSE ENO. VSE JE ENO! To pomeni to: enost, povezanost, ljubezen. Da bi ti bilo zares vseeno, moraš biti čist, brez ega, brez čustvenih blokad.

Ko razbijemo ego, to še ne pomeni, da smo se očistili. Ko razbi-jemo vazo, ni več cela, ko razbijemo ego, ni več cel, ostanejo pa koščki, zato so tudi vse blokade šibkejše, niso več povezane. Potem jih je lažje odstraniti, a še vedno nagajajo. Ko odstranimo iz čustvenega telesa vse blokade, zaživimo v enosti, zavestno. Takrat nam je vseeno. Takrat namreč sprejemamo ljudi takšne kot so, brez obsodb. In v nas ni več kančka strahu - zato nam je vseeno. Dokler pa nas je strah, da ne bomo mogli preživeti sami ali pa ne vemo, kam bi s svojimi silnimi strastmi, smo še daleč od čistosti. Drugače rečeno, dokler potrebujemo drugo bitje, nismo svobodni. Ravno to pa je cilj.

Kako si naj bomo pomembni in hkrati nepomembni?

Jest  tehnik pozitivnih afirmacij (tehnike, s katerimi pozitivna pričakovanja z avtosugestijo spraviš v podzavest, da od tam pol delujejo oz. samoresničujejo) sicer ne prakticiram