exorcist
Ex Member
|
So določene stvari, ki jih posameznik ne more razumeti pri drugem, kaj šele da bi jih razčlenjeval, kot vi počnete, moram reči zelo amatersko, da bi analiziral in izpeljeval samosvoje teorije, ko si tu pa tam kaj prečitate. Posameznik si lahko samo umišlja, da je nekomu v pomoč, posebaj če je vsiljiv domišljavec, da bi igral usmiljenega Samarijana in hotel svet reševat, kot nekateri počnete tu na Gapetu. To preprosto ni mogoče realizirati, ker takih ljudi je izredno malo, to so darovi, s katerimi se že narodimo, v zibelko so nam položeni, taki so izjemni ljudje, če teh talentov nimaš, jih pač nimaš, no, v določeni meri te "naredijo" tudi izkustva, le-ti ljudje so s srcem in dušo pri stvari, da vedo, zakaj se gre in kake pristopiti k stvari.
Zato je potrebna določena osebna zrelost in predvsem izkušnje, ki si jih nekdo pridobi tekom časa, pa sploh ni pogoj, da je to glih strokovnjak. Potreben je predvsem globinski uvid, da človeka začutiš kot je rekla Lilith, ampak kljub čutenju in razumevanju je to še skoz premalo, če mu ne znaš konkretno pomagat, se pravi moraš biti večstranska oseba, kot univerzalni ključ, ki vse odklepa, ti pa so prava redkost, na žalost. Je pa psiha tako zapletena stvar kot sam kozmos, da je ne razumemo, pri vsakem je drugačna, niso vsi postopki ustrezni za vsakega, ne obstojajo formule in postopki, ker to so razumski prijemi, v bistvu pa smo ljudje nesvobodna bitja, čeprav si mislimo, da imamo svobodno voljo, da delamo to, kar nam paše, napačno, to je ugotovil že Freud, vodi nas podzavest, ki je iracionalna, vzgibi, ki nas krmilijo in usmerjajajo in sestavljajo pretežni del naše osebnosti... Torej vse sloni le na domnevah, če še strokovnjaki ne pridejo do rešitve, ki imajo večletne prakso, zakaj se torej od vas nekateri počutite tako "pametni", da si mislite, da vse znate, pa tja v en dan modrujete?
Jaz na racionalni ravni točno vem, kje in v čem je težava, tukaj sem omenil spolnost, ki je vrh ledene gore, gre pa se za vzročno povezanost življenjske energije in libida, kar je že Freud zatrjeval, to tudi vidim na sebi, da vse drži, niso to samo teorije, ampak mi te ugotovitve čisto nič ne pomagajo, ker enostavno ne moreš razgalit svoje podzavesti, da bi si rekel, aha, v tem je težava, to pa to bom spremenil, pa se bodo težave razblinile, rešen in srečnejši bom. To ne gre, ker je nezavedno iracionalno in zato se ga ne da racionalizirat, ker bi sicer šlo za paradoks ali celo absurd. DA vam dam primer, če si kateri to upa trditi in vso krivdo zvalit na vzorce in podobno čenčarijo, ki jo zganjate tu zgoraj: "Jutri bom svojega psa naučil leteti!" Vidite kaki absurd, in take stvari nekateri pišete tu zgoraj?
Zase recimo vem, da sem že kot otrok, ne vem zakaj, se preveč "vrgel" na religijo, v verski ekstremizem, v Boga sem že veroval odkar pomnim, ampak mi je to blazno škodovalo, ker sem si ga predstavljal na napačen način, kot rablja, ki čaka, kje me bo kaznoval, kje bom dobil okor za vsako manjšo napako in da sem slab in ničvreden človek, če ne izpoljnjujem njegovih zahtev. To je v meni povzročilo disaster, prvič, ker sem se vedno počutil krivega, če sem storil kako niti omembe vredno napako, ki Bogu ni všeč in me bo zato kaznoval, drugič, spolnost sem enačil z grehom, kar je povzročilo dodatno upostošenje v moji psihi, glede na to da sem spolnost odkril sorazmerno zgodaj glede na moja leta, ampak tako sem pač funkcioniral kot otrok, za katerega so pravljice o Sneguljčici realnost, vem, da je to skregano z zdravo pametjo, iracionalno, ampak to mi ne pomaga naprej, niti sedaj v odrasli dobi, ko gledam na to zadevo razumsko. Problemi so se spajkali in prelili, korenine pognali v vse možne smeri, se združili v brezoblično gmoto, ki nima več obraz ne imena, da bi jih lahko posamič identificiral ter jih odstranjeval, likvidiral, kaj šele da bi jih zatrl v korenininah.
Tukaj sem razkril samo delček svojih psihe, morda 25% osebnih težav, ena izmed njih je ravno spolnost, so pa stvari, ki jih ne morem nikomur zaupati, ali pa zelo redkim osebam, za katere vidim, da me razumejo, ena od takih je bila recimo Darinka, ki ni blefirala in je imela določene izkušnje, moram reči, edina oseba dozdaj, ki me je vidla in občutila, vsaj okvirno, res je, da me je v grobem analizirala, ampak vsaj približno me je (pre)poznala, morda 50% moje biti, kar je bilo dosedaj največ, zaupal sem ji tudi določene, sicer zelo osebne stvari, o katerih ne bi nikoli spregovoril tukaj na forumu, ampak vsega pa tudi ne, ker nisem videl potrebe, ker mi to ne bi nič koristilo, to sem storil zgolj zato, ker sem takrat pač čutil potrebo, da izlijem svoje misli in čutenje na list papirja.
In zakaj me je Darinka v grobem razumela, vi pa niti malo, morda 1%, niti me ne morete? Zato ker je najboljši zdravnik, le ranjen zdravnik. Se pravi, da je doživela sama določene izkušnje, ki sicer niso enake mojim, ampak so si v marsičem podobne. Recimo raje, da enak prepozna sebi enakega, ker zdravljanje je zopet povsem duga stvar, ki zopet zahteva svoj talent in celega človeka pri stvari, ki pa mora biti zopet sam svoj maher.
Še enkrat, ne morete si umišljati, da veste, kako se počuti mati, ki je izgubila edinorojenega otroka, recimo pri petih letih, če niste sami bili v podobnem ali enakem položaju, to je stvar IZKUSTVA, ne načitanosti in teorij, šele takrat lahko iskreno sočustvujete z njo. Zato tisti, ki mi reče, RAZUMEM TE, se je gladko zlagal. Ne moreš me razumeti, ne gre, četudi se na vse pretege trudiš, ne moreš... Niti ne pričakujem tega, da bi me kdo razumel, ampak ne me potem analizirati, pa tako grdo v temo brcati.
|